viŠja strokovna Šola a - visjales-mb.org · višja strokovna šola – delovni načrt 2010/11 3...

Višja strokovna šola – Delovni načrt 2010/11

1

LLEESSAARRSSKKAA ŠŠOOLLAA MMAARRIIBBOORR VVIIŠŠJJAA SSTTRROOKKOOVVNNAA ŠŠOOLLAA

DDEELLOOVVNNII NNAAČČRRTT 22001100//22001111 Delovni načrt je bil obravnavan in potrjen na dopisni seji predavateljskega zbora dne ……, potrjen na 4. seji strateškega sveta VSŠ dne ………. in sprejet na …… seji sveta zavoda LŠ Maribor dne …………………2010 Predsednica Strateškega sveta VSŠ: Metoda Vranjek, univ. dipl. inž. les.

Predsednica Sveta zavoda LŠ Maribor: Vesna Pintar, univ. dipl. inž. les.


2

VSEBINA

1 SPLOŠNI PODATKI 3

1.1 STROKOVNE SLUŽBE IN ADMINISTRACIJA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE 4

2 POSLANSTVO IN VIZIJA 53 VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM LESARSTVO

6

4 VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM OBLIKOVANJE MATERIALOV

6

5 IZVEDBENI KURIKULUM 2010/11 7

5.1 ŠTUDENTI V Š.L. 2010/11 7

5.2 REDNI ŠTUDIJ 8

5.2.1 Praktično izobraževanje v 1. letniku Les. in Obl. 11

5.2.2 Praktično izobraževanje v 2. letniku Les. in Obl. 13

5.2.3 Izvajanje modulov Umetniške obdelave lesa in restavriranja za zunanje udeležence 16

5.2.4 Uveljavljanje izbire v programu, proste izbire in priznavanja predhodne izobrazbe 16

5.3 IZREDNI ŠTUDIJ 17

5.3.1 Prilagojena izvedba za izredni študij 17

5.4 ŠTUDIJSKI KOLEDAR IN URNIKI 19

5.5 IZPITNI ROKI 19

5.6 DIPLOMSKA DELA 19

5.6.1 PODELITEV DIPLOM 2010 (10. OBLETNICA VSŠ) 19

5.6.2 Seznam diplomskih nalog 2010/2011 in potrjenih dispozicij (do okt. 2010) 19

5.7 IZVEDBENI KURIKULUMI PREDMETOV 26

5.8 URADNE URE STROKOVNIH DELAVCEV 26

5.9 SKUPNOST ŠTUDENTOV 26

5.9.1 Tutorstvo študentov 27

6 PREHODI IZ IZTEKAJOČEGA SE V NOV PROGRAM 27

7 STROKOVNI DELAVCI VIŠJE ŠOLE 287.1 PREGLED DELOVNIH MEST IN OBLIKE ZAPOSLITVE 32

7.3.1 Po letnikih in predmetih 34

7.3.2 Sistemizacija v štud. letu 2010/11 36

8 NA KAJ SMO POZORNI NA NAŠI ŠOLI 40

9 ZASTOPANJE ŠOLE V SVETU ZAVODA 41

9.1 STRATEŠKI SVET VSŠ 41

10 KOMISIJE 42

10.1 ŠTUDIJSKA KOMISIJA 42

10.2 KOMISIJA ZA ŠTUDIJSKA GRADIVA 43

10.3 KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI 44

10.4 KOMISIJA ZA PREIZKUS NADARJENOSTI – OBL. 4511 PLAN DELA VODSTVA, PREDAVATELJSKEGA ZBORA IN STROKOVNIH AKTIVOV / SLUŽB

46

11.1 PLAN DELA RAVNATELJICE 46

11.2 PREDAVATELJSKI ZBOR 46

11.3 STROKOVNI AKTIVI – PROJEKTI – PROMOCIJA 47

11.3.1 Projekti 48

11.3.2 Promocijske aktivnosti 50

11.4 REFERAT ZA ŠTUDENTSKE IN ŠTUDIJSKE ZADEVE 50

11.5 ORGANIZATORJA PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA 51


3

11.5.1 Sodelovanje s podjetji in mentorji 51

11.6 INFORMATIK 52

11.7 KOORDINATORICA EU PROJEKTOV IN MOBILNOSTI 52

11.8 ŠOLSKA KNJIŽNICA 53

12 STALNO STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE 54

13 MATERIALNE POTREBE IN FINANČNI NAČRT 5414 ZAKONSKI IN PODZAKONSKI AKTI, INTERNI SKLEPI IN CENIKI

55

14.1 INTERNI PRAVILNIKI 55

14.2 SKLEPI SVETA ZAVODA V ZVEZI S STROŠKI IZOBRAŽEVANJA NA VS 56

PRILOGE 57

1 SPLOŠNI PODATKI

Naslov šole: Lesarska ul. 2, 2000 MARIBOR

Telefon: +386 2 421-66-50

Fax: +386 2 421-66-75 elektronska pošta: [email protected]

URL: www.visjales-mb.org

Vodstvo zavoda Lesarske šole Maribor:

Vodstvo Višje strokovne šole:

direktor zavoda: Aleš Hus, univ. dipl. inž., spec. +386 2 421-66-51 [email protected]

ravnateljica višje strokovne šole: Zdenka Steblovnik Župan, univ. dipl. inž., spec.

+386 2 421-66-53 [email protected]

Predsednica Strateškega sveta VSŠ:

Predsednica Komisije za kakovost VSŠ:

Predsednik Študijske komisije VSŠ:

Metoda Vranjek, univ. dipl. inž., +386 2 421-66-

[email protected]

Andreja Peserl, univ. dipl. inž., +386 2 421-66-

[email protected]

Dušan Hren, univ. dipl. inž., +386 2 421-66- [email protected]


4

1.1 STROKOVNE SLUŽBE IN ADMINISTRACIJA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE

Referat za študijske in študentske zadeve: Martina Prapertnik, univ.dipl.ekon.


Šolska knjižnica: Zdenka Berko, prof.

[email protected] +386 2 421-66-65

Tajništvo šole: Dragica Sirc,posl.sekr.

dragica.sirc@ guest.arnes.si +386 2 421-66-50

Računovodstvo: Viktorija Kidrič, ekon.

[email protected] +386 2 421-66-74

Organizatorja praktičnega izobraževanja:

Franc Korpič, univ. dipl. inž. +386 2 421-66-62

[email protected]

Metoda Vranjek, univ. dipl. inž.



5

2 POSLANSTVO IN VIZIJA V prejšnjem študijskem letu smo ponovno preverili poslanstvo in vizijo naše šole ter ju pretresli z vsemi ključnimi deležniki ter obravnavali na Komisiji za kakovost, s Študentsko skupnostjo in na predavateljskem zboru. Istočasno smo oblikovali še srednjeročni strateški načrt. Strateški svet je na svoji 3. seji dne 13. maja 2010 potrdil naslednjo vsebino vizije in poslanstva ter strateškega našrta naše višje strokovne šole v sklopu zavoda Lesarska šola Maribor: Poslanstvo, vizija in strategija razvoja Višje strokovne šole Lesarske šole Maribor Poslanstvo šole Višja strokovna šola je organizacijska enota javnega zavoda Lesarske šole Maribor, v okviru katerega si mladi in odrasli udeleženci izobraževanja pridobivajo znanja s področja obdelave / predelave / oblikovanja lesa in pohištva ter lesne gradnje na vseh stopnjah in v vseh poklicih branže – od obdelovalca lesa, mizarja, lesarskega tehnika, do inženirja lesarstva in inženirja oblikovanja. Poslanstvo višje strokovne šole v tem okviru je usposabljati visoko specializirane izvajalce na področju lesarstva in oblikovanja pohištva in drugih materialov, praktično in podjetniško orientirane inženirje, usposobljene za izvajanje, načrtovanje in vodenje poslovnih procesov v manjših podjetjih ali obratih večjih poslovnih sistemov. Te cilje šola lahko dosega le v dobrem partnerskem sodelovanju s podjetji in organizacijami iz gospodarstva v branži ter regijskimi in državnimi strokovnimi in vladnimi inštitucijami, združenji in zbornicami. Pomembna komponenta poslanstva šole je tudi razvijati zavest o pomenu aplikativnih znanj pri delodajalcih v branži, tako na regijskem kot državnem nivoju in spodbujati samozaposlovanje diplomantov ter promovirati njihovo zaposljivost. Pri izobraževalni dejavnosti (programih) višje šole se povezujejo različna strokovna področja, kot so področje tehnologije, predelave in obdelave lesa in drugih materialov, konstrukcij in načrtovanja, likovnega snovanja, oblikovanja in estetike, ekonomsko-poslovnih, okoljskih in organizacijskih ved ter učenja tujih jezikov, saj želi šola zagotavljati kakovostno in uporabno znanje. To pa lahko doseže s kakovostnim izobraževalnim programom in z njegovim izpopolnjevanjem in prilagajanjem mednarodnim standardom ter s sposobnimi in ambicioznimi študenti in predavatelji, ki bodo znanje pridobivali / posredovali ob pomoči sodobnih metod poučevanja, s projektnim delom študentov, interdisciplinarnim medpredmetnim povezovanjem in z aktivnim sodelovanjem študentov v izobraževalnem procesu na šoli in v podjetjih na praktičnem izobraževanju. Na osnovi strokovnih dosežkov višješolskih predavateljev in sodelavcev ob vključevanju ustreznih strokovnih spoznanj in predvsem z upoštevanjem potreb gospodarstva, šola svoje izobraževalne programe ves čas razvija in skozi izbirne module prilagaja razvoju stroke in dejanskim potrebam trga dela. Pri izvajanju vseh programov pa se upošteva tudi koncept vseživljenjskega učenja. Predavatelji in sodelavci šole utrjujejo visoko strokovno usposobljeno skupnost ustvarjalnih in strokovno neodvisnih ljudi, ki sodelujejo z različnimi gospodarskimi in negospodarskimi subjekti na nacionalni in mednarodni ravni. V Sloveniji se šola povezuje z regijskim in nacionalnim gospodarstvom in z drugimi nosilci razvoja stroke in regijskega okolja. Hkrati pa so strokovnjaki iz regije in Slovenije ter tujine dobrodošli sodelavci in pobudniki pri izvajanju izobraževalnega programa in projektov. Zato se šola povezuje tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem okviru, in sicer z višješolskim in visokošolskimi zavodi s primerljivimi programi, da bi soustvarila pogoje za izmenjavo znanja, učiteljev in študentov ter pospeševanje mobilnosti ter priznavanja pridobljenih znanj za nadaljevanje študija diplomantov v okviru vseživljenjskega učenja. Upoštevajoč navedene smernice delovanja, je poslanstvo šole v povzetem smislu usmerjeno na naslednje dejavnike: zagotavljanje kakovostnega izobraževanja in usposabljanja visoko usposobljenih izvajalcev in srednjega

nivoja vodstvenega kadra s področja lesarstva in oblikovanja, v vseh strukturah gospodarstva branže; dolgoročno zagotavljanje kadrov v regiji in v širšem okolju; razvoj stroke in spodbujanje aplikativnih raziskav; spodbujanje vseživljenjskega učenja v stroki in regiji, državi ter mednarodno; negovanje pozitivne identifikacije študentov, diplomantov in zaposlenih z vizijo šole.

Vizija šole Vizija šole je postati ena izmed najbolj kakovostnih evropskih šol na področju aplikativnega kratkega visokošolskega strokovnega izobraževanja (SCHE) za področje pridobivanja in predelave lesa, proizvodnje in oblikovanja pohištva, umetniškega oblikovanja materialov, gradnje z lesom in rabo primarnih virov energije, ter imeti prepoznavno, pomembno in aktivno vlogo pri promociji vseživljenjskega učenja na tem področju v regiji, državi in širšem mednarodnem okolju.


6

Strateški načrt Strateški cilji Višje strokovne šole Lesarske šole Maribor vključujejo razvoj šole v institucijo, ki bo razvijala stroko, usposabljala dobre kadre za delo in nadaljnje izobraževanje ter tvorno sodelovala s širšim okoljem, in sicer v naslednjem smislu: Svojo kulturo in klimo majhne, prijazne in fleksibilne izobraževalne inštitucije, usmerjene v študenta in

okolje, v katerem deluje, želimo razvijati kot specifično prednost. V tem smislu bomo razvijali avtonomnost in lastne pristope za sodelovanje, tako z bazo na srednji šoli v

zavodu kot tudi navzven. Posebne aktivnosti bomo namenjali razpoznavnosti kvalitete naših diplomantov pri zaposlovanju ali

nadaljevanju študija v visokem šolstvu doma in tujini, Pospeševanju in povečevanju deleža končanega študija ter Razvoju novih aktualnih izobraževalnih modulov in programov v regiji in na nacionalnem nivoju. Razvoju skupnih mednarodno priznanih programov oz. modulov.

Za uresničitev strateškega načrta so predvidene naslednje aktivnosti: enakovredno in primerljivo vključevanje v enoten evropski visokošolski prostor – spodbujanje aktivne

Erasmus mobilnosti študentov, učiteljev, zaposlenih in partnerjev v podjetjih; zagotavljanje kakovostnih materialnih in kadrovskih pogojev za delovanje šole; zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za izvedbo rednega in izrednega študija; promocija znanja in spodbujanje vseživljenjskega učenja in izobraževanja v gospodarstvu v stroki; aktivno sodelovanje z gospodarstvom pri analizi izobraževalnih potreb in razvoju novih poklicnih

standardov; posodabljanje obstoječega višješolskega strokovnega programa, razvoj novih modulov, izbirnih vsebin,

specialističnih modulov; 33 VVIIŠŠJJEEŠŠOOLLSSKKII SSTTRROOKKOOVVNNII IIZZOOBBRRAAŽŽEEVVAALLNNII PPRROOGGRRAAMM LLEESSAARRSSTTVVOO Program višjega strokovnega izobraževanja LESARSTVO je dveleten, modularno zasnovan in kreditno ovrednoten s 120 KT po sistemu ECTS. Omogoča pridobitev višje strokovne izobrazbe in strokovnega naziva inženir lesarstva ter doseganje poklicnega standarda tehnolog lesarstva. Vsebina programa in predmetnik sta javno objavljena na spletnih straneh Centra RS za poklicno izobraževanje. Program ter izvedbeni načrt sta vsakoletni del obveznega izvedbenega kurikuluma in kot takšna javno objavljena in dostopna tudi na spletni strani šole. Shema programa v PRILOGI 1

44 VVIIŠŠJJEEŠŠOOLLSSKKII SSTTRROOKKOOVVNNII IIZZOOBBRRAAŽŽEEVVAALLNNII PPRROOGGRRAAMM OOBBLLIIKKOOVVAANNJJEE MMAATTEERRIIAALLOOVV Program višjega strokovnega izobraževanja OBLIKOVANJE MATERIALOV je dveleten, modularno zasnovan in kreditno ovrednoten s 120 KT po sistemu ECTS. Omogoča pridobitev višje strokovne izobrazbe in strokovnega naziva inženir oblikovanja ter doseganje naslednjih poklicnih standardov: oblikovalec/ka izdelkov iz naravnega in umetnega kamna, oblikovalec/ka kovin in polimerov, oblikovalec/ka bivalnega in stavbnega pohištva, oblikovalec/ka umetniških izdelkov iz lesa in lesnih tvoriv, oblikovalec/ka specialnih izdelkov iz lesa. Vsebina programa, ki vsebuje tri skupine usmeritvenih modulov (oblikovanje kamna, kovin in lesa) in predmetnik sta javno objavljena na spletnih straneh Centra RS za poklicno izobraževanje. Program ter izvedbeni načrt sta vsakoletni del obveznega izvedbenega kurikuluma in kot takšna javno objavljena in dostopna tudi na spletni strani šole. V tem študijskem letu naša šola razpisuje 45 mest za redni študij v skupini modulov: oblikovanje lesa ter s tem doseganje treh poklicnih standardov (odebeljeni tisk zgoraj). V septembru 2009 so bile na SSRSPSI potrjene spremembe in dopolnitve programa Oblikovanje materialov (nastale na pobudo in ob sodelovanju vseh izvajalcev), ki bodo stopile v veljavo v študijskem letu 2010/11. Shema programa v PRILOGI 2.


7

55 IIZZVVEEDDBBEENNII KKUURRIIKKUULLUUMM 22001100//1111 V tekočem študijskem letu 2010/11 se izvaja redni študij 1. in 2. letnika po programu Lesarstvo in programu Oblikovanje materialov – moduli Les. Izredni študij se letos izvaja le za program Lesarstvo, na lokaciji Maribor (čeprav smo razpisali študij tudi v Ljubljani, je bilo premalo kandidatov za izvedbo), v posebej opredeljenih oblikah in prilagoditvah, usklajenih z najnovejšimi predpisi in navodili (predstavljeno v posebnem poglavju). Površina šolskega poslopja brez šolskih delavnic, ki si ga delimo skupaj s Srednjo poklicno in strokovno šolo, znaša 1.700 m2. Predavanja in nekatere SV za redni študij v obeh programih se bodo izvajali v amfiteatru. Pri izrednem študiju se predavanja lahko izvajajo tudi v drugi večji učilnici. Seminarske vaje se bodo izvajale predvsem v učilnicah po urniku in glede na razpoložljivost. Višja šola običajno zaseda učilnice: I/8, II/14, II/17, II/19, II/20, II/21. Nekateri predmeti v programu Obl. mat. po izvedbenem kurikulumu predvidevajo izvedbo v šolskih delavnicah, kar bo izvedbeno speljano v popoldanskem času. Laboratorijske vaje, ki zahtevajo specialne učilnice, v programu Lesarstvo (RAČUNALNIŠTVO IN POSLOVNA INFORMATIKA, CNC TEHNOLOGIJA, PROIZVODNI MANAGEMENT, KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE ter TVORIVA in POVRŠINSKA OBDELAVA IN ZAŠČITA) se bodo izvajale v specializiranih učilnicah oziroma laboratorijih (računalniška učilnica 1, 2, 3 in I/6 (kemijski laboratorij)).se bodo izvajale v specializiranih učilnicah (TVO in POV v kemijskem laboratoriju (uč. 6); lab. vaje iz predmetov RAČUNALNIŠTVO IN POSLOVNA INFORMATIKA, CNC TEHNOLOGIJA, PROIZVODNI MANAGEMENT, KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE v računalniških učilnicah v pritličju in delno v šolski delavnici (CNC TEHNOLOGIJA). Laboratorijske vaje v programu Oblikovanje materialov se bodo v skladu z izvedbenimi kurikulumi in vnaprejšnjim dogovorom ter urnikom izvajale v šolski delavnici, v sodelovanju z laborantom in v navezavi na mentorsko nadzorovano praktično izobraževanje. Značaj vaj V programih se izvajata dve vrsti vaj: seminarske in laboratorijske. Pri seminarskih vajah se predstavljajo in zagovarjajo individualne ali skupinske seminarske naloge oziroma projekti. Te morajo biti izdelane v tehnično ustrezni obliki in oddane v arhiv šole. Seminarske vaje vodijo predavatelji. Pri zagovoru in diskusiji ter evalvaciji naloge lahko sodelujejo z vprašanji tudi študentje v skupini. Predavatelj oceni tehnično obliko, vsebino in predstavitev z zagovorom po vnaprej znanih kriterijih. Laboratorijske vaje so namenjene praktični vadbi specifičnih laboratorijskih preizkusov, programiranja ali izračunov pri posameznih strokovnih predmetih. Presoja strokovnega aktiva in predavatelja je, ali se laboratorijske vaje ocenijo in kaj je potrebno oddati kot izdelek. Laboratorijske vaje vodijo predavatelji ali inštruktorji, ponekod sodelujejo tudi laboranti, ki pripravljajo material in zagotavljajo ustrezne pogoje za izvedbo vaj. Opravljene obveznosti v zvezi z vajami (seminarskimi in laboratorijskimi) ter predpisana udeležba sta pogoj za pristop k izpitu. Vsebina, izvedba vaj in način ocenjevanja so del izvedbenih kurikulumov za posamezni predmet / modul, ki jih izvajalci predmeta pripravijo in javno objavijo. V programu Oblikovanje materialov se laboratorijske vaje pri predmetih modulov umetniške obdelave in restavriranja opravljajo v šolski delavnici. Pri tem mora biti zagotovljeno ustrezno hranjenje orodja in materiala (v eni izmed garderob). 5.1 ŠTUDENTI V ŠTUDIJSKEM LETU 2010/11

1. letnik

PROGRAM Prvič vpisani Ponavljalci Skupaj

Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni


8

LESARSTVO (Maribor) 77 15 1 0 78 15

LESARSTVO (Ljubljana) / 2 / 0 / 2

OBLIKOVANJE MATERIALOV (Maribor) 48 1 0 0 48 1

OBLIKOVANJE MATERIALOV (Ljubljana) / 0 / 0 / 0 2. letnik

PROGRAM Prvič vpisani Ponavljalci Skupaj

Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni

LESARSTVO 26 3 29 8 55 11

OBLIKOVANJE MATERIALOV 18 0 12 0 30 0

Velik problem vpisa v terciarnem izobraževanju predstavlja t.im. »fiktivni vpis«1. V spodnji razpredelnici so ocene fiktivnega vpisa na naši šoli, ki jih upoštevamo pri pripravi obsega pedagoškega dela za redni študij. V primerjavi z lanskim letom je opaziti večji delež »resnih« študentov v programu lesarstvo (48) in približno enako število (25) v programu oblikovanja materialov. To so tudi realne številke za razpis za vpis.

Študijsko leto 2010 / 2011 (vpisani v 1. letnik) Program (redni/izredni) Vpisani Fiktivni (ocena) %

Lesarstvo - redni 78 30 38,5 Lesarstvo - izredni 17 3 17,6 Oblikovanje materialov-redni

48 23 47,9

Oblikovanje materialov-izredni

1 - -

5.2 REDNI ŠTUDIJ

Upoštevan spremenjeni program OBL za 1. Letnik; 2. letnik po starem!!!! upoštevan fiktivni vpis v prvi letnik po dosedanjih izkušnjah (pri določanju števila skupin za vaje je

upoštevano dejansko število študentov, ki se vaj udeležujejo – LES1:2SV; 3-4 LV skupine; LES2:2 SV,3 LV; OBL1: 1SV,2 LV, OBL2: 1 SV,1-2 LV)

upoštevane so posebnosti predmetov za število skupin pri LV (drugačni kriteriji glede števila študentov v skupini z ozirom na vsebino vaj)

upoštevano je izkustveno razmerje med ANJ in NEJ (2/3 : 1/3) pri lesarjih, pri OBL pa kor kaže NEJ ne bomo izvajali, razen če bo kandidatov najmanj 10.

v drugem letniku so upoštevani predvideni dejanski ponavljalci, ki se udeležujejo vaj 2. letnik LES: izvaja se izbirni modul M6, posebej pa še kot prostoizbirni predmet CNT iz modula M7

(glede na interes večine) za 2 LV skupini in eden izmed predmetov umetniške obdelave lesa za 1 LV (+druge oblike uveljavljanja proste izbire)

1 Študenti, ki se v izobraževanje vpišejo, pa iz različnih razlogov ne obiskujejo predavanj/vaj.


9

2. letnik OBL: v skladu z dosedanjimi izkušnjami in interesi študentov se izvaja izbirni modul »Oblikovanje pohištva - les«, kot prostoizbirna predmeta pa RIP in IIL.

Spremembe: Predavanja in vaje pri Tehnologiji ročne obdelave, Rezbarjenje in plastika v lesu, Intarzija in Inkrustacija lesa (OBL) se morajo izvajati v delavnici;(sklep strokovnega aktiva)

TRO in POV se v izvedbenem kurikulumu za Obl. zamenjata (TRO se izvaja v 1. letniku in POV v 2. letniku) – argumentirani sklep sestanka za izvedbeni kurikulum Obl. jun. in avgusta 2010.

TSO obvezno v prvem semestru 2. letnika! Za vse študente OBL se del PRA izvaja v delavnici na šoli, za nekatere (omejeno število) pa vsa –

študenti morajo imeti nadzor, zato potrebno rešitev mentorstvo študentov v delavnici. Izvedba je lahko tudi popoldne. Ista oseba je lahko tudi laborant.

LESARSTVO 1

Ime modula/predmeta/druge sestavine

PR SV LV skupaj opombe

P1 Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV)

48 12 24 48/24/72

PR delno skupaj z OBL.; SV 2 skupine; LV 3

Hribar, Čebulj

P2 Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ-ANJ)

36 - 36 36/72 PR delno skupaj z OBL; LV 2;

Podbrežnik, Sauli-Miklavčič

Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ-NEJ)

36 - 36 36/36 PR skupaj z OBL.(?); LV 1;

Dragulj

P3 Osnove računalništva in informatike (RAI)

24 - 48 24/192 PR skupaj z OBL.; LV 4;

Vlasak

P4 Študij dela v lesarstvu (ŠDL) 12 24 24 12/48/72 SV 2; LV 3; Črnčec

P5 Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja (VPD)

24 24 - 24/48 SV 2; Hren

P6 Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu (OKL)

24 - 48 24/192 LV 4; Hren

P7 Tvoriva v lesarstvu (TVL) 36 12 36 36/24/144 PR skupaj z OBL.; SV 2; LV 4; Peserl, Tonij

P8 Sušenje lesa (SUL) 24 - 36 24/108 LV 3 Novak, Jesenik

P9 Tehnologija strojne obdelave lesa (TSL)

36 12 24 36/24/72 SV 2; LV 3 Novak

P10 Površinska obdelava in zaščita lesa (POL)

36 18 18 36/36/72 ½ PR skupaj z OBL/ SV 2; LV 4 Vranjek, Tonij

OBLIKOVANJE 1



P1 Strokovna terminologija v tujem jeziku (ANJ)

24(12) 12 - 12/12 12 z LES; Dodatna PR 12; SV

1skup.; Podbrežnik

Strokovna terminologija v tujem jeziku (NEJ)

24/12 12 - 12/12 Pri najmanj 10 študentih!

P2 Poslovno sporazumevanje in vodenje

24 12 - - /12 Predavanja vsa z LES;

SV 1.;Čebulj

P3 Računalništvo in informatika 24/12 - 12 12/24 24 z LES + dodatna PR 12;

LV2; Vlasak

P5 Prostoročno risanje 24 - 48 24/96 LV 2; Hojnik

P6 Osnove likovne teorije 24 - 12 24/24 LV 2; Hojnik


10

P7 Osnove estetike 48 12 - 48/12 SV 1; Topolovec

P8 Tehnično risanje in opisna geometrija

36 - 36 36/72 LV 2; Hren

P9 Predstavitvene tehnike 48 - 24 48/48 LV 2; Božin

P10 Dokumentiranje in arhiviranje 18 6 - 18/6 SV1; Dr. Novak

P19 Tvoriva v lesarstvu 36 - 12 - /24 PR pri LES./LV 2;

Peserl, Tonij

P20 Pomožni materiali v lesarstvu 36 - 12 36/24 LV 2; Peserl, Tonij

P23 Tehnologija ročne obdelave lesa (TRO)

36 - 12 36/-/24 PR v šol delavnici! /LV 2 Tonij, Jesenik

LESARSTVO 2



Ekonomika podjetja (EKP) 36 - 36 36/-/108 LV 3; Črnčec

Podjetništvo (POD) 24 36 - 24/72/- SV 2; Boltavzer

Proizvodni management (PRM) 24 12 48 24/24/144 SV 2; LV 3; Steblovnik Župan, Črnčec, Stegne

Kakovost in zanesljivost proizvodnje (KZP)

24 24 - 24/48/- SV 2; Šuntner

Energetika v lesarstvu (ENL) 24 12 24 24/24/72 SV 2; LV 3; Novak

Tehnologija žagarstva, furnirja in plošč (TŽP)

24 12 24 24/24/72 SV 2; LV 3; Zamuda

Lesna gradnja (LEG) 24 12 24 24/24/72 SV 2; LV 3; Steblovnik S., Perič

CNC tehnologija v lesarstvu (CNT)

24 - 36 24/-/72 PR z OBL_POO / LV 2 Prelog, Žnidarič

OBLIKOVANJE 2



P22 Programska orodja in oprema – les (POO)

24 - 36 -/-/36 PR z LES_CNT / LV 1; Prelog, Žnidarič

P24 Tehnologija strojne obdelave lesa (TSO)

18 12 24 18/12/24 ½ PR pri LES. 1 let., SV1, LV 1 Tonij, Jesenik

P25 Patologije in sanacije izdelkov – les (PSI)

36 12 24 36/12/24 LV 1 Peserl, Tonij

P26 Restavratorske tehnike – les (RTL)

24 - 36 24/-/36 LV 1 Krecenbaher, Tonij, Jesenik

P27 Zgodovinski razvoj stavbnega in bivalnega pohištva (ZSB)

24 12 - 24/12/- SV 1 Golob

P28 Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP)

36 - 24 36/-/24 LV1; Steblovnik, Perič

P29 Oblikovanje bivalnega pohištva (OBP)

36 - 36 36/-/36 LV 1; Topolovec

P21 Površinska obdelava lesa 36 - 12 18/-/12 ½ PR pri LES. 1 let./LV 1; Vranjek, Tonij

P30 Rezbarjenje in plastika v lesu (RIP)

24 - 20 24/-/20 PR v delavnici!!! LV 1 Krecenbaher, Tonij, Jesenik

P31 Intarzija in inkrustacija lesa (IIL) 24 - 20 24/-/20 PR v delavnici!!! LV 1 Krecenbaher, Tonij, Jesenik


11

Športna vzgoja Po sklepu Sveta zavoda od tega študijskega leta dalje v sklopu rednega študija ne bomo več izvajali športne vzgoje2, saj za to ni niti finančnih sredstev več niti zakonske osnove. Poleg tega je evalvacija in anketa študentov ugotovila, da se velika večina študentov udeležuje ur športne vzgoje samo zato, ker je obvezna (za to nimamo podlage). Študentom bomo še vedno omogočali prostovoljno rekreacijo v šolski telovadnici in vključevanje v športno dejavnost (smučanje, bordanje ipd.), kadar je ta načrtovana za dijake na zavodu. Za rekreacijo za študentov naše VSŠ je rezervirana 1/3 telovadnice v:

sredo od 13.30 do 15.00 Študenti so obvezni upoštevati red v telovadnici in imajo na voljo uporabo športnih rekvizitov, kot vse ostale domače rekreativne skupine, v dogovoru in sodelovanju z go. Jagarinec, skrbnico in čistilko šolske telovadnice. Skupnost višjih strokovnih šol si bo v sklopu prenove zakonodaje prizadevala, da se obvezna športna vzgoja za redne študente ponovno uvede tudi v višješolske programe, tako kot je del visokošolskih.

5.2.1 Praktično izobraževanje v 1. letniku programov Les. in Obl. Praktično izobraževanje se lahko izvaja v podjetju ali delavnici, ki je verificirana pri OZS ali GZS. Dokumentacijo za verifikacijo (v primeru da delavnica ni verificirana) študenti dobijo pri organizatorjih PRI.

LESARSTVO 1. letnik

Za praktično izobraževanje v 1. letniku je predvidenih 350 ur. Izvaja se v dveh delih. Prvi del se izvaja v skupnem trajanju 175 ur s pričetkom 10. januarja 2011. Drugi del traja tudi 175 ur, s pričetkom 30. maja 2011. V podjetju ali delavnici mora študentovo delo spremljati mentor z najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in ustreznim številom let delovnih izkušenj (vir- materialni in kadrovski pogoji za PI študentov višješolskega izobraževanja LESARSTVO – izdala GZS). Po programu je PRI sestavni del vseh modulov zato morajo delodajalci študentom omogočiti izobraževanje po obstoječih katalogih znanja. V katalogih znanja določenih predmetov je predvidena seminarska naloga, ki je v neposredni povezavi s PRI. To pomeni, da morajo študenti med PRI v podjetju ali delavnici pridobiti potrebna znanja in gradiva, ki jim omogočajo izdelavo seminarskih nalog. V primeru, da v specializiranih delavnicah to znanje ni mogoče pridobiti, se študent za opravljanje ur, ki so potrebne za pridobitev znanja za izdelavo seminarske naloge, dogovori v drugem podjetju ali delavnici. Naslov seminarske naloge, navodila in kriterije dobijo pri posameznem predavatelju spodaj navedenih predmetov, pri katerih seminarske naloge tudi zagovarjajo v dogovorjenem roku.

2 športna vzgoja ni del višješolskih programov in ni zajeta v oblikovanje glavarine za financiranje po MoFas sistemu.


12

Seminarske naloge se izdelujejo izven delovnega časa, študenti pa jih pred zagovorom dajo na vpogled mentorju v podjetju, ki jih podpiše in doda žig podjetja. V prvem delu PRI mora biti študentom poleg ostalega omogočeno pridobivanje znanja in izdelava seminarske naloge s področij:

- POSLOVNEGA SPORAZUMEVANJA IN VODENJA ter - POVRŠINSKE OBDELAVE IN ZAŠČITE LESA,

v drugem delu pa s področij: - ŠTUDIJA DELA ter - TEHNOLOGIJE STROJNE OBDELAVE.

Študenti so dolžni med izvajanjem PRI pisati časovnice (obrazec je na spletni strani) o delu, ki jih, podpisana s strani mentorja in žigosana, po končanem praktičnem izobraževanju oddajo predavatelju - organizatorju PRI na višji šoli. Mentor v podjetju ali delavnici na obrazec Poročilo mentorja (obrazec je na spletni strani) vpiše opravljene ure in oceni študenta po danih postavkah , kar potrdi s podpisom in žigom. ZAHTEVE ZA OPRAVLJENO PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE:

Opravljene ure praktičnega izobraževanja Ocene oz. opravljene vse štiri navedene seminarske naloge Oddane podpisane in žigosane časovnice Oddano Poročilo mentorja Zagovor PRI (pogovor o vsebini in poteku PRI)

Končno oceno poda predavatelj - organizator PRI na osnovi ocen mentorja, opravljenih seminarskih nalog in zagovora PRI. Za zagovore sta predvidena dva roka - konec avgusta in v prvi polovici septembra 2011.

OBLIKOVANJE MATERIALOV 1. letnik

Za praktično izobraževanje v 1. letniku je predvidenih 400 ur. Izvaja se v dveh delih. Prvi del se izvaja v skupnem trajanju 200 ur s pričetkom 10. januarja 2011. Drugi del traja tudi 200 ur, s pričetkom 30. maja 2011. Možno je tudi opravljanje PRI v šolskih delavnicah, kjer bodo študentovo delo usmerjali in spremljali predavatelji oblikovalskih predmetov in organizator dela v delavnici. Ker je v programu PRI sestavni del vseh modulov, morajo delodajalci študentom omogočiti izobraževanje po obstoječih katalogih znanja. V katalogih znanja določenih predmetov je predvidena seminarska naloga, ki je v neposredni povezavi s PRI. To pomeni, da morajo študenti med PRI v podjetju ali delavnici pridobiti potrebna znanja in gradiva, ki jim omogočajo izdelavo seminarskih nalog. V primeru, da v specializiranih delavnicah to znanje ni mogoče pridobiti, se študent za opravljanje ur, ki so potrebne za pridobitev znanja za izdelavo seminarske naloge, dogovori v drugem podjetju ali delavnici.


13

Naslov seminarske naloge, navodila in kriterije dobijo pri posameznem predavatelju spodaj navedenih predmetov, pri katerih seminarske naloge tudi zagovarjajo v dogovorjenem roku. Seminarske naloge se izdelujejo izven delovnega časa, študenti pa jih pred zagovorom dajo na vpogled mentorju v podjetju, ki jih podpiše in doda žig podjetja. V prvem delu PRI mora biti študentom poleg ostalega omogočeno pridobivanje znanja s področij:

- POSLOVNEGA SPORAZUMEVANJA IN VODENJA ter - OSNOV LIKOVNE TEORIJE,

v drugem delu pa s področja - MATERIALOV V LESARSTVU ter - PREDSTAVITVENE TEHNIKE.

Študenti so dolžni med izvajanjem PRI pisati časovnice (obrazec je na spletni strani) o delu, ki jih, podpisana s strani mentorja in žigosana, po končanem praktičnem izobraževanju oddajo predavatelju - organizatorju PRI na višji šoli. Mentor v podjetju ali delavnici na obrazec Poročilo mentorja (obrazec je na spletni strani) vpiše opravljene ure in oceni študenta po danih postavkah , kar potrdi s podpisom in žigom. ZAHTEVE ZA OPRAVLJENO PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE:

Opravljene ure praktičnega izobraževanja Ocene oz. opravljene vse štiri navedene seminarske naloge Oddane podpisane in žigosane časovnice Oddano Poročilo mentorja Zagovor PRI (pogovor o vsebini in poteku PRI)

Končno oceno poda predavatelj - organizator PRI na osnovi ocen mentorja, opravljenih seminarskih nalog in zagovora PRI. Za zagovore sta predvidena dva roka - konec avgusta in v prvi polovici septembra 2011.

5.2.2 Praktično izobraževanje v 2. letniku programov Les. in Obl. Praktično izobraževanje se lahko izvaja v podjetju ali delavnici, ki je verificirana pri OZS ali GZS. Dokumentacijo za verifikacijo (v primeru da delavnica ni verificirana) študenti dobijo pri organizatorjih PRI.

LESARSTVO - 2. letnik

Za praktično izobraževanje je predvidenih 450 ur (11 tednov), s pričetkom 3. 5. 2011. V podjetju mora študentovo delo spremljati mentor z najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in ustreznim številom let delovnih izkušenj (vir- materialni in kadrovski pogoji za PI študentov višješolskega izobraževanja LESARSTVO – izdala GZS). Mentor bo lahko študentu tudi somentor pri diplomskem delu.


14

Po programu in pravilniku o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah (13. člen), pričnejo študenti v času praktičnega izobraževanja z izdelavo diplomskega projekta (praktični del diplomskega dela), kar jim morajo delodajalci omogočiti. Tema diplomskega projekta je vezana na posamezne segmente izvajanja dela, organiziranosti, problematike, planiranja,… v podjetju ali delavnici. Izjemoma je možna izdelava diplomskega projekta, ki vsebinsko ni vezan na delo v podjetju ali delavnici, vendar je potrebno upoštevati postavljene datume in kriterije. Priporočljivo je da opravljajo PRI v istem podjetju, kot v prvem letniku, saj v poznanem okolju lažje najdejo temo ali problem za diplomsko delo. Pred odhodom na PRI si študenti na šoli pridobijo mentorja diplomskega projekta in s tem tudi diplomskega dela. Priporočamo, da z izbiro mentorja pohitijo, saj en mentor lahko v enem študijskem letu zaradi obremenitve z delom praviloma sodeluje pri največ 10 diplomskih nalogah. Mentor PRI v podjetju ali delavnici (če se projekt navezuje) je somentor pri diplomskem projektu. Mentor in somentor sodelujeta in usmerjata nastajanje diplomskega projekta. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV:

Med študijskim letom si glede na osebni interes in/ali interes delodajalca izberejo temo.

Na šoli pridobijo mentorja, v podjetju lahko somentorja (mentor PRI). Do 20. maja 2011 oddajo na ŠK z mentorjem (in somentorjem) vsebinsko usklajeno

dispozicijo, oblikovano v skladu s Priročnikom o izdelavi diplomskega dela in seminarskih nalog (2010).

Med PRI pridobivajo ideje, informacije, gradivo, dokumentacijo, izvajajo meritve…. , ki jih bodo uporabili pri izdelavi diplomskega dela.

ZAHTEVE ZA OPRAVLJENO PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE:

Opravljene ure PRI predpisane s programom. Zagovor PRI, ki zajema

- oddajo podpisane in žigosane časovnice (obrazec je na spletni strani), s katero študenti evidentirajo delo v podjetju ali delavnici,

- oddajo Poročila mentorja (obrazec je na spletni strani), na katerem jih mentor oz. delodajalec ocenita po navedenih postavkah in

- predstavitev opravljenega dela ki se navezuje na diplomski projekt (zapiski, skice, načrti, razni dokumenti, meritve, izračuni, …)

Pogoj za zagovor je potrjena dispozicija diplomskega dela.

Za zagovore sta predvidena dva roka - konec avgusta in konec septembra 2011 (točni datumi bodo določeni glede na ostale obveznosti predavateljev).

OBLIKOVANJE MATERIALOV 2. Letnik

Za praktično izobraževanje je predvidenih 400 ur s pričetkom 3. 5. 2011.


15

Priporočamo opravljanje PRI v šolskih delavnicah, ateljejih za obdelavo oblikovanje in obdelavo lesa, v razvojnih oddelkih lesnih podjetij, restavratorskih delavnicah…... Vsebina PRI se mora nanašati izključno na področje oblikovanja lesa Po programu in pravilniku o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah (13. člen), pričnejo študenti v času praktičnega izobraževanja z izdelavo diplomskega projekta (praktični del diplomskega dela), kar jim morajo delodajalci omogočiti. V podjetju ali delavnici mora študentovo delo spremljati mentor z najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in ustreznim številom let delovnih izkušenj. Mentor bo študentu tudi somentor pri diplomskem delu. Temo diplomskega projekta izbirajo študenti v dogovoru s predavatelji oblikovalskih predmetov. Diplomski projekt je izdelek s pripadajočo dokumentacijo (portfolijo). Pred odhodom na PRI si študenti na šoli pridobijo mentorja diplomskega projekta in s tem tudi diplomskega dela. Priporočamo, da z izbiro mentorja pohitijo, saj en mentor lahko v enem študijskem letu zaradi obremenitve z delom praviloma sodeluje pri največ 10 diplomskih nalogah. Mentor PRI v podjetju ali delavnici (če se projekt navezuje) je somentor pri diplomskem projektu. Mentor in somentor sodelujeta in usmerjata nastajanje diplomskega projekta. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV:

Med študijskim letom si glede na osebni interes in/ali interes delodajalca izberejo temo.

Na šoli pridobijo mentorja, v podjetju lahko somentorja (mentor PRI). Do 20. maja 2011 oddajo na ŠK z mentorjem (in somentorjem) vsebinsko usklajeno

dispozicijo, oblikovano v skladu s Priročnikom o izdelavi diplomskega dela in seminarskih nalog (2010).

Med PRI pridobivajo ideje, informacije, gradivo, pripravljajo idejne skice in rešitve…. , ki jih bodo uporabili pri izdelavi diplomskega dela.

ZAHTEVE ZA OPRAVLJENO PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE:

Opravljene ure PRI predpisane s programom. Zagovor PRI, ki zajema

- oddajo podpisane in žigosane časovnice (obrazec je na spletni strani), s katero študenti evidentirajo delo v času PRI,

- oddajo Poročila mentorja (obrazec je na spletni strani), na katerem jih mentor oz. delodajalec ocenita po navedenih postavkah in

- predstavitev opravljenega dela ki se navezuje na diplomski projekt (zapiski, skice, načrti, razni dokumenti, …)

Pogoj za zagovor je potrjena dispozicija diplomskega dela.

Za zagovore sta predvidena dva roka - konec avgusta in konec septembra 2011 (točni datumi bodo določeni glede na ostale obveznosti predavateljev). POMEMBNO ZA REDNE ŠTUDENTE: Brez opravljenega PRI v prvem oziroma 2. letniku se študent ne more ponovno vpisati v letnik!


16

Pripravila: Metoda Vranjek 5.2.3 Izvajanje modulov Umetniške obdelave lesa in restavriranja za zunanje udeležence Tudi v tem letu bomo ponudili tečaje restavriranja, rezbarjenja lesa in izdelave intarzij zunanjim udeležencem, in sicer v sklopu proste izbire – dogovor z Oddelkom za lesarstvo BTF, pa tudi sicer fizičnim osebam oz. javnosti. Izvedba bo v drugem semestru. Predavanja bodo izpeljana skupaj z rednimi študenti, inštruktorico in laboranta bomo krili iz plačil udeležencev tečajev (izdelana bo posebna kalkulacija). Primer vabila v PRILOGI 3. 5.2.4 Uveljavljanje izbire v programu, proste izbire in priznavanja predhodne izobrazbe Sklepi ŠK v zvezi z izbiro izbirnih modulov v 2. Letniku Les. In Obl. ter uveljavljanjem proste izbire in: Kot prosto-izbirni predmet študenti opravijo aktivnosti po lastni izbiri, ki so ovrednotene v vrednosti vsaj 5 kreditnih točk (KT) po ECTS oz. v obsegu števila kontaktnih ur, predvidenih s programom (lesarstvo 60, oblikovanje materialov 72) in sodijo na nivo terciarnega izobraževanja. Možnosti za opravljanje/priznavanje proste izbire, dokazila in način evidentiranja ter primeri so naslednji:

možnost dokazilo obravnava / evidentiranje

primer

Študent izbere katerikoli predmet v obsegu min. 5 KT, ki se izvaja na naši šoli in ne sodi v nabor njegovega obveznega dela programa.

Opravljen izpit in obveznosti iz predmeta

referat

Opravi predmet iz drugega modula (ki ga ni izbral); iz drugega programa, ki se izvaja na šoli (pod pogojem da v svojem programu tega predmeta ni imel). Pogoj je, da mu obisk teh vsebin omogoča lasten urnik.

Študent opravi ECTS ovrednoten predmet v obsegu min. 5 KT na katerikoli drugi višji strokovni šoli, visoki strokovni šoli ali univerzi.

Potrdilo o opravljenem izpitu z ECTS ovrednotenjem – starost največ 5 let.

referat

Opravi (ali je opravil) predmet v drugem terciarnem programu, doma ali v tujini (npr. kot Erasmus študent) - (pod pogojem, da na naši šoli v svojem programu tega predmeta ni imel oz. se mu ni upošteval za priznavanje obveznosti že prej).

Študent opravi predmet v terciarnem izobraževanju, ki ni kreditno ovrednoten, na katerikoli drugi višji strokovni šoli, visoki strokovni šoli ali univerzi, doma in v tujini.

Potrdilo o opravljenem izpitu - starost največ 5 let in dokazila o vsebini predmeta in kontaktnih urah.

ŠK formalno ugotavlja ustreznost (obseg predmeta) – izda sklep – vpiše referat.

Opravi (ali je opravil) predmet v drugem terciarnem programu, doma ali v tujini (npr. kot Erasmus študent) - (pod pogojem da na naši šoli v svojem programu tega predmeta ni imel oz. se mu ni upošteval za priznavanje obveznosti že prej).

Študent opravi drugo usposabljanje ali izobraževanje na terciarnem nivoju izven šole, za katerega meni, da se lahko prizna kot prosta izbira.

Odda pisno vlogo in dokazila za priznavanje prosto-izbirnega predmeta.

Obravnava ŠK in sprejme sklep – vpiše referat.

Usposabljanja, za katera je pogoj najmanj srednješolska izobrazba kandidata, imajo obseg najmanj 60 kontaktnih ur in se zaključijo z izpitom oz. so pogoj za pridobitev potrdila, certifikata, licence.

Na osnovi analize izpolnjenih vprašalnikov (PRILOGA 4) in predhodnega sestanka / razgovora z vsemi študenti 1. Letnika (2009/10) je sprejet sklep o modulih, ki jih letos izvajamo v 2. letniku. Uveljavljanje proste izbire je urejeno na naslednji način:


17

Postopek priznavanja predhodne izobrazbe in praktičnega izobraževanja je v skladu s Skupnimi smernicami in standardi v postopkih priznavanja predhodno pridobljenega znanja v višjem strokovnem izobraževanju in Pravilnikom o priznavanju predhodno pridobljenega znanja (UL RS 20/2010) Interno sprejeti sklepi naše ŠK so naslednji:

* Kandidatom s tri- in večletnimi delovnimi izkušnjami lahko šola po pregledu dokumentacije o dobi in vrstah delovnih izkušenj, predlaga priznavanje praktičnega izobraževanja (deloma ali v celoti). Delovne izkušnje se morajo ujemati z nalogami in temami, ki jih določa katalog znanj za praktično izobraževanje.

* Manjkajoče teme mora nadoknaditi v času študija. * Izrednim študentom, ki nimajo pogojev za priznavanje PRA se uredi izvedba prakse v podjetju pri

čemer se program, način izvedbe prilagodi posameznemu študentu. Vse posebnosti vodita in dokumentirata organizatorja PRA.

* Priznavanje predhodnega znanja (formalno ovrednotenega in tudi z delom pridobljenega znanja) za redne in izredne študente se izvaja na osnovi individualnih vlog in individualnih obravnav. Možno je tudi priznavanje delnih izpitov ali izpitov v celoti, če tako presodi ustrezna komisija.

5.3 IZREDNI ŠTUDIJ 5.3.1 Prilagojena izvedba za izredni študij Usklajeno z Navodili za prilagajanje izrednega študija v višjem strokovnem izobraževanju (SSRSPSI, 9.7.2010). Glede na izkušnje in interno evalvacijo poteka študija po programu izobraževanja odraslih je program za izobraževanje odraslih prilagojen tako, da traja 3 leta. Program omogoča diplomantom doseganje istega obsega kreditov kot redni študij. Razlike se izravnavajo z uporabo postopkov za priznavanje predhodnega znanja in drugačnega razmerja med oblikami študentovega dela (manj kontaktnih ur – več samoizobraževanja in vodenega učenja s konzultacijami):

Organizirana oblika dela (če skupina šteje najmanj 15 kandidatov): 1. in 2. leto: predavanja in vaje ter konzultacije po predmetniku 1. in 2. letnika, izvedbeno organizirane glede na kombinacije starih in novih slušateljev in po urniku. 3. leto: priprava diplomske naloge in praktično izobraževanje za tiste, ki tega nimajo priznanega in ga ne morejo opravljati v delovni organizaciji, kjer so zaposleni. Vodeno samoizobraževanje (individualni program): 1., 2. in 3. leto: individualni program konzultacij, opravljanja vaj in drugih prilagoditev po predmetniku 1. in 2. letnika. Priprava diplomske naloge in praktično izobraževanje za tiste, ki tega nimajo priznanega in ga ne morejo opravljati v delovni organizaciji, kjer so zaposleni.

Udeleženci izobraževanja poravnajo šolnino za 1. in 2. leto (čas izvajanja predavanj in vaj), v 3. letu pa imajo status študenta 2. letnika.

* Potek predavanj in vaj ob petkih popoldne in ob sobotah čez dan. Izjemoma tudi kakšen drugi dan popoldne.

* Predmetnik in število ur ter razmerje med kontaktnimi urami in konzultacijami je prilagojeno potrebam udeležencem, njihovemu predznanju, vrsti vsebin. Fond ur praktičnega izobraževanja ostaja nespremenjen glede na program rednega študija.

* Pri nekaterih predmetih je število ur dodatno prilagojeno in dopolnjeno z vodenim samoizobraževanjem in konzultacijami študentov preko elektronske pošte oz. predavateljeve spletne strani (spletne učilnice). Vse prilagoditve so posebej opredeljene v izvedbenih kurikulih predavateljev oz. s sklepi študijske komisije

* Razliko do polnega fonda izobraževalnega dela študentje v dogovoru in po navodilih predavatelja opravijo s samoizobraževanjem.

* Za vsak predmet so omogočena posvetovanja s predavatelji. * Študentje imajo za vsak predmet na razpolago gradivo, ki ga pripravi predavatelj kot opomnik svojih

predavanj in pripomoček za pripravo na izpite.

V študijskem letu 2010/11 imamo padec števila izrednih študentov, zainteresiranih za študij v Ljubljani, pač pa nekaj več kandidatov za študij v Mariboru. Zato se študij v organizirani obliki izvaja samo na lokaciji:

- Maribor (v prostorih šole). Urnik in podrobnosti izvedbe so v nadaljevanju.


18

V četrtek 21.10.2010 – sestanek z izrednimi študenti glede organizacije, izvedbe in urnika organiziranega dela izobraževanja. Predstavitev pripravi ravnateljica, referentka, predsednik ŠK, g. Hren in predsednica Komisije za kakovost ga. Peserl. Študentom bodo predstavljene novosti glede prilagajanja programa izrednim študentom (način doseganja KT, delež organiziranih oblik in samoizobraževanja), možnosti in oblike priznavanja formalno / neformalno in z izkušnjami pridobljenega znanja ter vodenje evidenc (osebne mape kandidata). Priimek in ime opomba kritje stroškov 1. Bedrač Matic Izrazil željo, da hodi k rednim samoplačnik 2. Bera Matjaž prijava za MB samoplačnik 3. Črnjavič Marjan prijava za MB samoplačnik 4. Kaloh Miha prijava za MB ZRSZ Mb 5. Ketiš Simon prijava za MB samoplačnik 6. Klarič Matej ne ve, ali bo hodil samoplačnik 7. Kobale Aleksander prijava za MB samoplačnik 8. Krničar Mitja prijava za MB ZRSZ Mb 9. Mikuletič Simon prijava za LJ samoplačnik 10. Osvald Urban prijava za MB Marles hiše d.o.o. Mb 11. Potočnik Jurij ne ve, ali bo hodil samoplačnik 12. Pucko Anton prijava za MB samoplačnik 13. Selišnik Matija Izrazil željo, da hodi k rednim samoplačnik 14. Smej Blaž ne ve, ali bo hodil samoplačnik 15. Tadina Henrik prijava za MB ZPSZ Celje 16. Vinčec Boris prijava za MB samoplačnik 17. Volek Simon prijava za LJ samoplačnik 18. Novak Darja – Oblik. mat. Izrazila željo, da hodi k rednim ZRSZ Murska Sobota vpisani lani – (vsi za LJUBLJANO) Priimek in ime opomba kritje stroškov 19. Jenič Uroš pripravljen hoditi v Mb Maroles d.o.o. Šentjur 20. Meznarič Matej pripravljen hoditi v Mb samoplačnik 21. Šebenik Gašper pripravljen hoditi v Mb samoplačnik

Prilagojen predmetnik in program za študij odraslih Letos v organizirani obliki izvajamo predmete 2. letnika programa programa Lesarstvo, v naslednji obliki (kombinacija kontaktnih ur P, SV in LV ter organiziranih obveznih konzultacij – oboje izvajalci natančno opredelijo v svojih izvedbenih kurikulih predmetov.

predmeti v organizirani obliki študija

Obseg predvidenih ur in oblike3

Kontaktne ure (P/SV/LV)

Konzultacije/on-line kontakti

(okvirni obseg)

Samostojno delo študenta –

okvirni obseg (študij virov,

izdelava nalog) Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu (OKL) 8P/18LV 5LV 149 Tehnologija strojne obdelave lesa (TSL) 8P/4SV/10LV 6SV 117 Površinska obdelava in zaščita lesa (POZ) 12P/6SV/7LV 6SV 119 Ekonomika podjetja (EKP) 8P/14LV 6LV 122 Podjetništvo (POD) 8P/12SV 5SV 125 Proizvodni management 8P/24LV 5LV 143

3 Natančno izvedbo in oblike opredeljujejo podrobni izvedbeni kurikulumi izvajalcev


19

(PRM) Kakovost in zanesljivost proizvodnje (KZP) 12P/7SV 5SV 96 CNC tehnologija v lesarstvu (CNC) 4P/18LV 5LV 120 Organizirana oblika izrednega študija pričenja z urnikom 5.11.2010. 5.4 ŠTUDIJSKI KOLEDAR IN URNIKI Koledar in urniki se sproti prilagajajo, spremembe pa redno vnašajo v obvestila na spletni strani. Trenutni koledar in urniki za 1. semester ter za organizirano obliko izrednega študija so v PRILOGI 5. 5.5 IZPITNI ROKI Predavatelji sami in v sodelovanju z aktivom ter referatom načrtujejo posamezne roke opravljanja kolokvijev (delnih izpitov) ter predmetnih izpitov v skladu s svojim izvedbenim kurikulom in v datumskih okvirih treh izpitnih obdobij. Študentje se k opravljanju vsakega izpita prijavljajo s prijavnico in odjavljajo z odjavnico (izključno elektronsko, preko šolske spletne strani). Seznam prijavljenih študentov za posamezni rok bo po poteku prijavnega in odjavnega roka (3 dni pred izpitom) objavljen na oglasni deski in na spletni strani šole. K izpitu smejo pristopiti le prijavljeni študentje. 1. IZPITNO OBDOBJE: 3. januarja – 20. februarja 2011 2. IZPITNO OBDOBJE: 11. aprila – 1. julija 2011 3. IZPITNO OBDOBJE: 16. avgusta – 15. septembra 2011 Predavatelji bodo v dogovoru s študenti razpisali redne izpitne roke (6, v kolikor ni delnih izpitov in 5, v kolikor je študentom omogočeno opravljanje delnih izpitov). Objavljeni bodo vnaprej ali sproti na oglasni deski in spletnih straneh šole. Opozorilo: Študent v enem štud. letu lahko pristopi k opravljanju izpita pri istem predmetu največ trikrat. Opravljanje delnih izpitov se šteje kot izraba prvega izpitnega roka za tiste študente, ki so pristopili k obema delnima izpitoma. Četrto in vsako nadaljnje opravljanje izpita se plača po veljavnem ceniku. 5.6 DIPLOMSKA DELA 5.6.1 Podelitev diplom 2010 (10. Obletnica VSŠ) V lanskem študijskem letu je na VSŠ LŠ Maribor diplomiralo 36 novih inženirjev lesarstva, kar je za 56% več kot v študijskem letu 2008/09 (23). Povečanje števila diplomantov je prvi rezultat sistematičnega dela na pospeševanju diplomiranja zaradi prehoda na novi program. V letošnjem študijskem letu pričakujemo predvsem povečanje deleža rednih diplomantov. S svojimi diplomskimi deli so tudi letošnji diplomanti prispevali konkretne izboljšave in inovacije na tehnološkem, organizacijskem, marketinškem in drugih poslovnih področjih za lesarska podjetja in druge organizacije v Sloveniji oziroma za lastno samozaposlitev. Sedma podelitev diplom »borovi generaciji« diplomantov je bila dne 30.06. ob 11.00 uri. Sovpadala je s slovesnostjo ob 10. obletnici ustanovitve Višje strokovne šole. Svečanosti so se poleg vodstva in predavateljev naše šole in zavoda udeležili tudi številni gosti – svojci diplomantov, ravnatelji šol, predstavniki GZS in OPZS, Zveze lesarjev Slovenije, Študentske organizacije in podjetij. Kot častni gosti in govorniki so nastopili mag. Franci Pivec, predsednik sveta RS za visoko šolstvo, prof. dr. Franc Pohleven z BTF Oddelka za lesarstvo, predsednik Sveta za les, vodja Gozdno – lesne tehnološke platforme in glavni in odgovorni urednik revije Les/Wood ter predstavnik EC in UK bolonjski ekspert dr. Terence Clifford-Amos. Diplomanti so tradicionalno prejeli članske izkaznice Društva inženirjev in tehnikov lesarstva Maribor in diplomantski prstan – tokrat iz borovega lesa. V kulturnem programu so nastopili violinist orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Darko Kordič in njegova soproga Monika Kordič, sopranistka in pianistka ter plesni par »Two for tango« Mitja Drenik in Marta Hojker iz Ljubljane. Prireditev je povezovala ga. Ida Baš. Na prireditvi so bila podeljena številna priznanja in zahvale ob 10-letnici obstoja šole. Nabor teh in obrazložitve so v PRILOGI 6 .


20

Ob 10. Obletnici je ZLS – Lesarska založba izdala posebno številko strokovno-znanstvene revije Les/wood (6/2010), katere vsebina je posvečena delovanju naše šole v jubilejnem obdobju. Ravnateljica je ob sklopu zaključka študijskega leta 2009/10 tradicionalno podelila priznanja in priložnostna darila (prispeval Alples Železniki) najbolj dejavnim predavateljem in mentorjem diplomskih nalog, študentom in drugim sodelavcem:

Najboljši redni študent (najvišje povprečje ocen) generacije diplomantov 2010 je Mitja Golob. Najboljša izredna študentka generacije je Milka Smrdelj Topić. najbolj prizadeven predavatelj mentor in somentor iz podjetja sta bila predavatelj Miroslav Novak in

somentor iz podjetja Marles hiše d.o.o., Igor Mavrič, ki je tudi sam eden izmed prvih diplomantov naše višje šole.

Tokrat smo posebej izpostavili angažiranje in zasluge predavateljev v novem programu Oblikovanje materialov za vpeljevanje tega programa in kakovostno zasnovo mentorstva, vsebine diplomskih projektov in praktičnega izobraževanja študentov. Posebna zahvala je šla ge. Cvetki Hojnik, vodji aktiva predavateljev oblikovanja, ki je skupaj z go. Darjo Krecenbaher in go. Bojano Amon pripravila tudi ureditev prostora za prireditev in ga dopolnila še z razstavo lastnih umetniških del (platna).

Prav tako pa tudi mag. Andreju Božinu, predavatelju predstavitvenih tehnik v programu oblikovanje materialov in lastniku studija ARHITEKTURNO PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING ANDREJ BOŽIN S.P. za aktivno sodelovanje s študijsko komisijo in vodstvom šole pri izvajanju programa in promocijskih dejavnostih šole.

Posebna zahvala pa gre naši predavateljici poslovnega komuniciranja Maji Čebulj, ki se je izjemno angažirala pri koordinaciji, urejanju vsebin in oblikovanju posebne številke revije LesWood. Upamo, da ji bo Alplesov predalčnik koristil pri predalčkanju novih idej in projektov.

Seznam diplomskih nalog je objavljen v reviji Les/Wood, seznami tekočih dispozicij pa so redno objavljeni na spletnih straneh šole. V letu 2009/10 je bilo potrjenih 99 tem diplomskih del oz. 100 diplomantov (85 lesarstvo in 15 oblikovanje), kar pomeni porast za 168 % od leta prej (37 potrjenih dispozicij). Razlog je nov sistem spodbujanja k zaključevanju študija, k čemur nas obvezuje izvajanje prenovljenih programov. Istočasno pa to pomeni tudi povečana obremenitev študijske komisije in predavateljev strokovnih modulov. 5.6.2 Seznam diplomskih nalog 2010/211 in potrjenih dispozicij (do okt.2010) Potrjene teme diplomskih del v š.l. 2009/10 - lesarstvo

AVTOR NASLOV DIPLOMSKEGA DELA MENTOR SOMENTOR Način št./ program

DENIS POŠTRAK

MODELIRANJE JAHTE MIROSLAV NOVAK

R/L

DUŠAN SUŠEC

UVAJANJE RFID TEHNOLOGIJE ZA SPREMLJANJE PROIZVODNJE

MIROSLAV NOVAK

MATEJ VRČKOVNIK I/L

UROŠ SELAN

EUROLIGHT PLOŠČE KOT OSNOVNI MATERIAL PRI IZDELAVI NOTRANJEGA POHIŠTVA

DUŠAN HREN

doc. dr. SREGEJ MEDVED

I/L

SEBASTJAN ABRAM

UPORABA DEŽEVNICE V PODJETJU SNEŽNIK D.D.

DUŠAN HREN

I/L

SREČKO ŽVIKART

STAVBNA DEDIŠČINA NA KOROŠKEM- LESENA KMEČKA HIŠA

DUŠAN HREN

R/L

MATJAŽ ŽGANEC

POHIŠTVO KOT SKULPTURA DUŠAN HREN

R/L

ANDREJ GODINA

TEHNOLOŠKI POSTOPEK IZDELAVE STOLA AAR 1C

MARJAN ČRNČEC

I/L

IVAN TROHA

UVAJANJE TPM NA PRETOČNI VRTALKI

MARJAN ČRNČEC

I/L

SEBASTJAN PROGRAMI ZA 3D mag. R/L


21

KNEZ OBLIKOVANJE V LESARSTVU TER PRIMER UPORABE GOOGLE SKETCHUP-A

TJAŠO VLASAK

SANDI BROŽIČ

SWOT ANALIZA PODJETJA JAVOR D.D.

ZDENKA STEBLOVNIK ŽUPAN

I/L

MAJDA GLAŽAR

TEHNOLOŠKI POSTOPEK IZDELAVE STOLA IZ LAMELIRANEGA LESA

MIROSLAV NOVAK

I/L

ŠTEFAN KALUŽA

POMEN IN VPLIV KOTA REZILA NA KVALITETO ODREZA FURNIRJA

MIROSLAV NOVAK

ROBERT TORNIČ I/L

JERNEJ ŠERTEL

SNOVANJE IN IZDELAVA BIVALNEGA PROSTORA ZA HIŠNE LJUBLJENČKE

DUŠAN HREN

R/L

EDVIN KOVAČIČ

RACIONALIZACIJA TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA STOLA MIA1

MARJAN ČRNČEC

I/L

ANDREJ HABJAN

EKONOMSKA UPRAVIČENOST NABAVE STROJA ZA IZDELAVO KARTONSKIH PLAŠČEV

MARJAN ČRNČEC

KLEMEN STARMAN, ALEŠ MALNARIČ

I/L

MARKO KASTELIC

POSODOBITEV TEHNOLOGIJE IN PROIZVODNEGA PROCESA V PODJETJU MIZARSTVO GROSUPLJE ZA PRIDOBITEV STANDARDA ISO 9001:2000

mag. LEON ŠUNTNER

I/L

JURE SREŠ

LESENE TERASE – NAMEN IN FUNKCIONALNOST

MIROSLAV NOVAK

R/L

MATJAŽ ŠEF

IZDELAVA LESENEGA OBJEKTA K ŽE OBSTOJEČEMU OBJEKTU

MIROSLAV NOVAK

R/L

DEJAN ŠKETA

ORODJA ZA ROČNO OBDELAVO LESA

MIROSLAV NOVAK

R/L

EVGEN KOS

REKONSTRUKCIJA POVRŠINSKE LINIJE V PODJETJU GARANT D.D. POLZELA

ANDREJA PESERL

MARKO LESJAK I/L

MITJA OZMEC, MITJA VOJSK

IZDELAVA IN VGRADNJA LESENIH VHODNIH VRAT IZDELANIH Z NOVO TEHNOLOŠKO MIZARSKO OPREMO V MIZARSKI DELAVNICI OZMEC S.P.

DUŠAN HREN

R/L

DENIS OVČAR

POVRŠINSKA OBDELAVA LIVARSKIH MODELOV

METODA VRANJEK

R/L

MATEJ JORDAN

RESTAVRIRANJE STAREGA POHIŠTVA IZ KMEČKIH HIŠ NA DOLENJSKEM

FRANC KORPIČ

R/L

PRIMOŽ BEVC

SKRAJŠANJE TRANSPORTNIH POTI IN MODERNIZACIJA TRANSPORTNIH NAPRAV V LESNI INDUSTRIJI SVEA D.O.O

FRANC KORPIČ

BORUT KRISTAN

R/L

ALEŠ METELKO

LEPLJEN LES ZA KONSTRUKCIJSKE NAMENE

SAMO STEBLOVNIK

R/L

UROŠ STROPNIK

UPORABA LEPLJENEGA FURNIRJA PRI

MIROSLAV NOVAK

R/L


22

KONSTRUKCIJAH, KI SO IZPOSTAVLJENE ZUNANJIM ATMOSFERSKIM VPLIVOM

UROŠ MAHNE

TEHNOLOŠKI POSTOPEK IZDELAVE CEPLJENKE

MIROSLAV NOVAK

I/L

ANTON OBLONŠEK

KOLARSTVO V SLOVENIJI IN LESENO KOLO KOT IZDELEK LJUDSKE UMETNOSTNE OBRTI


I/L

PRIMOŽ VRBANIČ

REZBARSKI ORNAMENTI V SODOBNEM POHIŠTVU

FRANC KORPIČ

R/L

PETER PERTOCI

OBNAVLJANJE KMEČKE SKRINJE

FRANC KORPIČ

R/L

MARKO PRAH

ZRAKOTESNOST MONTAŽNIH HIŠ LAHKE LESENE KONSTRUKCIJE

SAMO STEBLOVNIK

ROBERT CENTRIH R/L

TADEJ PUČNIK

OSTREŠJE ENODRUŽINSKE HIŠE SAMO STEBLOVNIK

R/L

ALEŠ POŽUN

UPORABA VODNIH LAKOV V PODJETJU STILLES

FRANC KORPIČ

PETER SINKOVIČ

R/L

BRANKO LEŠNIK

PRIMERJAVA MED SISTEMI STENSKIH ELEMENTOV MARLES HIŠ IN SNOVANJE OPTIMALNE ZGRADBE STENE

SAMO STEBLOVNIK

MAJDA PUŠNIK

I/L

JURE PONGRAC

PROIZVODNJA NOVIH TIPOV OKEN MARLES

SAMO STEBLOVNIK

I/L

SIMON DUH

MLIN NA MURI – FUNKCIONALNOST, TURIZEM IN OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

MIROSLAV NOVAK

R/L

BOŠTJAN HOLC

NAKUP NOVEGA TRIOSNEGA CNC STROJA V PODJETJU EURODESIGN D.O.O. IN IZDELAVA GARDEROBNE OMARE

MIROSLAV NOVAK

R/L

ROBERT ZAVEC

OBREMENITEV DELAVCA NA DELOVNEM MESTU PARKETAR V PODJETJU A&R REBELLION D.O.O.

DUŠAN HREN

I/L

JURE BILKIEWICZ

IZDELAVA PVC OKNA Z LESENO NOTRANJO STENO

MIROSLAV NOVAK

R/L

BOJAN PFAJFAR

UPRAVIČENOST NABAVE NOVE PAKIRNE LINIJE V PODJETJU ALPLES D.D.

MARJAN ČRNČEC

MARIJA MEGUŠAR I/L

DAVID PALIR

TEHNOLOŠKA IN ENERGETSKA PRENOVA DOMAČE MIZARSKE DELAVNICE

MIROSLAV NOVAK

I/L

TILEN PUČNIK

ZNAČILNOSTI LESENEGA KMEČKEGA MLINA NA ŠTAJERSKEM

METODA VRANJEK

R/L

MIRKO KORPIČ

REKONSTRUKCIJA LAKIRNICE V PODJETJU MIZARSTVO ŠAVEL

FRANC KORPIČ

PETER ŠKODNIK

R/L

ROK LESKOVAR

IZDELAVA PISALNE MIZE Z VGRAJENIM RAČUNALNIKOM

FRANC KORPIČ

MARTIN ŠKOFIČ

R/L

UROŠ BUKOVEC

UVEDBA PROGRAMA MEGATISCHLER ZA

MARJAN PRELOG

BORIS LEBAR

R/L


23

IZBOLJŠANJE VODENJA PROIZVODNJE V PODJETJU MIZARSTVO LEBAR D.O.O.

NATALIJA KOLEŽNIK

MODNA LESENA OBUTEV MAJA ČEBULJ

ALENKA TONIJ

R/L

DEJAN MANDELC

IMPLEMENTACIJA STROJA ZA IZSEKOVANJE V PODJETJU NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.

mag. LEON ŠUNTNER

ANDREJA KANOVNIK

R/L

TONI FORŠTNER

PRIDOBITEV NOVIH PROIZVODNIH PROSTOROV V PODJETJU MELU D.O.O.

FRANC KORPIČ

ALOJZ SELINŠEK

R/L

BOŠTJAN KUPLJEN

IZDELAVA DUPLIKATA NA OSNOVI ROČNEGA REZBARSKEGA PROFILA Z ROBOTOM

MIROSLAV NOVAK

SIMON BREZOVNIK

R/L

TADEJ ČUJEŠ

OJAČITEV KUHINJSKEGA PULTA IZ KERROCKA

METODA VRANJEK

R/L

JERNEJ GERIČ

POVRŠINSKA OBDELAVA KUHINJSKIH VRAT IZ VLAKNENE PLOŠČE

MARJAN PRELOG

FRANJO DOKL R/L

MARTIN KOČAR

RACIONALIZACIJA RAZREZA HLODOVINE NA TRAČNI HLODARSKI ŽAGI IN NA POMOŽNIH STROJIH

MILAN ZAMUDA

ZDENKA ŠRAJ

R/L

MATJAŽ KOKOL

LESENI SKLOP DIATONIČNE HARMONIKE

METODA VRANJEK

R/L

ROBI KUMPREJ

NADSTREŠKI NOVE GENERACIJE

SAMO STEBLOVNIK

R/L

MARTIN LAVRE

NAČRT POSTAVITVE FOTONAPETOSTNEGA SISTEMA

MIROSLAV NOVAK

R/L

BORIS LUNEŽNIK

SOLARNO SUŠENJE LESA MIROSLAV NOVAK

R/L

BENJAMIN MIKOLIČ

PREPREČEVANJE KRIVLJENOSTI MASIVNIH VHODNIH VRAT

SAMO STEBLOVNIK

R/L

BOŠTJAN OBŠTETER

GRAVIRANJE METODA VRANJEK

KLEMEN POLAK

R/L

MIHA PAJENK

LESENE FASADE METODA VRANJEK

R/L

ANDREJ PELC

RACIONALIZACIJA DELA PRI IZDELAVI KRIVLJENIH FURNIRNIH ELEMENTOV NA VF STISKALNICAH

MILAN ZAMUDA

JOŽE ŠENICA

R/L

DEJAN POTOČNIK

IZBOLJŠAVE TEHNOLOŠKEGA PROCESA PRI IZDELAVI MASIVNIH LESENIH HIŠ V PODJETJU LESNA INDUSTRIJA SADEK

MILAN ZAMUDA

MARIJAN SADEK

R/L

MARKO POTOČNIK

PRENOVA SPLETNE STRANI PODJETJA MRAZLES

mag. TJAŠO VLASAK

DAMIR MRAZ

R/L

ALEŠ PRELOG

POVRŠINSKA OBDELAVA Z VODNIMI LAKI

MARJAN PRELOG

ALEKSANDER CIGLARIČ

R/L

DENIS POVRŠINSKA OBDELAVA NA MARJAN MARJAN R/L


24

RADUHA VISOKI SIJAJ PRELOG ŠEBJANIČ JAN SKARLOVNIK

VPLIV PRAŠNIH DELCEV NA KONČNO KVALITETO OPLAŠČENIH FRONT V VISOKEM SIJAJU

METODA VRANJEK

MATEJ VRČKOVNIK

R/L

TADEJ SLAMEK

ROČNO LAKIRANJE KUHINJSKIH VRAT NA VISOKI SIJAJ

METODA VRANJEK

R/L

GAŠPER STERNAD

PRIMERJAVA MED CNC IN KLASIČNIMI STROJI PRI OBDELAVI NOTRANJIH VRAT

MARJAN PRELOG

BOJAN SKOK R/L

MATEJ ŠEBJANIČ

NABAVA DVIŽNE NAPRAVE V MIZARSTVU ŠAVEL

FRANC KORPIČ

PETER ŠKODNIK

R/L

TADEJ TIBAUT

POSTOPKI ZAŠČITE IZPOSTAVLJENEGA GRADBENEGA LESA

SAMO STEBLOVNIK

R/L

JULIJA TOPLAK

LESENE OTROŠKE IGRAČE DARJA KRECENBAHER

R/L

JERNEJ ŽIBRET

DEMONTAŽA STARE KUHINJE TER OBLIKOVANJE IN IZDELAVA NOVE KUHINJE

MARJAN PRELOG

R/L

BOŠTJAN DRAKŠIČ

UVAJANJE IN VSEBINA TIC SISTEMOV ZA HITER ODZIV NA POTREBE STRANK


DARKO KRSTANOVIĆ

R/L

MITJA JERAJ

IZGRADNJA ŽAGE TER PROIZVODNJE ZA IZDELAVO LEPLJENCEV V MALEZIJI

FRANC KORPIČ

R/L

SIMON NOVAK

POSTOPEK PRIDOBIVANJA CONFORMITE EUROPEENNE (CE) ZNAKA V PODJETJU INLES D.D.

FRANC KORPIČ

R/L

MATJAŽ MIKLAVČIČ

LESENI ELEMENT ZA OBLOGO NOTRANJIH IN ZUNANJIH STEN

MIROSLAV NOVAK

I/L

SEBASTJAN MLAKAR

PROBLEMATIKA LESENIH NOTRANJIH VRAT Z RAVNO OBREZANIMI ROBOVI VRATNIH KRIL IN PODBOJI Z ZAOKROŽENO OBLIKO

DUŠAN HREN

R/L

BORUT PUČKO

VPLIV MATERIALA IN OBLIKE LESENEGA KOPITA NA FUNKCIONALNOST LOVSKEGA OROŽJA

DUŠAN HREN

R/L

GREGOR MOHORKO

OD ZAMISLI DO IZVEDBE KOLESA Z LESENIM OGRODJEM

MIROSLAV NOVAK

R/L

MITJA POTRČ

INTELIGENTNE HIŠE VLADIMIR STEGNE

R/L

SANDI ŽURAN

RACIONALIZACIJA TRANSPORTA SEKANCEV V PODJETJU ŠTAJERLES D.O.O.

MIROSLAV NOVAK

BRANKA SAGADIN R/L

ZLATKO FIDLER

IZDELAVA IN UPORABA SODOV

FRANC KORPIČ

R/L

BLAŽ KRAJNC

ZNIŽANJE KOLIČINE VLAŽNEGA LESA V PODJETJU ARCONT D.D.

MIROSLAV NOVAK

DRAGO MIR

I/L


25

RENE PERKO

ANALIZA STANJA SLOVENSKIH ŽAGARSKIH OBRATOV

FRANC KORPIČ

R/L

MITJA HORJAK

POLAGANJE TIKOVEGA LESA NA PALUBO ČOLNA

SAMO STEBLOVNIK

R/L

R=redni študij; I=izredni študij; Potrjene teme diplomskih del v š.l. 2009/10 – oblikovanje materialov JANEZ ANDREJČ

MODULARNA KNJIŽNA OMARA KOT PROSTORSKA SKULPTURA

mag. ANDREJ BOŽIN

R/O

VESNA BOŽIČ

KAVARNA PARK MIROSLAV NOVAK

mag. ANDREJ BOŽIN, BRANKO ČUČEK

R/O

MIHAEL DOVEČAR

POKER MIZA BOJANA TOPOLOVEC AMON

R/O

GREGOR GALUN

PARKOVNI POČIVALNIK mag. ANDREJ BOŽIN

R/O

MIHAEL JURAČ

VEČNAMENSKA PISARNA BOJANA TOPOLOVEC AMON

I/O

KRISTJAN MOJZEŠ

LESEN KOŠ ZA ODPADKE ZA NAMESTITEV V JAVNEM PROSTORU

mag. ANDREJ BOŽIN

MILAN ZAMUDA R/O

MARUŠKA PENIČ

KAKO PRAVLJICI VDAHNITI ŽIVLJENJE

CVETKA HOJNIK

R/O

ANDREJ VOHL

UPORABA LESA PRI GRADNJI HIŠE

mag. ANDREJ BOŽIN

R/O

KATJA DRAGUN

SVETILO BAISSE ANDREJA PESERL

R/O

ADAM VIDOVIČ

MODULARNO POHIŠTVO KVADRO

VLADIMIR STEGNE

R/O

NIVES FLISER

MIZA GAJIN ODSEV BOJANA TOPOLOVEC AMON

R/O

VLASTA KARNEŽA

KLUBSKA MIZICA ŠANI TAER BOJANA TOPOLOVEC AMON

R/O

NINA FICIJAN

INTERIER SPALNICE V KOMBINACIJI Z IVEROKALOM KOT ORNAMENTALNIM DODATKOM

VLADIMIR STEGNE

R/O

DENIS TOPLAK

MASIVNA LESENA VRTNA KLOP – FUNKCIONALNI IN OKRASNI ELEMENT VRTA

mag. ANDREJ BOŽIN

JOŽICA KOCET

R/O

DENIS ŠTROK

OBLIKA KONTRABASA SKOZI ZGODOVINO

DARJA KRECENBAHER

R/O

Alumni klub diplomantov LŠ Maribor Višje strokovne šole Ustanovljen 29.6.2010, na prvem srečanju vseh dosedanjih diplomantov. Izvoljena je bila predsednica kluba, diplomantka izrednega študija 2010, ga. Milka Smrdelj Topič. Prvo srečanje diplomantov je pospremil priložnostni prigrizek in predstava Zijaha Sokolovića Medigre v avli šole. Šola in DIT lesarstva Maribor se obvezujeta, da bosta spodbujala in podpirala delovanje alumni kluba.


26

5.7 IZVEDBENI KURIKULUMI – ŠOLE IN PREDMETOV Izvedbeni kurikulum šole zajema večinsko vsebino tega delovnega načrta in je javno objavljen na spletni strani šole. Izvedbeni kurikulumi izvajalcev predmetov (predavateljev in inštruktorjev) morajo po sklepu ravnateljice biti oddani v referat do konca meseca oktobra oz. do konca meseca novembra 2010 (za organizirano obliko izrednega študija). Izdelani so v obliki kot je bila usklajena v projektu Impletum in sprejeta na študijski komisiji naše šole v lanskem študijskem letu. Koordinacijo in konzultacije v zvezi s pripravo izvedbenih kurikulov opravlja ga. Metoda Vranjek, ki sodeluje tudi pri teh aktivnostih na nacionalnem nivoju v projektu »Impletum«. 5.8 URADNE URE STROKOVNIH DELAVCEV Uradne ure strokovni delavci opredeljujejo v seznamu zaposlenih, v nadaljevanju. Generalno so predavatelji vedno dosegljivi po elektronski pošti in mobilnih ali šolskem telefonu, v kabinetu ali po dogovoru. Za osebne konzultacije v uradnih urah ali izven njih je priporočljiv predhodni dogovor oziroma najava. Zaradi občasne potrebe po prilagajanju uradnih ur spremembam v urniku predavatelja / inštruktorja čez leto, bodo te objavljene in sproti ažurirane na spletni strani šole ter na oglasni deski. Informacijo o dosegljivosti posameznega predavatelja in pomoč pri vzpostavljanju kontaktov je vedno mogoče dobiti tudi v referatu. Uradne ure organizatorjev praktičnega izobraževanja:

Franc Korpič torek 10.00-11.00

Metoda Vranjek

ponedeljek, 9.30 do 10.15 5.9 SKUPNOST ŠTUDENTOV Skupnost študentov se je s svojimi aktivnostmi v preteklih študijskih letih izjemno izkazala, predvsem s sodelovanjem in pobudami za učne projekte ter promocijo šole in stroke v javnosti.

Redni študenti 2. letnika Les in Obl bodo letos sodelovali v naslednjih učnih projektih in drugih aktivnostih:

Strokovni projekt »KO ZAZNAJO MLADI« s humanitarno vsebino pri predmetu Podjetništvo, kjer bodo spoznavali vse elemente projektiranja posla ob organizaciji tržne komunikacije za podjetja.

Sodelovali bodo pri predstavitvah višje šole in programa na Ljubljanskem sejmu pohištva, sejmu Dom, Gradbenem sejmu v Gornji Radgoni, v publikaciji FAX Vpisnik in na drugih prezentacijah dela šole.

Aktivno sodelovali pri promociji šole in povezovanju šole z okoljem. Aktivno sodelovali v internih razpisih za oblikovalske dosežke (festival Lent, Maribor EPK) Izpeljali in se udeležili ene strokovne ekskurzije v doma / v tujino (obisk pohištvenega sejma po

dogovoru, uspešnega podjetnika, izbrani predstavniki bodo skupaj s predavatelji obiskali Glasgow Metropolitan College aprila 2011).

Redni študenti 1. Letnika Les in Obl bodo sodelovali pri:

dendroloških (Tvoriva (spoznavanje drevesnih vrst in lesov)) in športno-rekreativnih terenskih vajah na Pohorju (okt. 2010).

Učnem projektu pri predmetu OKL (prijava na razstavo Čar lesa). Pripravi razstave umetniških del in oblikovalskih predlogov študentov Oblikovanja oz. tematskih

razpisih. Študentska skupnost bo sodelovala tudi pri upravljanju višje šole in zavoda ter tutorski pomoči študentom. Predstavniki SŠ v organih šole in zavoda:

3 predstavniki v svetu zavoda LŠ Maribor


27

2 predstavnika v Strateškem svetu VSŠ 2 predstavnika v Komisiji za kakovost VSŠ.

Plan dela ŠS:

Pregled aktivnosti zastopnikov v organih šole in zavoda ter ukrepanje. Načrtovanje študentske tutorske aktivnosti. Obravnava pobud in načrtovanje kulturno-zabavnih aktivnosti študentov.

Mentorica skupnosti študentov v tem letu je inštruktorica strokovne terminologije, ga. Alicia Leonor Sauli Miklavčič, pri urejanju študentskega dela spletnih strani in foruma pa bo pomagal predavatelj mag. Tjašo Vlasak, Obvestila o aktivnostih skupnosti študentov bodo objavljena na spletnih straneh ŠTULE in na oglasni deski skupnosti študentov na 2. nadstropju oziroma preko šolskega radia.

Člani študentskega odbora so: - predstavnika 2. letnika – program Lesarstvo: Mark Varga, Gregor Zajc - predstavnika 1. letnika – program Lesarstvo: Davorin Dominko, Mitja Vučkovič - predstavnika 1. letnika - program Oblikovanje materialov: Danijel Trčko, Natalija Kovačič - predstavnika 2. letnika – program Oblikovanje materialov: Saša Žagar, Klemen Šali

Kot mentorja/svetovalca bosta sodelovala še aktualni predsednik Andrej Tacer in Borut Pučko, študenta 2.letnika.

Predsednik skupnosti študentov: Bo izvoljen na prvi seji 2010/11 – objava bo na spletni strani šole. 5.9.1 Tutorstvo študentom Tutorstvo in konzultativno delo (svetovalno) s študenti postaja vedno bolj pomembno v smislu spodbujanja vseživljenjskega učenja ter motiviranja študentov za študij. Tutorici sta strokovni sodelavki, ki bosta na voljo rednim študentom 1. in 2. letnika za pomoč in nasvete v zvezi s študijskimi težavami in drugo problematiko v zvezi z življenjem in delom na šoli. Tutorica 1. letnika: Zdenka Berko, prof. (knjižničarka višje strokovne šole) Tutorica 2. letnika: Maja Čebulj, prof. (predavateljica Poslovnega komuniciranja in vodenja) Poleg tutorstva mentorice ŠS in tutoric - strokovnih delavk letos v sklopu delovanja ŠS načrtujemo tudi uvedbo študentskega tutorstva.

66 PPRREEHHOODDII IIZZ SSTTAARREEGGAA VV NNOOVVII PPRROOGGRRAAMM

Dokončanje študija po višješolskem strokovnem študijskem programu – lesarstvo - star program

Vsi študenti, ki so se izobraževali po višješolskem strokovnem študijskem programu – lesarstvo - star program in študija še niso zaključili, bodo lahko, po sklepu ravnateljice (22. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah, U.l. RS št. 71/2009), vse manjkajoče izpite, vključno z diplomskim izpitom in zagovorom diplomskega dela, opravili le še do 30. 9. 2012. Po tem datumu dokončanje študija po starem programu lesarstva ne bo več mogoče oz. bo mogoče zaključiti študij samo po prenovljenem višješolskem strokovnem študijskem programu lesarstvo, ki se od starega razlikuje.

Študijsko leto 2010/11 še zapada v prehodni rok, ko se bodo še opravljali izpiti tudi po starem programu študija lesarstva za oba letnika.

Izpit opravljen po starem Višješolskem strokovnem Izpit in obseg priznavanja izpita v prenovljenem


28

študijskem programu LESARSTVO Višješolskem strokovnem študijskem programu LESARSTVO

Strokovna terminologija v tujem (NE/AN) jeziku Strokovna terminologija v tujem (NE/AN) jeziku – se prizna v celoti (5 KT)

Poslovno komuniciranje in vodenje podjetij Poslovno sporazumevanje in vodenje – se prizna v celoti (6 KT)

Ekonomika in management podjetja Ekonomika podjetja – se prizna v celoti (5 KT)

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja – se prizna v celoti (3 KT)

Računalništvo in poslovna informatika Osnove računalništva in informatike- se prizna v celoti (5 KT)

Tvoriva Tvoriva v lesarstvu - se prizna v celoti (6 KT)

Sušenje lesa Sušenje lesa - se prizna v celoti (5 KT)

Tehnologija strojne obdelave Tehnologija strojne obdelave lesa - se prizna v celoti (5 KT)

Površinska obdelava in zaščita lesa Površinska obdelava in zaščita lesa - se prizna v celoti (5 KT)

Podjetništvo Podjetništvo - se prizna v celoti (5 KT)

Računalništvo v stroki CNC tehnologija v lesarstvu - se prizna v celoti (5 KT)

Kakovost in zanesljivost proizvodnje Kakovost in zanesljivost proizvodnje - se prizna v celoti (4 KT)

Organizacija proizvodnje 1 Študij dela v lesarstvu - se prizna v celoti (3 KT)

Organizacija proizvodnje 2 Proizvodni management – se prizna v celoti (6 KT) (rok zastaranja - 5 let)

Konstruiranje in oblikovanje 1 Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu– se prizna v celoti (6 KT)

Konstruiranje in oblikovanje 2 Lesna gradnja – se prizna v celoti (5 KT)

Konstruiranje in oblikovanje 1 in Konstruiranje in oblikovanje 2

Oblikovanje in konstruiranje pohištva – se delno prizna (3 KT od 5 KT); študent mora opraviti laboratorijske vaje

Po veljavnih predpisih je treba zaključiti (diplomirati) v iztekajočem se programu v roku treh let, zato bomo tudi v tem letu pospeševali aktivnosti za obveščanje in animiranje nekdanjih študentov, ki so bodisi opravili vse obveznosti po programu razen diplomskega dela ali pa jim še manjkajo opravljene obveznosti, da bi svoj študij v iztekajočem se programu zaključili čimprej.

77 SSTTRROOKKOOVVNNII DDEELLAAVVCCII VVIIŠŠJJEE ŠŠOOLLEE

PREDAVATELJSKI ZBOR

BOLTAVZER, Zdenka Predavateljica VŠ za: : Podjetništvo (POD)-Les., Podjetništvo ekonomika in trženje (PET)-Obl. Zaposlitev: IC Piramida Maribor e. pošta: [email protected]

ČEBULJ, Maja


29

Predavateljica VŠ za: Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV) – Les. in Obl. Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

ČRNČEC, Marjan Predavatelj VŠ za: Ekonomika in menagement podjetij (EKP)-Les., Študij dela (ŠDL)-Les., Proizvodni management (PRM)-Les. Nosilec za: Ekonomika in menagement podjetij (EMP), Študij dela (ŠDL) Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

DRAGULJ, Vahida Predavateljica VŠ in nosilka za: Strokovna terminologija v nemškem jeziku (STJ) – Les. in Obl. Zaposlitev: IC Piramida e. pošta: [email protected]

HOJNIK, Cvetka Predavateljica VŠ in nosilka za: Prostoročno risanje (PRR), Osnove likovne teorije(OLT) – Obl. Zaposlitev: Srednja oblikovalska šola, LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

HREN, Dušan Predavatelj VŠ in nosilec za: Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja (VPD), Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu (OKL), Tehnično risanje in opisna geometrija (TRO) Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

mag. HRIBAR, Branka Predavateljica VŠ in nosilka za: Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV) Zaposlitev: SEŠ Maribor, LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

KORPIČ, Franc Predavatelj VŠ in nosilec za: Praktično izobraževanje (PRA)-Les. Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected] NOVAK, Miroslav, univ. dipl. inž. les. Predavatelj VŠ in nosilec za: Sušenje lesa (SUL), Tehnologija strojne obdelave lesa (TSL), Energetika v lesarstvu (ENL)-Les. Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected]


30

dr. NOVAK, Miroslav, prof. Predavatelj VŠ in nosilec za: Dokumentiranje in arhiviranje (DAR)-Obl. Zaposlitev: Pokrajinski arhiv Maribor e. pošta: [email protected]

PESERL, Andreja, univ. dipl. inž. les. Predavateljica VŠ in nosilka za: Tvoriva v lesarstvu (TVL. TVO)-Les., Obl., Pomožni materiali v lesarstvu (POM)-Obl., Patologija in sanacija izdelkov (PSI)-Obl. Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

dr. PODBREŽNIK Andrej, prof. Predavatelj VŠ za: Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ-an in -ne) Nosilec za: Strokovna terminologija v angleškem jeziku (STJ-an) Zaposlitev: SPKŠ Maribor e. pošta: [email protected]

PRELOG, Marjan, univ. dipl. inž. les. Predavatelj VŠ in nosilec za: CNC tehnologija v lesarstvu (CNT)-Les., Programska orodja in oprema –les (POO)-Obl. Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

STEBLOVNIK, Samo, univ. dipl. inž. les. Predavatelj VŠ za: Lesne gradnje (LEG)-Les., Varstvo pri delu, pož. varnost in var. okolja (VPD), Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP)-Obl. Nosilec za: Lesne gradnje (LEG)-Les., Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP)-Obl. Zaposlitev: Marles hiše Podvelka e. pošta: [email protected]

STEBLOVNIK ŽUPAN, Zdenka, univ. dipl. inž. les., spec. manag. Predavateljica VŠ in nosilka za: Proizvodni management (PRM) Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta:[email protected]

STEGNE ,Vladimir, univ. dipl. inž. les. Predavatelj VŠ za: Tehnologija strojne obdelave (TSO)-Obl., Tehnologija ročne obdelave (TRO)-Obl., Proizvodni management (PRM)-Les. Nosilec za: Tehnologija ročne obdelave (TRO)-Obl. Zaposlitev: LŠ Maribor


31

e. pošta: [email protected]

mag. ŠUNTNER, Leon, univ. dipl. inž. stroj. Predavatelj VŠ in nosilec za: Kakovost in zanesljivost proizvodnje (KZP) Zaposlitev: direktor CIMOS Maribor, LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

TOPOLOVEC AMON, Bojana, univ. dipl. inž. arh. Predavateljica VŠ in nosilka za: Osnove estetike (OES), Oblikovanje bivalnega pohištva (OBP) Zaposlitev: Srednja šola za oblikovanje Maribor, LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

VRANJEK, Metoda, univ. dipl. inž. les. Predavateljica VŠ in nosilka za: Površinska obdelava in zaščita lesa(POZ)-Les., Površinska obdelava lesa(POL)-Obl., Restavratorske tehnike –les (RTL)-Obl., Praktično izobraževanje (PRA)-Obl.Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

mag. VLASAK, Tjašo, prof. mat. in rač. Predavatelj VŠ in nosilec za: Računalništvo in informatika (RAI)-Les., Obl. Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

GOLOB, Janez Predavatelj VŠ in nosilec za: Zgodovinski razvoj stavbnega in bivalnega pohištva (ZSB)-Obl. Zaposlitev: upokojenec e. pošta: [email protected]

mag. BOŽIN, Andrej, univ. dipl. arh. Predavatelj VŠ in nosilec za: Predstavitvene tehnike (PRT)-Obl., Zaposlitev: Arhitekturno projektiranje in inženiring Andrej Božin s.p. e. pošta: [email protected]

KRECENBAHER, Darja Predavateljica VŠ za: Rezbarjenje in plastika v lesu (RIN)-Obl., Intarzija in inkrustracije lesa (IIL)-Obl., Površinska obdelava in zaščita lesa (POZ)-Les. Nosilka za: Rezbarjenje in plastika v lesu (RIN)-Obl., Intarzija in inkrustracije lesa (IIL)-Obl. Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

ZAMUDA, Milan Predavatelj VŠ za: Tehnologija strojne obdelave lesa (TSL), Tehnologija žagarstva, furnirja in plošč (TŽP) Nosilec za: Tehnologija žagarstva, furnirja in plošč (TŽP) Zaposlitev: Mizarstvo Zamuda, s.p.


32

e. pošta: [email protected] INŠTRUKTORJI IN LABORANTI

SAULI MIKLAVČIČ, Alicia Leonor, prof. Inštruktorica za: strokovna terminologija v angl. jeziku ERASMUS in projektna koordinatorica, mentorica študentske skupnosti Zaposlitev: Skupnost VSŠ R Slovenije, LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

PERIČ, Zlatko, dipl. inž. les. Inštruktor za: lesne gradnje (LEG)-Les., Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP)-Obl. Zaposlitev: Inštitut RS za rehabilitacijo, LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

TONIJ, Alenka, inž. les. Inštruktorica za: Rezbarjenje in plastika v lesu (RIN), Intarzija in inkrustracije lesa (IIL) Laborantka za: Površinska obdelava in zaščita lesa (POL), Tvoriva v lesarstvu (TVL, TVO), Pomožni materiali v lesarstvu (POM), Patologija in sanacija izdelkov (PSI) Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

ŽNIDARIČ, Karel, inž. les. Laborant za predmet: CNC tehnologija v lesarstvu (CNT)-Les., Programska orodja in oprema –les (POO)-Obl. Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

JESENIK, Zlatko, inž. les. Laborant za predmet: Rezbarjenje in plastika v lesu (RIN), Intarzija in inkrustracije lesa (IIL)Zaposlitev: LŠ Maribor e. pošta: [email protected]

7.1 PREGLED DELOVNIH MEST IN OBLIKE ZAPOSLITVE

vodstveni, administrativni in drugi strokovni sodelavci ime delo Delež /

osnova Oblika zaposlitve in vir financiranja

Vrsta pogodbe

Aleš Hus Direktor LŠ Mb PoIO Pogodbeno – odrasli ŠOL Podjemna PoIO Zdenka Steblovnik Župan

Ravnateljica VSŠ 1,00 Red/polni čas – MŠŠ Polna redna NDČ PoIO Pogodbeno – izredni ŠOL Podjemna PoIO

Prapertnik Martina poslovna sekretarka/organiz. izobr.(0,3:0,7)

1,00 Red/polni čas – MŠŠ Polna redna NDČ PoIO Pogodbeno – izredni ŠOL Podjemna PoIO

Zdenka Berko knjižničarka 1,00 Redno/polni čas - MŠŠ Polna redna NDČ


33

PoIO Pogodbeno – izredni ŠOL Podjemna PoIO Dragica Sirc poslovna

sekretarka(VI) v zavodu Red.dodatno –MŠŠ Polna redna NDČ

(skupaj s srednjo) Viktorija Kidrič računovodstvo 0,20 Red.dopoln. – MŠŠ Dopolnilna DČ

PoIO Pogodbeno – izredni ŠOL Podjemna PoIO Alicia Leonor Sauli Miklavčič

Koordinatorica EU in Erasmus

0,025 Red.dopoln. – MŠŠ Dopolnilna DČ PoIO Pogodbeno – ŠOL in drugi viri Podjemna PoIO

Marjan Črnčec, Maja Čebulj, Andrej Božin, Andreja Peserl

Član ŠK PoIO Pogodbeno – MŠŠ in ŠOL Podjemna PoIO

Dušan Hren Predsednik ŠK PoIO Pogodbeno - MŠŠ in ŠOL Podjemna PoIO Andreja Peserl Predsed. KK (vodja

programa) 0,093 Red/polni čas – MŠŠ Polna redna NDČ

Zlatko Jesenik Mentor PRA šolska delavnica

Red/polni čas – MŠŠ Polna redna NDČ

Cvetka Hojnik Mentorica DD-obl. šolska delavnica (vodja programa)

0,062 Red/polovični čas – MŠŠ Polovična redna DČ

predavatelji

ime

Oblika zaposlitve in vir financiranja

Delež / osnova

Vrsta pogodbe Zaposlitev

Boltavzer Zdenka podjemna – redni študij 0,250 Podj. + Avtor. IC Piramida Mb pogodbeno – izredni ŠOL 0,065 Podj. + Avtor.

Dragulj Vahida Red.dodatno – redni študij 0,250 Sporazum NDČ IC Piramida Mb

Črnčec Marjan redno polno - redni študij 1,031 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor pogodbeno – izredni ŠOL 0,135 Podj. + Avtor.

Hren Dušan redno polno - redni študij 1,006 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor pogodbeno – izredni ŠOL 0,034 Podj. + Avtor.

Hribar Branka dopolnilno – redni študij 0,125 Dopolnilna DČ SEŠ Mb LŠ Maribor

Korpič Franc redno polno - redni MŠŠ 0,28 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor pogodbeno – izredni ŠOL Podjem. po

PoIO Novak Miroslav redno polno – redni študij 1,000 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor

pogodbeno – izredni ŠOL 0,073 Podj. + Avtor. dr. Novak Miroslav

pogodbeno – redni študij MŠŠ

0,062 Podj. + Avtor. Pokrajinski arhiv Maribor

Peserl Andreja redno polno – redni študij 1,000 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor

Podbrežnik Andrej

redno dodatno – redni MŠŠ

0,125

Podj. + Avtor. SPŠ Maribor

Prelog Marjan redno dodatno – redni MŠŠ

0,344 Na zavodu-NDČ

LŠ Maribor

pogodbeno – izredni ŠOL 0,070 Podj. + Avtor. Steblovnik Samo pogodbeno – redni MŠŠ

0,219 Podj. + Avtor. Marles hiše

Podvelka d.o.o. Steblovnik Župan Zdenka

redno polno razširjeno – redni MŠŠ

0,062 NDČ LŠ Maribor

pogodbeno – izredni ŠOL 0,021 Podj. + Avtor. Šuntner Leon Redno dopolnilno 0,188 Dopolnilna DČ CIMOS Maribor

LŠ Maribor pogodbeno – izredni ŠOL 0,063 Podj.+Avtor.


34

Vlasak Tjašo redno dodatno – redni študij

0,656

Na zavodu-NDČ LŠ Maribor

Vranjek Metoda redno polno – redni študij 1,246 NDČ LŠ Maribor pogodbeno – izredni ŠOL 0,063 Podj.+Avtor.

Zamuda Milan Pogodbeno – redni MŠŠ 0,313 Podj.+Avtor. Mizarstvo Zamuda s.p.

Cvetka Hojnik Redno dopolnilno - redni MŠŠ

0,50 Na zavodu DČ

SŠO Mb, LŠ Maribor

Bojana Amon Redno dopolnilno - redni MŠŠ

0,344 Dopolnilna DČ+Podj

SŠO Mb, LŠ Maribor

Golob Janez Pogodbeno – redni MŠŠ 0,094 Podj. + Avtor. upokojenec Čebulj Maja Red.dodatno – redni MŠŠ 0,281 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor Vladimir Stegne Red.dodatno – redni MŠŠ 0,272 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor

Božin Andrej Redno dopolnilno - redni MŠŠ

0,250 Na zavodu DČ Božin Andrej s.p.

Krecenbaher Darja

Redno dodatno – redni MŠŠ

0,188 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor

Pogodbeno – izredni ŠOL 0,015 Podj. + Avtor.

inštruktorji ime Oblika zaposlitve in vir

financiranja delež Vrsta pogodbe Zaposlitev

Perič Zlatko dopolnilno – redni študij 0,200 Dopolnilna DČ

Inštitut RS za rehabilitacijo

Pogodbeno – izredni ŠOL 0,0,37 Podj. + Avtor. Sauli Miklavčič Alicia Leonor

dopolnilno – redni študij 0,20 Dopolnilna DČ Sekretariat VSŠ

Tonij Alenka Red.dodatno – redni MŠŠ 0,258 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor

Laboranti

ime Oblika zaposlitve in vir financiranja

delež Vrsta pogodbe Zaposlitev

Žnidarič Karel Red.dodatno – redni MŠŠ 0,171 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor Pogodbeno – izredni ŠOL 0,029 Podj. pog.

Tonij Alenka Red. dodatno – redni MŠŠ 0,476 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor Pogodbeno – izredni ŠOL 0,011 Podj. pog.

Jesenik Zlatko Red. dodatno – redni MŠŠ 0,369 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor Vse pogodbe so obnovljene in sklenjene v skladu z določbami ZDR, sklepi sveta zavoda in internim pravilnikom o izobraževanju odraslih na višji strokovni šoli. 7.3.1 Po letnikih in predmetih

1-R les=1. letnik redni les; 1-R obl=1. letnik redni obl; 2-R.les=2. letnik redni les;2-R.oblik=2. letnik redni oblik. 1,2-I- izredni Maribor

PRIIMEK Ime Pred-met

1-R les

2-R les

1-R obl

2-R-obl

Izred. MB

ČEBULJ Maja PSV X X


35

BOLTAVZER Zdenka POD PET

X

X X

BOŽIN Andrej PRT X ČRNČEC Marjan ŠDL

PRM EKP

X X X

X X

DRAGULJ Vahida STJ X X GOLOB Janez ZSB X HOJNIK Cvetka PRR

OLT X

X

HREN Dušan VPD OKL TRO

X X

X

X

HRIBAR Branka PSV X X KORPIČ Franc PRA X X X KRECENBAHER Darja

RIN IIL POZ

X X

X NOVAK Miroslav TSL

SUŠ TSO ENL

X X

X X

X

dr. NOVAK Miroslav DAR X PESERL Andreja TVL

POM PSI

X X X

X

PRELOG Marjan CNT X X X PODBREŽNIK Andrej

STJ X X

STEBLOVNIK Samo VPD LEG OSP

X X

STEBLOVNIK ŽUPAN Zdenka

PRM X X

STEGNE Vladimir TSO TRO PRM

X

X X

ŠUNTNER Leon KZP X X AMON Bojana OES

OBP X

X

VLASAK Tjašo RAI X X VRANJEK Metoda POZ

POL RTL PRA

X

X

X

X X

X

ZAMUDA Milan TŽP TSL

X

Inštruktorji:


36

PRIIMEK Ime Pred met

(sv/lv)

1-R les

2-R les

1-R obl

2-R-obl

Izred. MB

PERIČ Zlatko LEG OSP

X

X

X

SAULI MIKLAVČIČ Alicia

STJ X X

TONIJ Alenka RIN IIL TSO TRO

X X X X

Laboranti:

PRIIMEK Ime Predmet (lv)

1-R les

2-R les

1-R obl

2-R-obl

Izred. MB

JESENIK Zlatko SUŠ TSL RIN IIL TSO TRO

X X

X X

X X

TONIJ Alenka TVL POL POM PSI

X X

X

X

X

X

ŽNIDARIČ Karel CNT X X X 7.3.2 Sistemizacija - podrobno

Upoštevan spremenjeni program OBL za 1. Letnik; 2. letnik po starem!!!! upoštevan fiktivni vpis v prvi letnik po dosedanjih izkušnjah (pri določanju števila skupin za vaje je

upoštevano dejansko število študentov, ki se vaj udeležujejo – LES1:2SV; 3-4 LV skupine; LES2:2 SV,3 LV; OBL1: 1SV,2 LV, OBL2: 1 SV,1-2 LV)

upoštevane so posebnosti predmetov za število skupin pri LV (drugačni kriteriji glede števila študentov v skupini z ozirom na vsebino vaj)

upoštevano je izkustveno razmerje med ANJ in NEJ (2/3 : 1/3) pri lesarjih, pri OBL pa kor kaže NEJ ne bomo izvajali, razen če bo kandidatov najmanj 10.

v drugem letniku so upoštevani predvideni dejanski ponavljalci, ki se udeležujejo vaj 2. letnik LES: izvaja se izbirni modul M6, posebej pa še kot prostoizbirni predmet CNT iz modula M7

(glede na interes večine) za 2 LV skupini in eden izmed predmetov umetniške obdelave lesa za 1 LV (+druge oblike uveljavljanja proste izbire)

2. letnik OBL: v skladu z dosedanjimi izkušnjami in interesi študentov se izvaja izbirni modul »Oblikovanje pohištva - les«, kot prostoizbirna predmeta pa RIP in IIL.

Spremembe: Predavanja in vaje pri Tehnologiji ročne obdelave, Rezbarjenje in plastika v lesu, Intarzija in Inkrustacija lesa (OBL) se morajo izvajati v delavnici;(sklep strokovnega aktiva)

TRO in POV se v izvedbenem kurikulumu za Obl. zamenjata (TRO se izvaja v 1. letniku in POV v 2. letniku) – argumentirani sklep sestanka za izvedbeni kurikulum Obl. jun. in avgusta 2010.

TSO obvezno v prvem semestru 2. letnika! Za vse študente OBL se del PRA izvaja v delavnici na šoli, za nekatere (omejeno število) pa vsa –

študenti morajo imeti nadzor, zato potrebno rešitev mentorstvo študentov v delavnici. Izvedba je lahko tudi popoldne. Ista oseba je lahko tudi laborant.


37

LESARSTVO 1



P1 Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV)

48 12 24 48/24/72

PR delno skupaj z OBL.; SV 2 skupine; LV 3

Hribar, Čebulj

P2 Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ-ANJ)

36 - 36 36/72 PR delno skupaj z OBL; LV 2;

Podbrežnik, Sauli-Miklavčič

Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ-NEJ)

36 - 36 36/36 PR skupaj z OBL.; LV 1;

Dragulj

P3 Osnove računalništva in informatike (RAI)

24 - 48 24/192 PR skupaj z OBL.; LV 4;

Vlasak

P4 Študij dela v lesarstvu (ŠDL) 12 24 24 12/48/72 SV 2; LV 3; Črnčec

P5 Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja (VPD)

24 24 - 24/48 SV 2; Hren

P6 Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu (OKL)

24 - 48 24/192 LV 4; Hren

P7 Tvoriva v lesarstvu (TVL) 36 12 36 36/24/144 PR skupaj z OBL.; SV 2; LV 4; Peserl, Tonij

P8 Sušenje lesa (SUL) 24 - 36 24/108 LV 3 Novak, Jesenik

P9 Tehnologija strojne obdelave lesa (TSL)

36 12 24 36/24/72 SV 2; LV 3 Novak

P10 Površinska obdelava in zaščita lesa (POL)

36 18 18 36/36/72 ½ PR skupaj z OBL/ SV 2; LV 4 Vranjek, Tonij

OBLIKOVANJE 1



P1 Strokovna terminologija v tujem jeziku (ANJ)

24(12) 12 - 12/12 12 z LES; Dodatna PR 12; SV

1skup.; Podbrežnik

Strokovna terminologija v tujem jeziku (NEJ)

24/12 12 - 12/12 Dragulj

P2 Poslovno sporazumevanje in vodenje

24 12 - - /12 Predavanja vsa z LES;

SV 1.;Čebulj

P3 Računalništvo in informatika 24/12 - 12 12/24 24 z LES + dodatna PR 12;

LV2; Vlasak

P5 Prostoročno risanje 24 - 48 24/96 LV 2; Hojnik

P6 Osnove likovne teorije 24 - 12 24/24 LV 2; Hojnik

P7 Osnove estetike 48 12 - 48/12 SV 1; Topolovec

P8 Tehnično risanje in opisna geometrija

36 - 36 36/72 LV 2; Hren

P9 Predstavitvene tehnike 48 - 24 48/48 LV 2; Božin

P10 Dokumentiranje in arhiviranje 18 6 - 18/6 SV1; Dr. Novak

P19 Tvoriva v lesarstvu 36 - 12 - /24 PR pri LES./LV 2;

Peserl, Tonij

P20 Pomožni materiali v lesarstvu 36 - 12 36/24 LV 2; Peserl, Tonij

P23 Tehnologija ročne obdelave lesa 36 - 12 36/-/24 PR v šol delavnici!


38

(TRO) /LV 2 Tonij, Jesenik

LESARSTVO 2



Ekonomika podjetja (EKP) 36 - 36 36/-/108 LV 3; Črnčec

Podjetništvo (POD) 24 36 - 24/72/- SV 2; Boltavzer

Proizvodni management (PRM) 24 12 48 24/24/144 SV 2; LV 3; Steblovnik Župan, Črnčec, Stegne

Kakovost in zanesljivost proizvodnje (KZP)

24 24 - 24/48/- SV 2; Šuntner

Energetika v lesarstvu (ENL) 24 12 24 24/24/72 SV 2; LV 3; Novak

Tehnologija žagarstva, furnirja in plošč (TŽP)

24 12 24 24/24/72 SV 2; LV 3; Zamuda

Lesna gradnja (LEG) 24 12 24 24/24/72 SV 2; LV 3; Steblovnik S., Perič

CNC tehnologija v lesarstvu (CNT)

24 - 36 24/-/72 PR z OBL_POO / LV 2 Prelog, Žnidarič

OBLIKOVANJE 2



P22 Programska orodja in oprema – les (POO)

24 - 36 -/-/36 PR z LES_CNT / LV 1; Prelog, Žnidarič

P24 Tehnologija strojne obdelave lesa (TSO)

18 12 24 18/12/24 ½ PR pri LES. 1 let., SV1, LV 1 Tonij, Jesenik

P25 Patologije in sanacije izdelkov – les (PSI)

36 12 24 36/12/24 LV 1 Peserl, Tonij

P26 Restavratorske tehnike – les (RTL)

24 - 36 24/-/36 LV 1 Krecenbaher, Tonij, Jesenik

P27 Zgodovinski razvoj stavbnega in bivalnega pohištva (ZSB)

24 12 - 24/12/- SV 1 Golob

P28 Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP)

36 - 24 36/-/24 LV1; Steblovnik, Perič

P29 Oblikovanje bivalnega pohištva (OBP)

36 - 36 36/-/36 LV 1; Topolovec

P21 Površinska obdelava lesa 36 - 12 18/-/12 ½ PR pri LES. 1 let./LV 1; Vranjek, Tonij

P30 Rezbarjenje in plastika v lesu (RIP)

24 - 20 24/-/20 PR v delavnici!!! LV 1 Krecenbaher, Tonij, Jesenik

P31 Intarzija in inkrustacija lesa (IIL) 24 - 20 24/-/20 PR v delavnici!!! LV 1 Krecenbaher, Tonij, Jesenik


39

IIMMEE NA URE DELEŽ OPOMBA

NOVAK MIROSLAV PV 24 (1- SUL/P), 108 (1- SUL/LV) 132 : 384 = 0,344 1,000 36 (1-TSL/P) , 24 (2-TSL/SV), 72 (2-TSL/LV) 132 : 384 = 0,344

ENL (24/24/72) 120 : 384 = 0,312

VRANJEK METODA OI, PV 36 (1.LES, 1.in 2. OBL- POL/P), 36 (LES- POL/SV), 72 (LES-POZ/LV)

144:384=0,375 1,246

18/12 (POV-P/LV) 30:384=0,078

82 š (PRA1+2 – les+obl) 119 : 150 = 0,793

HREN DUŠAN BORIS PV 24 (1-VAR/P), 48(1-VAR/SV) 72:384=0,187 1,006 24 (1-OKL/P), 192 (1-OKL/LV) 216:384=0,562

36/72 (TROG/P+LV) 108:384= 0,281 ČRNČEC MARJAN PV 12/48/72 (ŠDL/P, SV, LV) 132 :384=0,344 1,031 36/108 (EKP) 144 :384=0,375

24/96 (PRM-SV+2 sk. LV) 120 :384=0,312

PESERL ANDREJA PV 36 (TVL/P), 24 (TVL/SV), 144 (TVL/LV) 204:384=0,532 0,907 0,093 (vodja programa) =

1,000 24 (TVL-obl/LV) 24:384=0,062

48 (PML-obl/P, LV) 48:384 = 0,125

72 (PSI) 72:384=0,188

ŽNIDARIČ KAREL LV 72(CNT/LV) 72:630=0,114 0,171- Dopolnjevanje v okviru zavoda 36 (POO/LV) 36:630=0,057

VLASAK TJAŠO PV 24/192(les-RAI/P, LV) 12/24 (obl-RAI/P, LV) 252:384=0,656 0,656 -Dopolnjevanje v okviru zavoda

TONIJ ALENKA IN 36/20/20 (LV / RTL, RIP, IIL), 24 (LV / TRO), 24 (TSO/LV)

124:480=0,258 0,734 -Dopolnjevanje v okviru zavoda

LV 144 (TVL les/LV), 72 (POL les/LV) 216:630=0,343

LV 24(TVL-obl 1/LV), 24 (POM-obl 1/LV), 12 (obl 1&2 -POV/LV), 24(obl 2 -PSI/LV)

84:630=0,133

PRELOG MARJAN PV 96 (CNT), 36 (obl-POO) 132:384=0,344 0,344 - Dopolnjevanje v okviru zavoda

ZAMUDA MILAN PV 120 (les-TŽP) 120 : 384=0,313 Podjem - 0,313

STEGNE VLADIMIR PV, IN 48 (les-PRM/LV) 48: 480 = 0,100-inštruktor 0,272 -Dopolnjevanje v okviru zavoda 18/12 (obl-TSO/SV), 36 (obl-TRO) 66:384= 0,172-predavatelj

BOLTAVZER ZDENKA

PV 24/72 (POD) 96 : 384 = 0,250 podjem – 0,250

KORPIČ FRANC OI 40 š (PRA1+2 – les+obl) 42:150=0,28 0,28 -Dopolnjevanje v okviru zavoda

PODBREŽNIK ANDREJ

PV 36 anj (les-1-STJ/P,), 12 (obl-1-STJ/P) 48 : 384 = 0,125

0,125 Podjem

ALICIA LEONOR SAULI MIKLAVČIČ

IN 72 (les-1-STJ /LV), 12 (obl-1-STJ/SV) 84 : 480 = 0,175 Erasmus:0,025

Dodatna zap.

0,200

DRAGULJ VAHIDA PV 36/36 nej (les-1-STJ/P, LV), 12/12 (obl-1-STJ/Pdod, SV)

72 : 384 = 0,188 24 : 384 = 0, 062

0,25 dopolnjevanje ZIVILSKA

ČEBULJ MAJA PV 96(les-PKV/SV, LV), 12(obl-1PKV/SV) 108:384=0,281 0,281- Dopolnjevanje v okviru zavoda

HRIBAR BRANKA PV 48 (les-1-PKV/P, obl PKV/P samo 24) 48 : 384 = 0,125 0,125- Dodatna zaposlitev

STEBLOVNIK SAMO PV 24/24 (les-LEG/P, SV), 36(obl-OSP/P) 84 : 384 = 0,219 0,219- podjem

PERIČ ZLATKO

IN 72 (les-LEG/ LV), 24(obl-OSP/LV)

96:480 = 0,200 0,200 Dodatna zaposlitev

ŠUNTNER LEON PV 72 (les2-KZP) 72 : 384 = 0,188

0,188 Dodatna zaposlitev

BOŽIN ANDREJ PV 96 (PRT) 96 : 384 = 0,250

0,250 – DČ skrajšan

dr. NOVAK MIROSLAV

PV 24 (DOK) 24 : 384 = 0,062 0,062- podjem

HOJNIK CVETKA PV 120 (PRR) 24/24, OLT 168:384 = 0,438 0,062 vodenje programa

0,500- DČ skrajšan

AMON BOJANA PV 48/12 (OE), 72 (obl-OBP) 132 : 384 = 0,344 Dodatna zaposlitev = 0,198


40

Podjem=0,146

Skupaj= 0,344

GOLOB JANEZ PV 36 (obl-ZSB) 36:384=0,094 0,094 -podjem

KRECENBAHER DARJA

PV 24(P/RTL), 24/24 (obl-RIP, IIL) 72:384=0,188 0,188 -Dopolnjevanje v okviru zavoda

JESENIK ZLATKO LV 36/20/20 (LV / RTL, RIP, IIL) 76:630=0,121 0,369 Dopolnjevanje v okviru zavoda+razlika (uč. PRA za mentorstvo študentom)

LV 108/24/24 (LV/SUŠ-les., TRO, TSO-obl.) 156:630=0,248

STEBLOVNIK ŽUPAN ZDENKA

PV 24 (les2-PRM/P) 24 : 384 = 0,062 0,062 - Ravnateljica s poučevanjem

Prisotnost na delu Vsi izvajalci pedagoškega dela in sodelavci višje strokovne šole opravljajo svoje delo v skladu s pogodbami o zaposlitvi, podjemnimi pogodbami ali sporazumi med zavodi in so prisotni v času svojih pedagoških obveznosti in v času drugih dogovorjenih in s koledarjem oz. od vodstva šole določenih obveznosti na šoli. Vsi zaposleni na zavodu LŠ Maribor, ki so v kakršnemkoli deležu na enoti VSŠ, pripravijo kratka poročila o prisotnosti in vsebinah dela za vsak mesec na obrazcu (PRILOGA 7) in jih oddajo v referat vsak mesec – do 7. v tekočem mesecu. Gre le za vodenje evidence (zaradi specifike poklica) o neenakomerni razporeditvi dela čez leto.

88 NNAA KKAAJJ SSMMOO PPOOZZOORRNNII NNAA NNAAŠŠII ŠŠOOLLII Ker je Višja strokovna šola organizacijska enota Lesarske šole Maribor, si tako študentje kot tudi delavci šole delimo prostore z dijaki in delavci Srednje poklicne in strokovne šole. Zato za vse veljajo skupna temeljna določila hišnega reda. Zaradi razlik v razporedu ur predavanj in vaj za študente v primerjavi z urnikom zvonjenja na srednji šoli in souporabe vseh skupnih prostorov (hodnikov, jedilnice, šolskega dvorišča in parkirišč) pa bo za uspešno sožitje poleg upoštevanja pravil šolskega reda potrebna še velika mera medsebojnega upoštevanja in strpnosti. Splošna določila hišnega reda (drobni tisk):

1. Predavanja in vaje se izvajajo po objavljenem urniku in razporedu ur in odmorov. Pred in po predavanjih ter med odmori se študentje zadržujejo v avli šole, na hodnikih, v šolski jedilnici, knjižnici, garderobah ali pred šolo.

2. Uporaba dvigala ni dovoljena, razen v izjemnih primerih. 3. Predavalnica in učilnice so v času odmorov zaklenjene. Odklepajo in zaklepajo jih predavatelji oz. inštruktorji. 4. V prostorih šole, ob suhem vremenu pa tudi na dvorišču pri šolski jedilnici, so redni študentje obuti v šolske copate.

Čevlje in druge osebne stvari hranijo v svojih osebnih garderobah pri vhodu v šolo. Vstop v šolsko telovadnico je dovoljen le v športnih copatih.

5. Pri čistilki si je možno šolske copate tudi izposoditi za dnevno odškodnino 300 SIT ali jih kupiti v šolski fotokopirnici.

6. Študentje so s svojim ravnanjem dolžni prispevati k čistejšemu okolju šole tako, da skrbno ravnajo s šolskim inventarjem, puščajo sanitarije po uporabi čiste in zapirajo vodovodne pipe, odpadke pa odlagajo v za to pripravljene koše in smetnjake ter po malici pospravijo za seboj in odložijo posodo na za to določene vozičke v šolski jedilnici.

7. Informiranje študentov bo potekalo preko oglasne deske na drugem nadstropju, šolskega radia, spletne strani šole, pisnih okrožnic ter osebno preko predavateljev in drugih strokovnih delavcev.

8. V šolskih prostorih in na šolskih površinah sta kajenje in uživanje in preprodaja drugih opojnih sredstev prepovedana.

9. Študentje so dolžni poskrbeti za varovanje svoje osebne lastnine. V nujnih primerih lahko večje vsote denarja ali vredne predmete po predhodnem dogovoru shranijo v tajništvu oz. referatu šole ali v šolski knjižnici. V nasprotnem primeru šola ob odtujitvi (kraji) ne prevzema odgovornosti.

10. Ob vstopu v predavalnico oz. učilnico morajo študentje obvezno izklopiti mobilne telefone. 11. Brez vednosti in dovoljenja ravnateljice šole in direktorja zavoda ni možno izvajati nobene izvenšolske študentske

dejavnosti v prostorih šole. 12. Določila hišnega reda se smiselno uporabljajo tudi v času strokovnih ekskurzij in drugih oblikah izobraževalnega

dela izven objektov šole.


41

NA NAŠI ŠOLI SI PRIZADEVAMO ZA NASLEDNJE:

VLJUDNOST, PRIJAZNOST – Na poznavanje in upoštevanje pravil lepega vedenja in prijaznost smo na naši šoli še posebej pozorni, saj je to pot do prijetnega vzdušja in razpoloženja v vsakem kolektivu. Zato tudi vi s svojim vedenjem do strokovnih sodelavcev, sošolcev in vseh ostalih, prispevajte k prijaznejšemu vzdušju in ne pozabite na misel, da je dan brez nasmeha izgubljen dan.

PREDSTAVLJANJE, ROKOVANJE – Ne samo v poslovnih, temveč tudi v zasebnih druženjih je predstavitev osebe in rokovanje del prvega stika pri spoznavanju in nadaljnjem medsebojnem komuniciranju. Z novim študijskim letom boste spoznali nove ljudi (v predavalnici, na hodnikih, v podjetju na praksi). Ne pozabite, da nikoli več ne boste imeli druge priložnosti, da naredite prvi vtis.

POZDRAVLJANJE – Pozdravljeni! Dober dan! Lep dan želim! Nasvidenje! – To je le nekaj prijaznih besed, ki jih čim večkrat namenimo kolegom, predavateljem, sošolcem in ljudem, ki jih vsak dan srečujemo.. Pa ne pozabimo na pogled v oči !

TOČNOST – Na predavanja, vaje, sestanke, izpite prihajajmo vsaj 5 minut pred začetkom, saj na ta način olajšamo delo in pokažemo obzirnost tako do predavateljev, sodelavcev kot do kolegov oz. sošolcev. Neobzirno in moteče je lahko tudi zapuščanje prostora med predavanjem, izpitom, nastopom kolegov ipd..

NASLAVLJANJE – Prepričani smo, da boste študentje pri predavateljih ob imenih dodali še gospod/gospa, profesor in morda še druge nazive, kot so magister, doktor. Potrudili se pa bodo tudi predavatelji in drugi strokovni sodelavci ter k vašim imenom prijazno dodali besede gospa/gospodična, gospod.

NOŠENJE COPATOV - Ob vseh pridobitvah, ki jih nosi s seboj čas polnoletnosti, je tudi večja odgovornost in pričakovana zrelost. Ker višja šola nima ločenih prostorov v stavbi, hišni red vse redne študente obvezuje k nošenju šolskih copatov v času predavanj in vaj ter v času izpitov, če so ti v dopoldanskem času. Vsak redni študent v ta namen dobi svojo varovano garderobno omarico.

UPORABA MOBILNEGA TELEFONA – Da v času predavanj, vaj, izpitov, sestankov,… ne bi motili ostalih, svoje telefone izklopimo in jih uporabljajmo izven šolskih prostorov.

KAJENJE – Kajenje je v šolski stavbi in na območju šole (vključno šolska dvorišča, igrišče in parkirišča) v skladu z novim kadilskim zakonom prepovedano. Pa tudi sicer ga odsvetujemo.

99 ZZAASSTTOOPPAANNJJEE ŠŠOOLLEE VV SSVVEETTUU ZZAAVVOODDAA Že nekaj let pričakujemo od MŠŠ novi ustanovitveni akt, ki bi bil v skladu z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju (UL RS 58/2004). Trenutno se pri delovanju in sestavi novega Sveta zavoda upošteva veljavna zakonodaja, vendar brez novega ustanovitvenega akta. Svet zavoda po novi sestavi šteje 17 članov, v njem ima OE višje šole skupaj 5 predstavnikov: 1-predstavnik delavcev VSŠ (Miroslav Novak), 1-predsednik Strateškega sveta VSŠ (ga. Metoda Vranjek), 3-predstavniki študentov (Martin Švarcbauer, Jernej Divjak in Janez Andrejč). 9.1 STRATEŠKI SVET VSŠ

ZVSI (UL RS 86/04) 10. člen (strateški svet)

(1) Strateški svet imenuje svet šole ali upravni odbor gospodarske družbe za dobo šest let. Sestavljajo ga: – trije predavatelji šole, – dva predstavnika pristojne zbornice ali ministrstev oziroma delodajalcev, – dva predstavnika študentov, – en predstavnik diplomantov ali diplomantk (v nadaljnjem besedilu: diplomanti). (2) Strateški svet vodi predsednik, ki ga člani sveta izvolijo izmed sebe.


42

(3) Strateški svet: – sprejme dolgoročni razvojni program šole, – predlaga nadstandardne programe, – predlaga letni delovni načrt šole, – predlaga finančni načrt šole, – spremlja zagotavljanje kakovosti višješolskega študija, – obravnava poročila o študijski problematiki oziroma zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski zbor, študijska komisija, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih ali študenti ter – opravlja druge naloge v skladu z ustanovitvenim aktom. (4) Strateški svet sprejme dolgoročni razvojni program šole v soglasju s svetom zavoda oziroma upravnim odborom gospodarske družbe. Pri sprejemanju letnega delovnega načrta šole svet zavoda ne more uveljaviti odločitev, ki so v nasprotju s predlogom strateškega sveta. Ob neskladju ocen finančnih možnosti oziroma posledic predloga letnega delovnega načrta, je treba uskladiti stališča obeh organov. O letnem delovnem načrtu dokončno odloči svet zavoda oziroma upravni odbor gospodarske družbe. (5) Strateški svet sodeluje z vsemi organi šole.

Strateški svet VSŠ LŠ Maribor, ki ga opredeljuje Zakon o višjem strokovnem izobraževanju, je v letu 2009 začel z rednim delovanjem. Imel je prvo ustanovitveno sejo dne 11.5.2009 na kateri je bila izvoljena predsednica Metoda Vranjek. Člani strateškega sveta so: - Predstavniki predavateljev: Miroslav Novak, Marjan Črnčec, Metoda Vranjek - Predstavnika pristojnih zbornic (predlagana s strain GZS Združenje lesarstva in OZS OE Maribor): Miroslav

Škalič, Leonida Polajnar - Predstavnika študentov: Viktor Matijovc, Maruša Penič - Predstavnik diplomantov: Tomaž Hojnik Plan dela SS za to študijsko leto: - Ugotavljanje aktivnosti članov Strateškega sveta - Potrditev delovnega načrta VSŠ za leto 2010/11 (za sprejem na SZ) (okt. 2010) - Obravnava samoevalvacijskega poročila za tekoče študijsko leto (junij 2011) - Druge sprotne zadeve, vezane na strategijo in delovanje VSŠ. 1100 KKOOMMIISSIIJJEE 10.1 ŠTUDIJSKA KOMISIJA Sestava:

- predsednik: Dušan Hren, univ. dipl. inž. les. - člani: Maja Čebulj, prof. ped., soc., Marjan Črnčec, univ. dipl. org. dela,

Andreja Peserl, univ. dipl. inž. les., mag. Andrej Božin, univ. dipl. inž. arh. Naloge in plan dela predsednika:

o sklicevanje sej Študijske komisije (redne, izredne), o priprava potrebne dokumentacije za obravnavo na sejah Študijske komisije, o priprava vsega potrebnega za obravnavo vlog (prošenj) študentov, o skrb za obravnavo pravilnikov in drugih aktov, ki jih je potrebno sprejeti ali

spremeniti (kot izdelan predlog za potrditev na predavateljskem zboru oziroma Svetu zavoda),

o skrb za obravnavo prošenj oziroma pritožb študentov v skladu s pravilniki, o vodenje sej Študijske komisije, o pisanje zapisnikov sej Študijske komisije, o obveščanje študentov o sprejetih sklepih Študijske komisije, o poročanje na predavateljskem zboru o sprejetih sklepih Študijske komisije in

podajanje predlogov sklepov, ki jih mora potrditi predavateljski zbor, o skrb za sprotno realizacijo sprejetih sklepov, o sodelovanje z/s: ravnateljico višje šole, direktorjem zavoda, referentko, ostalim

vodstvom šole, predavatelji, asistenti, laboranti, študenti, komisijo za zagotavljanje kakovosti na višji šoli, strateškim svetom VSŠ in drugimi glede na potrebo in pristojnosti,

o opravljanje drugih nalog v skladu s pristojnostmi. Redne seje Študijske komisije v študijskem letu 2010/2011:


43

- 1. redna seja – torek 7. 9. 2010, - 2. redna seja – sreda 22. 9. 2010, - 3. redna seja – sreda 17. 11. 2010, - 4. redna seja – sreda 12. 1. 2011, - 5. redna seja – sreda 9. 3. 2011, - 6. redna seja – sreda 20. 4. 2011, - 7. redna seja – sreda 8. 6. 2011.

Študijska komisija obravnava vloge, ki so bile v referat za študijske zadeve oddane najkasneje sedem delovnih dni pred predvideno sejo Študijske komisije oziroma štirinajst delovnih dni, kadar je za vlogo potrebno pridobiti mnenje predavatelja. Pripravil: Dušan Hren, predsednik ŠK

10.2 KOMISIJA ZA ŠTUDIJSKA GRADIVA Sestava:

Predsednik: Metoda Vranjek Člana: Maja Čebulj, prof., Miroslav Novak, univ. dipl. inž. les.

Naloge in plan dela: - sklicevanje sej ob izdaji novih ali prenovljenih študijskih gradivih, - pregled ustreznosti gradiv in poročanje predavateljskemu zboru, - dajanje pobud in obravnava problematike internih študijskih gradiv Študijska gradiva so interna avtorska dela oz. priredbe predavateljev in so last VšSŠ. Za zalaganje, fotokopiranje in vezavo skrbi Alemar – Aleksander Marksl s.p.. Študentje lahko gradiva kupijo v šolski papirnici po ceni, ki

zajema stroške vezave in fotokopiranja, ali si jih naložijo v elektronski obliki v »pdf« formatu s spletne strani šole (to velja le za nekatera gradiva) z vnosom gesla, ki ga prejmejo ob vpisu skupaj z elektronskim naslovom. Poleg internih študijskih gradiv bodo predavatelji obvestili študente o seznamu druge potrebne literature in virov za študij oziroma pripravljali dodatna sprotna gradiva za lažje delo. Prav tako predavatelji – avtorji gradiva sproti dopolnjujejo in prenavljajo. Pri iskanju dodatnih virov je študentom na voljo šolska knjižnica in pomoč knjižničarke.

Naša interna študijska gradiva so kot avtorska bibliografija vnesena v informacijsko – knjižnični sistem COBISS in jih hranijo tudi nekatere druge knjižnice. Ponujamo jih tudi zunanjim uporabnikom (posameznikom in podjetjem) po ceni, ki jo določa Svet zavoda LŠ Maribor. Cenik bo objavljen na spletni strani in oglasni deski šole. Tudi v tem študijskem letu nekateri predavatelji pripravljajo gradiva za svoje predmete po avtorskih pogodbah v sklopu projekta za uvajanje prenovljenih višješolskih programov IMPLETUM, po izhodiščih in kriterijih, kot so opredeljeni za študijska gradiva v projektu. Ta gradiva so/bodo javno dostopna na spletni strani projekta, kjer lahko zainteresirani sodelavci najdejo več informacij:

http://www.zavod-irc.si/sl/aktualno_impletum/ Komisija za študijska gradiva bo koordinirala aktivnosti predavateljev pri pripravi gradiv. Pripravila: Metoda Vranjek , predsednica Komisije za študijska gradiva


44

10.3 KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI Sestava:

Predsednica: Andreja Peserl Člani: mag. Leon Šuntner, Samo Steblovnik, Zdenka Boltavzer, Andrej Tacer, Metka Senekovič

V študijskem letu 2010/11 se bo Komisija za kakovost za spremljanja in zagotavljanje kakovosti predvidoma sestala trikrat : v mesecu novembru, feburarju oz. marcu in ob koncu štud. leta. Predvideno delo Komisije:

Izvedba notranje presoje (zadolženi A. Peserl, M. Vranjek – Ga. Vranjek ni članica Komisije za kakovost, ima pa opravljeno usposabljanje za notranjega evalvatorja) Izvedba analize anketiranja za štud. leto 2009/10 (zadolženi: A. Peserl – anketa za šolo in študijski proces, anketa za zaposlene; Z. Steblovnik Župan – anketa o izvedbi predmeta in izvajalcih; M. Vranjek, F. Korpič – anketa o praktičnem izobraževanju; M. Prapertnik – izpis anket) Priprava samoevalvacijskega poročila za preteklo študijsko leto 2009/10 ( zadolženi za ureditev celotnega poročila Z. Steblovnik Župan in A. Peserl) Priprava predvidenih ukrepov v zvezi s rezultati anketiranja(skupaj z ravnateljico) izbrati nove predstavnika študentov. Smiselno bi bilo, da bi bila v komisiji vedno dva

predstavnika lesarjev (eden iz prvega in eden iz drugega letnika) in dva predstavnika oblikovalcev ( eden iz 1. Letnika in eden iz drugega letnika). Če se bo izvajal izredni študij, bi bilo smiselno povabiti tudi predstavnika izrednega študija.

Na prvem naslednjem predavateljskem zboru tudi potrditi nove člane študijske komisije (predstavniki študentov in referntka)

Sodelovanje na 2. Konferenci za kakovost v Murski Soboti - aktivno sodelovanje z dvema prijavljenim prispevkoma

(Prispevke so pripravili in bodo predstavili: Bojana Topolovec Amon in skupni prispevek Zdenka Steblovnik Župan, Zdenka Boltavzer in Andreja Peserl) Izvedba anketiranja za diplomante (zadolžena A. Peserl) Analiza ankete za diplomante in priprava poročila ( zadolžena A. Peserl) Priprava aktivnosti za izvedbo anketiranja študentov v štud. letu 2010/11 ( zadolženi A. Peserl

in M. Prapertnik) Uvedba novega programa za analizo anket (pripravil Gašperšič) Skrinjica predlogov – pregledati nove predloge in jih analizirati novo uposabljanje evalvatorjev: vsi člani komisije za kakovost : Novak, Boltavzer,

Šuntner, Steblovnik S. Priprava potrebnih aktivnosti za izvajanje zunanje evalvacije

Plan izobraževanja:

Udeležba na konferenci kakovosti nov. 2010 Udeležba na delavnicah kakovosti – oz ostlalih izobraževanjih v projektu Impletum

Pripravila: Andreja Peserl , predsednica Komisije za spremljanje in zagotavljanje kakovosti


45

10.4 KOMISIJA ZA PREIZKUS NADARJENOSTI – PROGRAM OBLIKOVANJE MATERIALOV Komisija za preizkus nadarjenosti v postopku za vpis v VšSP Oblikovanje materialov je bila imenovana v skladu z Razpisom za vpis v višje strokovno izobraževanje 2009/10 in v skladu z vsebino programa Oblikovanje materialov (vpisni pogoji). Za to študijsko leto komisija deluje v naslednji sestavi:

Predsednica: Cvetka Hojnik Članice: Bojana Topolovec Amon, Darja Krecenbaher

Naloge in plan dela:

- Prevetritev kriterijev preizkusa za aktualni razpis za vpis. - Izvedba preizkusov v več rokih (najmanj treh) in usklajevanje z referatom. - Izdelava poročila (zapisnika) in seznama sprejetih kandidatov. - Priprava predlogov in priporočil za preizkuse nadarjenosti in vpisni postopek v prihodnje.

Poročilo komisije o poteku preizkusov nadarjenosti za vpis v štud. leto 2010/11: Komisija se je sestala v naslednjih terminih: 11. 6. 2010, 20. 9. 2010, 23.9.2010, 30. 9. 2010, 4.10.2010 V prvem terminu je opravljalo preizkus nadarjenosti 15 kandidatk in kandidatov, v drugem 4, v tretjem 10 ,v četrtem 20 in v petem 4. Seznam kandidatov po datumih posameznih preizkusov je priloga tega poročila. Vsi kandidati so pred preizkusom nadarjenosti v referat višje šole dostavili svoj portfolio kreativnih izdelkov, nekateri tudi originalne izdelke. Komisija je pregledala vse predstavitvene mape in izdelke in z vsakim kandidatom izvedla razgovor, ki je temeljil na predhodno postavljenih kriterijih preizkusa nadarjenosti. Splošne ugotovitve komisije so:

1. Vsi kandidati so izkazali določeno nadarjenost na enem ali več umetniških področjih, najbolj so izstopala likovno, kiparsko, arhitekturno, lesarsko, fotografsko in nekatera druga področja.

2. Nekateri kandidati so s prinešenimi umetniškimi izdelki pokazali izredno nadarjenost na umetniškem področju in so na določenem področju bili že tekmovalno uspešni ali so se že predstavili širšemu občinstvu z lastnimi razstavami in aktivnostmi.

3. Večina kandidatov je samokritično ocenila, da jim manjka znanj na področju oblikovanja, ki jih želijo dopolniti in pridobiti s študijem v programu oblikovanje materialov in življenjske ambicije uresničiti kot oblikovalci notranje opreme, eksteriera, avtomobilov, uporabnih predmetov, nadaljevati že začeto umetniško oz. podjetniško pot ali ustanoviti lastno podjetje.

Predlog komisije: Naj se priredi skupna razstava umetniških izdelkov vseh kandidatov in da se posamezne študente med šolskim letom motivira in se jim omogoči predstaviti se v samostojnih razstavah. Pripravila: Cvetka Hojnik, predsednica komisije


46

1111 PPLLAANN DDEELLAA VVOODDSSTTVVAA,, PPRREEDDAAVVAATTEELLJJSSKKEEGGAA ZZBBOORRAA IINN SSTTRROOKKOOVVNNIIHH

AAKKTTIIVVOOVV // SSLLUUŽŽBB 11.1 PLAN DELA RAVNATELJICE - Soustvarjanje takega delovnega okolja, v katerem bodo delovni odnosi spodbujali ustvarjalnost vseh v

delovni proces vključenih delavcev in drugih sodelavcev na šoli oz. pri poslovnih partnerjih šole; - skrb za pravilno vsebinsko in pedagoško izvedbo programa, - koordinacija priprave izvedbenega kurikuluma, - predlaganje urejanja kadrovskih vprašanj, - pedagoško vodenje dela strokovnih delavcev, - sklicevanje in vodenje sej predavateljskega zbora in kolegijev, - spremljanje izobraževalnega dela (svetovalne hospitacije in nastopna predavanja), - omogočanje in spodbujanje sodelovanja šole v različnih projektih, - spodbujanje vključevanja šole in študentov v programe in projekte EU (Erasmus, Leonardo da Vinci,

Socrates, strukturni skladi) – priprava in izvedba pripravljalnih obiskov. - Nadzor sestavljanja in prilagajanja urnika, - skrb za pretok informacij o že izvedenem in načrtovanem poteku izobraževanja med izvajalci programa in

organi šole ter drugimi organi izven šole (MŠŠ, Oddelek za višje strokovno šolstvo); - izdelava kalkulacij in predlogov cen storitev VSŠ za sprejem na SZ, - v sodelovanju z direktorjem – ustrezno kadrovsko načrtovanje in načrtovanje materialnih nabav in investicij

za potrebe VSŠ. - skrb za vodenje evidenc in pravilnost izdane dokumentacije, - sodelovanje z direktorjem in računovodstvom pri skrbi za redna plačila plač strokovnim in drugim

sodelavcem in izplačil po pogodbah, - spremljanje kakovosti strokovnega dela zaposlenih in razporejanje sredstev za stimulacijo - aktivno sodelovanje in spodbujanje uvajanja postopka notranje presoje in priprav na zunanjo evalvacijo - priprava predloga razpisa za vpis za naslednje študijsko leto in nadziranje vpisnega postopka ter sodelovanje

z višješolsko prijavno službo, - aktivna skrb za kakovostno promocijo šole – v tem štud. letu predvsem za program Oblikovanje materialov - skrb za pospeševanje opravljanja študijskih obveznosti in diplomiranja evidenčno vodenih študentov zaradi

iztekajočega se programa - sodelovanje s študenti pri reševanju tekoče problematike in omogočanje dela skupnosti študentov, - odločanje o napredovanju delavcev v plačilne razrede in nazive, - priprava razpisov in predlogov predavateljev za ponovno in nova imenovanja v tem štud. letu. - omogočanje in spodbujanje permanentnega izobraževanja zaposlenih ter njihovega profesionalnega razvoja, - opravljanje obveznosti ki izvirajo iz funkcije predsednice Skupnosti višjih strokovnih šol, članice

predsedstva EURASHE - aktivno sodelovanje v drugih združenjih in komisijah, sodelovanje na konferencah, seminarjih in v projektih ter predsedstvu EURASHE; sodelovanje v nadzornem odboru projekta IMPLETUM,

- opravljanje obveznosti, ki izvirajo iz funkcije članice vladnega Sveta za visoko šolstvo – sodelovanje z MVZT,

- Aktivno sodelovanje z UO Zveze lesarjev Slovenije, z DIT lesarstva Maribor in DIT lesarstva Ljubljana, - Aktivna skrb za ustrezno promocijo šole navzven in partnersko povezovanje z lesno industrijskimi podjetji –

v ta namen aktivno sodelovanje v razvojnih projektih, kamor je šola pristopila kot partner v naslednjih letih: Kompetenčni centri za razvoj kadrov (razpisuje JSRK, prijavitelj Lesarski grozd pri GZS), Razvojni centri lesarstva (razpisuje MG)

- Sodelovanje s panožnim združenjem pri GZS, OZS in BTF – oddelkom za lesarstvo ter drugimi sorodnimi šolami v Evropi, predvsem v smislu priznavanja diplom diplomantov naše šole, razvoja skupnih oz. Erasmus mundus programov,

- Aktivnosti za nadgradnjo obstoječih višješolskih programov Lesarstva in Oblikovanja materialov ter Gozdarstva in lovstva v visokošolske strokovne, v skladu z novosprejetimi akreditacijskimi merili NAKVIS.

11.2 PREDAVATELJSKI ZBOR Predavateljski zbor je oz. bo v tem študijskem letu sklican predvidoma tri do štiri krat. Sodelovanje PZ je organizirano sproti preko okrožnic ravnateljice, sestankov strokovnih aktivov in kolegija. Večino operativnega dela bomo letos prenesli na strokovne aktive, ki morajo vzpostaviti več sodelovanja znotraj; usklajevalno


47

funkcijo bo opravljal kolegij, ki se bo sestajal 1x mesečno (ob ….. ob uri v pisarni ravnateljice). (vodij strokovnih aktivov ter ravnateljice). Predvideni sestanki PZ: predvideni termin seje/aktivnosti

Predvidene okvirne teme

18.8.2010 Sestanek vseh strokovnih aktivov v programu Obl. mat. (Izpostavitev problematike izvajanja predmetov, potrebe po prestavitvi (zamenjavi) TRO in POL iz 1. v 2. letnik, izvajanje vaj v šolski delavnici)

02. Sept. 2010 1. seja kolegija (priprava sistemizacije; dispozicije diplomskih del; priprava predlogov diplomskih del za razpis Zlati znak ZLS)

20.09.2010 Zaključno – pripravljalno srečanje PZ; pregled uspeha v preteklem študijskem letu in priprava na novega; pregled poteka vpisa; priprava na izvajanje 2. letnika novih programov in izbirnih modulov ter PRA; priprava na uvodni dan za študente; poročilo ŠK; eno napredovanje v naziv.

Sept.- okt. 2010 –dopisno (okrožnica)

Seje strokovnih aktivov: Zbiranje prispevkov in potreb za delovni načrt (materialne potrebe, literatura, izobraževalni načrti posameznikov, plan dela organov, planirani projekti (učni, promocijski,…)), usklajevanje priprav na izvedbo predavanj in vaj, urnika, pogodbe o delu, priprava izvedbenih kurikulumov za predmete 1. semestra in za organizirano obliko izobraževanja odraslih

Nov. 2010 (dopisno) Obravnava delovnega načrta Dec. 2010 Zagovori diplomskih nalog, potek izobraževalnega dela, pregled opravljenih

nalog, priprava promocije šole in informativnih dnevov, poročila o aktivnostih na projektih, priprava delavnice za spletne učilnice

Mar. 2011

Pregled nastajanja učnih gradiv, izvedbeni kurikulumi za 2. semester, poročilo o razpisu za vpis in informativnih dnevih, poročila in napotki komisije za kakovost, PRA za 1. letnik

Junij 2011

Poročilo o poteku in zaključevanju dela, izpiti, poročilo o praktičnem izobraževanju, poročilo o prijavah po razpisu, delo komisij, diplomske naloge, poročilo o projektih, zaključek študijskega leta, pregled uspeha, planiranje svečane podelitve diplom in načrt za prihodnje študijsko leto.

Predavateljski zbor sklicuje in vodi ravnateljica šole. Na seje predavateljskega zbora so poleg imenovanih predavateljev višje šole vabljeni tudi inštruktorji in laboranti, tako prvega kot drugega letnika (redni in izredni študij). Na redne seje sta lahko vabljena je tudi predstavnika skupnosti študentov iz obeh programov. Imenovanja in ponovna imenovanja predavateljev v.š.: V juniju je PZ na osnovi Pravilnika o smeri in stopnji izobrazbe predavateljev višje strokovne šole in drugih strokovnih delavcev v višješolskem študijskem programu višjega strokovnega izobraževanja LESARSTVO (3.10.2008, UL RS 94/08) in Pravilnika o smeri in stopnji izobrazbe predavateljev višje strokovne šole in drugih strokovnih delavcev v višješolskem študijskem programu višjega strokovnega izobraževanja OBLIKOVANJE MATERIALOV (30.06.2008, UL RS 65/08) DRUGIČ ponovno imenoval 8 predavateljev za program Lesarstvo in program Oblikovanje materialov. To so: mag. Ivan Božičko, Marjan Črnčec, Dušan Hren, mag. Branka Hribar, Miroslav Novak, Zdenka Steblovnik Župan, Samo Steblovnik in mag. Leon Šuntner. Vloge za soglasje so bile poslane na Strokovni svet konec avgusta. V kolikor soglasja do konca oktobra ne bo, smatramo, da je v skladu z ZUP soglasje k sklepom PZ veljavno. 11.3 STROKOVNI AKTIVI – PROJEKTI – PROMOCIJA Strokovni aktivi so oblikovani po sorodnosti predmetov. V strokovnih aktivih sodelujejo in usklajujejo svoje pedagoško delo, načrtujejo materialne potrebe, učna gradiva idr. predavatelji, inštruktorji in laboranti posameznih skupin sorodnih predmetov. Vodja aktiva je eden izmed nosilcev predmetov. Vodja aktiva zastopa aktiv na predavateljskem zboru, pripravi predlog plana dela, sodeluje z ravnateljico v STROKOVNEM KOLEGIJU VSŠ pri pripravi sistemizacije in obremenitve predavateljev / inštruktorjev / laborantov in drugih projektih na pobudo ravnateljice ali drugih kolegov, sklicuje sestanke po potrebi ter konzultira in obvešča ostale člane. Vodje aktivov, predsednik ŠK in predsednik Komisije za kakovost sestavljajo strokovni kolegij ravnateljice šole, ki se v tekočem študijskem letu sestaja po potrebi, praviloma ob sredah ob 11.00 v pisarni ravnateljice.


48

Ravnateljica VSŠ sodeluje v kolegiju zavoda LŠ Maribor, ki ga ob ponedeljkih predvidoma ob 10.30 sklicuje direktor zavoda. Naloge vodij strokovnih aktivov:

Sklicevanje in vodenje sestankov aktiva in koordiniranje kakovostnega dela kolegov v aktivu, Spodbujanje inovativnosti in kakovostnega izvajanja pedagoškega dela v aktivu, Zbiranje pobud pedagoških delavcev in prenašanje problematike na kolegij Aktivna udeležba na kolegiju in poročanje o delu aktiva.

Strokovni aktivi in člani (vodja podčrtan):

1. Skupni poslov.-komunik. moduli: Čebulj, Dragulj, Podbrežnik, Sauli-Miklavčič, Hribar, Vlasak, dr. Novak;

2. KON-TEH strokovni moduli (les): Hren, Novak, Perič, Steblovnik, Zamuda, Stegne; 3. Moduli PRA- TVO-POV-TRO/TSO-obl: Vranjek, Peserl, Korpič, Stegne, Tonij, (Jesenik); 4. Podjetniško – organizacijski moduli, CNT: Črnčec, Steblovnik Župan, Boltavzer, Šuntner, Prelog,

(Žnidarič); 5. Oblikovalski moduli: Krecenbaher, Hojnik, Topolovec-Amon, Božin, , Golob, Tonij (Jesenik).

Podrobneje so potrebe posameznih aktivov oz. zapisniki plana dela za tekoče študijsko leto, opredeljene v PRILOGI 8 11.3.1 Projekti V tekočem študijskem letu poleg rednega kakovostnega izvajanja pedagoških obveznosti načrtujemo predvsem aktivno delo na naslednjih projektih:

Aktivno sodelovanje in spremljanje poteka projekta IMPLETUM – vključevanje v izobraževanja in pripravo gradiv ter uvajanje elementov spremljanja kakovosti.

Aktivnem povezovanju z gospodarstvom in visokim šolstvom na področju lesarstva, tako v Sloveniji kot v EU.

Promociji lesarske stroke v Sloveniji v sodelovanju z GZS – Združenjem lesarstva ter promociji programa in šole navzven.

Sodelovanje v projektu Lesarskega grozda, Kompeten….. in MG Tudi v tem letu pa predvsem načrtujemo kakovostno pedagoško delo s študenti skozi nove in kontinuirane učne projekte:

AKTIVNOST / PROJEKT ZADOLŽEN Učni projekti/strokovne ekskurzije

Učni projekt POD: »KO ZAZNAJO MLADI« Zdenka Boltavzer Učni projekt TVO: Drevo in les – terenske vaje za boljše dendrološko, makroskopsko in mikroskopsko poznavanje drevesnih vrst

Andreja Peserl, Alenka Tonij

Učni projekt TVO: Gozdna učna pot LŠ Maribor (Damiševo naselje) - vodenje skupin učencev in vzdrževanje učne poti v sodelovanju s TD Studenci, in Srednjo šolo LŠ Maribor

Andreja Peserl, Alenka Tonij, Zdenka Steblovnik Župan, Metoda Vranjek, ga. Požarnik (TD Studenci)

Učni projekti PKV: Poslovno kosilo v šolski jedilnici, Načini iskanja literature in virov v knjižničnih bazah podatkov – Cobiss in iskanje člankov v tujem jeziku, posebej za lesarsko stroko.

Maja Čebulj, knjižničarka Zdenka Berko

PKV: ogled televizijskih in radijskih studijev v Mariboru Maja Čebulj OKL, TEH, POV, TVO: Strokovne ekskurzije (obiski sejmov)

Dušan Hren, Andreja Peserl, Metoda Vranjek, Marjan Črnčec,…

ZRP, RIN: Strokovna ekskurzija (Plečnikove stavbe Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana)

Janez Golob, Darja Krecenbaher

Učni projekt PRM: Posodabljanje dela s programskim paketom za planiranje in spremljanje proizvodnje UPRO5 podjetja 3TAU iz Novega mesta za namene aplikativnih laboratorijskih vaj.

Predavatelja Marjan Črnčec in Vladimir Stegne, informatiki in g. Ilovar iz podjetja 3TAU


49

Učni projekti OKL, LEG: »Uporabi me še enkrat« (iskanje možnosti za oblikovanje rabljenih izdelkov in lesa)

Dušan Hren, Samo Steblovnik (Marles hiše), Zlatko Perič

Oblikovalski projekti – diplomski projekti študentov Obl. Sodelovanje s SPSŠ, šolsko delavnico, Cvetka Hojnik, Bojana Topolovec-Amon, Andrej Božin, Darja Krecenbaher, Zlatko Jesenik, Alenka Tonij

Aktivnosti izobraževanja PZ, promocije, športa, mednarodnega sodelovanja Delavnica za PZ – spletna učilnica (jan. 2010) ravnateljica, g. Marjan Prelog, mag. Branka

Hribar Delavnice PZ – interno usposabljanje proizvajalca za upravljanje in programiranje CNC stroja v šolski delavnici

Dušan Hren, Marjan Prelog, Vladimir Stegne, Drago Žnidarič

Udeležba (z referati) na 2. konferenci Kakovost v višjem šolstvu (nov. 2010)

Zdenka Steblovnik Župan, Andreja Peserl, Zdenka Boltavzer, Bojana Amon, mag. Andrej Božin

Udeležba na konferenci / seminarju na temo Gradnje z lesom na Višji lesarski strokovni šoli v Volynah na Češkem –aprila 2011

Samo Steblovnik, Zlatko Perič

predvidoma Srečanje na naši šoli (vračilo obiska) in dogovor o nadaljevanju sodelovanja in izmenjavah s Fach Hochschule Salzburg – oddelek za lesarstvo (Kuchl) –pomlad 2011

Zdenka Steblovnik Župan, Alicia Leonor Sauli Miklavčič

ERASMUS pripravljalni obisk Kaunas Collega in podjetij v Kaunas – Litva

Zdenka Steblovnik Župan, Alicia Leonor Sauli Miklavčič

Organizacija ERASMUS namestitev in študijske mobilnosti za naše študente (okt.10-dec.11)

Erasmus koordinatorica Alicia Leonor Sauli Miklavčič, Martina Prapertnik

ERASMUS / študijski obisk delavcev / študentov programa Obl. na Škotskem (Glasgow-MET) – april 2011

Erasmus koordinatorica Alicia Leonor Sauli Miklavčič, ravnateljica, ŠS

Predvidoma sprejem obiska iz Glasgow MET (dec. 2010 – junij 2011)

Zdenka Steblovnik Župan, Zdenka Boltavzer

Priprava diplomske delavnice »Kako izbrati temo, načrtovati in izdelati dobro diplomsko nalogo«

ga. Steblovnik Z., ga. Berko, g. Hren, ga. Prapertnik

Posodabljanje spletne strani v skladu s potrebami Marjan Prelog, študentska skupnost, ravnateljica Projekti v fazi priprave prijav oz. v postopku odobritve

Kultura uporabe lesa v očeh mladih: Les nas povezuje! (Culture of wood from the young people’s perspective: Wood us combine! Acronim: Wood4Youth Slovenia – Austria Cross-Border Cooperation Operational Programme 2007-2013 Priority 2: Sustainable and balanced development PRILOGA (na vpogled pri ravnateljici): Projektna ideja PROJEKT V FAZI: priprave

Project partners: Main:: Lesarska šola Maribor, Višja lesarska šola (“Lesarska”) Partnerjs: Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerza v Mariboru (“EPF”) Avstrijski partner – višja ali visoka šola ali fakulteta iz avstrijskega programskega področja (“partner A”) (sodelovanje z Wood Academy, Pro:Holz Saiermark, Austria) Odgovorni: mag. Andrej Božin, Alicia Leonor Sauli Miklavčič

Interreg projekt SLO-AT Prijavitelj: Občina Selnica ob Dravi PRILOGA (na vpogled pri ravnateljici): Projektna ideja PROJEKT V FAZI: priprave

Odgovorna: Zdenka Steblovnik Župan

Kompetenčni center za razvoj kadrov v lesarstvu Prijavitelj: Lesarski grozd PRILOGA (na vpogled pri ravnateljici): Pismo o nameri PROJEKT V FAZI: oddan (čakanje na odobritev)


Razvojno-demonstracijski center za trajnostno rabo slovenskega lesa za Slovenijo in Jugovzhodno Evropo »RDC TRALES« Prijavitelj: Gozdno gospodarstvo Bled d.o.o. PRILOGA (na vpogled pri ravnateljici): Pismo o nameri PROJEKT V FAZI: oddan (čakanje na odobritev)


Vključitev (na osnovi medsebojnega dogovora oz. konzorcijske pogodbe) v MIC TŠC Maribor

Odgovorni: Aleš Hus, Zdenka Steblovnik Župan, Strateški svet VSŠ, Svet zavoda LŠ Maribor

Razpis projekta IMPLETUM za financiranje izdelave Odgovorni:


50

elektronskih študijskih gradiv (rok prijave 22.12.2010) Zdenka Steblovnik Župan, kolegij, mag. Tjašo Vlasak

Drugo: Oblikovanje tima in partnerstva za delo na pripravi izhodišč in vsebine visokošolskega strokovnega programa

Odgovorni:Zdenka Steblovnik Župan, kolegij

11.3.2 Promocijske (marketinške) aktivnosti Vlaganje v promocijo postaja nuja tudi na področju izobraževanja, še posebej strokovnega. Maturanti srednjih šol in gimnazij lahko izbirajo med številnimi izvajalci terciarnega izobraževanja, kjer imajo višje strokovne šole svoje vidno mesto, še posebej po sprejetju Novele Zakona o visokem izobraževanju, ki uvršča višje strokovno izobraževanje v raven 6/I.. S promocijo našega višješolskega strokovnega programa poudarjamo posebnosti in prednosti izobraževanja za poklic praktično-aplikativno usposobljenega inženirja lesarstva in inženirja oblikovanja ter v strokovni in širši javnosti želimo ustvariti razpoznavnost naše višje šole in zavoda kot inštitucije ter promotorja strokovnega znanja in razvoja v regiji in državi. Predvsem je promocija usmerjena na pridobivanje interesentov za študij med odraslimi in zaposlenimi ter motivacijo vodstvenih kadrov v podjetjih za vlaganje v znanje in razvoj zaposlenih. V promocijske aktivnosti letos sodi:

Izdaja publikacij (zgibanke, plakati, zbornik, koledarček, CD-ji) – na zalogi Organizirana distribucija posebne številke revije LES ob naši 10. obletnici (v sodelovanju z ZLS in LZ) Sodelovanje na razpisu Zlati znak ZLS s podelitvijo nagrad na sejmu Ambient (LPS, november 2010) Sodelovanje na drugih sejmih in razstavah: DOM, Informativa, gradbenem sejmu Gornja Radgona, Čar

lesa. Sodelovanje z revijo LES in Lesarsko založbo ter ZLS. Objave oglasov v FAX VPISNIKU, VEČERU, DELU, DOBRO JUTRO – v odvisnosti od

razpoložljivih sredstev in cen. Priprava informativnih dnevov. Manjših poslovnih daril. Obiski šol in podjetij s prezentacijo programa. Podpora delovanju Alumni kluba diplomantov.

11.4 REFERAT ZA ŠTUDENTSKE IN ŠTUDIJSKE ZADEVE Pisarna referata za študijske zadeve se nahaja v upravi šole. Referentka za študijske zadeve/organizatorica izobraževanja je: Martina Prapertnik, univ. dipl. oec. Naloge in plan dela referentke za študijske zadeve/organizatorice izobraževanja: - posredovanje informacij slušateljem v uradnih urah; - priprava, obdelava in arhiviranje dokumentacije za strokovne delavce (poročil o opravljenem delu, list

prisotnosti...) - vodenje korespondence s slušatelji; - vodenje evidence o izpitih in druge matične dokumentacije študentov in strokovnih delavcev ter skrb za

arhiviranje; - izdajanje potrdil o opravljenih izpitih in izdelava drugih poročil; - vodenje vpisa, urejanje vpisne dokumentacije in sodelovanje z VPS; - urejanje oglasnih desk; - priprava izpitnega materiala za predavatelje; - vnašanje podatkov o prijavah na izpite in opravljenih izpitih ter drugih podatkov v računalniški sistem

EVIDENCA, - urejanje elektronskega indeksa - priprava diplomskih izpitov in dodatkov k diplomi (priprava map za diplomante) - sodelovanje s PZ, študijsko komisijo in drugimi komisijami in organi šole in zavoda, - sodelovanje z Višješolsko prijavno službo in MŠŠ, - usposabljanje na svojem področju dela - druga administrativna in organizacijska opravila po nalogu ravnateljice in direktorja zavoda,


51

Uradne ure referata:

DAN URA Ponedeljek 09.00 – 12.00 Torek 09.00 – 12.00 Sreda 09.00 – 12.00 Četrtek 09.00 – 12.00 Petek 10.00 – 12.00 in 15.00 – 17.00 Sobota Po potrebi in dogovoru z odraslimi udeleženci izobraževanja

Indeks… ... V tem študijskem letu smo namesto klasičnega indeksa uvedli E-indeks, ki je študentu na voljo na spletni strani šoli. Vpogled v E-indeks je mogoč samo z vpisno številko študenta ter geslom, ki ga študentje prejmejo v referatu Spremljanje strokovnega dela - dokumentacija Za spremljanje pedagoškega dela predavateljev, inštruktorjev in laborantov so v rabi interni obrazci. Za ugotavljanje udeležbe študentov na obveznih vajah (80%) so v uporabi posebne interne liste prisotnosti. Obrazce strokovni delavci dvignejo in oddajo v referatu za študijske zadeve. 11.5 ORGANIZATORJA PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Predavatelja VŠ – organizatorja praktičnega izobraževanja sta: Franc Korpič, u.d.i.l. Metoda Vranjek, u.d.i.l. Naloge organizatorjev praktičnega izobraževanja: - Sodelovanje s podjetji, izvajalci praktičnega izobraževanja in mentorji (obiski, dogovori, usklajevanja,

preverjanje). - Urejanje in arhiviranje pogodb o praktičnem izobraževanju. - Sodelovanje s študenti med opravljanjem praktičnega izobraževanja in reševanje sprotne problematike. - Skrb za obveščanje študentov v zvezi s praktičnim izobraževanjem in navodila za pripravo poročil ter

zagovora. - Pregled in evidentiranje delovnih izkušenj udeležencev izobraževanja za priznavanje dela PRA (1. letnik), - Zbiranje vlog za priznavanje praktičnega izobraževanja in priprava predlogov za priznavanje (izredni 1.

letnik), - Sodelovanje pri informativnem dnevu, - Sodelovanje pri pripravi in izvedbi srečanja z lesno industrijskimi podjetji, izvajalci in zainteresiranimi

izvajalci praktičnega izobraževanja, - Vodenje ustrezne predpisane dokumentacije, - Pridobivanje povratne informacije o poteku PRA od študentov in podjetij (izvedba anketiranja in obdelava

anket ter priprava poročila), - Priprava predlogov in koordinacija sodelovanja predavateljev strokovnih predmetov pri izvedbi PRA, - Opravljanje zagovorov prakse in koordinacija ocenitve študenta. - Sodelovanje pri izvedbi diplomskih izpitov. 11.5.1 Sodelovanje s podjetji in mentorji Praktično izobraževanje za naše redne študente izvajajo lesarska podjetja in obrtniki ter mentorji v PRILOGI 9 (stanje štud. leta 2009/10). Tam, kjer v podjetju nimajo zaposlenega delavca z ustrezno izobrazbo, so angažirani zunanji mentorji. Z namenom usposabljanja mentorjev, izmenjave izkušenj in reševanja sprotne problematike mentorstva vsako leto, v prvih mesecih študijskega leta organiziramo posvet vodstva šole, predavateljev in študentov z mentorji v podjetjih na temo problematike mentorstva in ocenjevanja praktičnega izobraževanja, kjer se mentorjem tudi podelijo potrdila za izvajanje mentorstva. Strokovni posvet bomo v tem študijskem letu sklicali v sklopu posveta v sodelovanju z DIT lesarstva Maribor, ZLS in BTF, predvidoma v sklopu naše 10.-letnice v mesecu maju/juniju 2011 v amfiteatru šole, nanj pa bodo poleg mentorjev iz podjetij, vodstev podjetij in naše šole ter študentov povabljeni tudi predstavniki Gospodarske in Obrtne zbornice Slovenije. Ta posvet bomo združili še s povabilom vsem našim dosedanjim diplomantom in


52

absolventom, ki bi jih na ta način radi seznanili z novostmi na naši šoli in jih motivirali za zaključevanje študija. Dosti naših diplomantov v svojih podjetjih prevzemajo tudi mentorstva našim študentom. Redna tematika tega posveta bo sicer predvsem izmenjavo izkušenj z industrijo in obravnava tekoče problematike vsebine praktičnega izobraževanja, odnosov med študenti in podjetji ter mentorji, ocenjevanje praktičnega izobraževanja in vključevanje mentorjev v podjetjih v mentorstvo diplomskim nalogam. Letošnja aktualna tema posveta bo predstavitev publikacij revije Les in Lesarske založbe ter predavanje na temi Les in podnebne spremembe (prof. dr. Franc Pohleven) 11.5 INFORMATIK Informatik je na šoli zadolžen za nemoteno in sodobno delovanje omrežja, informacijskega sistema za študente in strokovne delavce, posodabljanje in vzdrževanje ter skrb za razvoj interaktivne uporabe šolske spletne strani in virtualnega strežnika ter druga dela, povezana s to problematiko, po nalogu direktorja oz. ravnateljice. To delo od letos na šoli opravljajo g. Marjan Prelog (skrbništvo spletne strani in virtualnega strežnika) ter mag. Tjašo Vlasak (koordinacija nemotenega delovanja omrežja in informacijskega sistema). Delo skrbnika virtualnega strežnika in spletne strani: - ustvarjanje in oskrba e-poštnih predalov, - izdelava (posodobitev) urejanje in ažuriranje šolskih spletnih strani, - nastavitev sistema uporabniških gesel za dostop do objav na spletnih straneh za študente in strokovne

delavce, - nudenje strokovne pomoči sodelavcem višje šole pri delu z različno programsko in računalniško opremo na

šoli, Delo skrbnika omrežja in informacijskega sistema: - sodelovanje s predavateljem/inštruktorjem ORG2 in podjetjem TAU3 Novo mesto pri vzdrževanju

programskega paketa UPRO 5. - sodelovanje z vzdrževalci omrežja PRONID d.o.o. (g. Branko Kolarič), - skrb za posodabljanje informacijskega sistema VšSŠ in investicije. Na osnovi pobud Skupnosti študentov v tem letu na nivoju zavoda deluje brezžično omrežja v šolskih prostorih. Nujne posodobitve na spletni strani:

Ureditev spletne strani v smislu, da so nastavljene učilnice za posamezne predmete in da se odstranijo vsebine, ki ne sodijo v njo.

Delavci višje šole morajo imeti svoje geslo za dostop do vseh vsebin, tovrstne okrožnice in obvestila pa jim morajo biti dostopna v zaprti obliki (naj ne bodo vidna študentom in drugim obiskovalcem strani).

Vsi predavatelji in izvajalci, ki imajo pripravljena gradiva za študente, morajo ta gradiva v elektronski obliki oddati predavatelju Marjanu Prelogu ali referentki za objavo na študentom dostopnih spletnih straneh (ki morajo biti dostopne le z geslom – za študente in predavatelje). - do 14. 10.

11.6 KOORDINATORICA EU PROJEKTOV, MOBILNOSTI IN SVETOVALNO DELO Delo koordinatorice EU projektov, Erasmus mobilnosti in mednarodnega sodelovanja opravlja: Alicia Leonor Sauli Miklavčič. Naša VSŠ je nosilka razširjene Erasmus listine. Koordinator študijskih izmenjav in namestitev opravlja dela kot so: - Priprava prijavnice in vodenje postopka pridobivanja finančnih sredstev - Sodelovanje s CMEPIUS-om v izvajanju in izobraževanju za izvajanje mobilnosti - priprava in vodenje razpisa za študijske namestitve - organizacija motivacijskih posvetov in predstavitev poročil z izvedene mobilnosti - svetovanje študentom in zaposlenim - izdelava predloga institucionalnega načrta - udeležba in organizacija pripravljalnih obiskov - priprava bilateralnih pogodb in dogovorov o sodelovanju z inštitucijami, - pobuda in koordinacija drugih mednarodnih sodelovanj - sodelovanje pri prevajanju objav, publikacij in spletnih strani v tuje jezike (angl., nem.)


53

Projekti mobilnosti Erasmus Socrates/Erasmus je akcijski program Evropske skupnosti za sodelovanje prek nacionalnih meja na področju izobraževanja, ki omogoča mobilnost študentov oz. opravljanje določenih študijskih obveznosti na eni od univerz članic EU. Na osnovi institucionalne pogodbe Univerze v Ljubljani, s katero pristopa k sodelovanju v programu Socrates in bilateralnih sporazumov med dvema partnerskima fakultetama, je mogoča izmenjava študentov za obdobje ne manj kot tri mesece in ne več kot eno leto. Trajanje posamezne izmenjave je določeno v vsakem od bilateralnih sporazumov. Študent lahko sodeluje v programu Erasmus in pridobi status »Erasmus študenta«, če: je državljan Republike Slovenije ali katerekoli države članice EU/EEA ali pridružene države članice, ali je tuj državljan, ki ima stalno bivališče ali status begunca v R Sloveniji, ali je oseba brez državljanstva v R Sloveniji; je zaključil najmanj prvi letnik študija; je v tekočem študijskem letu vpisan na višjo ali visoko šolo in če matična institucija študenta izpolnjuje naslednje pogoje: ima s partnersko institucijo podpisan bilateralni sporazum o pošiljanju in sprejemanju določenega števila študentov v določenem študijskem letu; študij na partnerski instituciji traja ne manj kot tri mesece in ne več kot 12 mesecev; študij, opravljen v tujini, je priznan kot sestavni del študijskega programa, ki ga študent sicer opravlja na matični ustanovi (partnerski instituciji in posamezni študenti se dogovorijo za program študija pred študentovim odhodom v tujino s študijskim sporazumom, ki ga podpišeta obe instituciji in študent – glej pravila priznavanja v tujini opravljenih obveznosti); po zaključku študija v tujini mora institucija gostiteljica študentu in njegovi matični instituciji poslati potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih. V potrdilu so prikazani študentovi rezultati in obdobje študija, ki ga je študent opravil v tujini; matična institucija v celoti prizna obveznosti, opravljene na tuji instituciji, vključno z izpiti oz. drugimi obveznostmi, določenimi s študijskim programom. Obdobje študija v tujini nadomesti primerljivo obdobje študija z vsemi obveznostmi na matični ustanovi; na instituciji gostiteljici študent ne plačuje nobenih pristojbin (šolnina, vpisnina, izpiti,) – lahko pa institucija enako kot domačim študentom zaračunava manjši znesek za zavarovanje, študentsko organizacijo ali uporabo raznih materialov. Matična institucija lahko študentom, ki jih pošilja v tujino, še naprej zaračunava šolnino, če je tako določeno z nacionalnimi zakoni. Študent, ki odhaja v tujino, lahko še naprej prejema celoten znesek nacionalne štipendije ali posojila. Bilateralni sporazum ne vključuje povrnitve stroškov bivanja oz. kakršnihkoli stroškov v zvezi z bivanjem v tujini v času izmenjave, kot tudi ne potnih stroškov, je pa možno zaprositi za Erasmus štipendijo. Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola je nosilka Erasmus listine- razširjene za obdobje od 2007-2013 in lahko pošilja na izmenjavo tako študente kot predavatelje in zaposlene na višji šoli. ID koda naše višje šole v Erasmus programih je: SI MARIBOR 04. 11.7 ŠOLSKA KNJIŽNICA Šolska knjižnica je na voljo študentom za izposojo strokovne literature in publikacij, pa tudi za iskanje gradiv in svetovanje v zvezi z iskanjem v bazi podatkov COBBISS in drugih svetovnih bazah podatkov na internetu. V knjižnici je na voljo tudi čitalnica, kjer lahko študirate strokovno literaturo in si izposodite na ogled strokovne revije ter seminarska / diplomska dela študentov. Knjižnica je odprta vsak dan v dopoldanskem času (uradne ure so obešene na vratih knjižnice), ob petkih pa tudi v času prisotnosti izrednih študentov na šoli - od 15.00 do 17.00. Rok za vračilo izposojene literature je 3 tedna, zamudnina znaša na teden in izposojeno enoto 0,8 €. Arhivirane diplomske naloge so na voljo le v čitalnici in ne za izposojo. Diplomske naloge s »plombo« (na osnovi izjave podjetja, da gre za poslovno skrivnost) so na vpogled le, če študent osebno prinese dovoljenje zadevnega podjetja. Posebne naloge oz. sodelovanje šolske knjižničarke ge. Zdenke Berko v sklopu postopka diplomiranja: - Pregleda in potrdi tehnično pravilnost diplomske naloge ter usklajenost s Pravilnikom o diplomiranju,

izdanim na naši šoli l. 2005 (dostopen na www.visjales-mb.org) - Pripiše diplomski nalogi UDK vrstilec in ključno dokumentacijsko informacijo, - Sodeluje pri pripravi in izvedbi diplomske delavnice za študente. Sodelavci so vabljeni k predlogu nabav novih publikacij (knjig in gradiv) za knjižnico.


54

1122 SSTTAALLNNOO SSTTRROOKKOOVVNNOO SSPPOOPPOOLLNNJJEEVVAANNJJEE IINN IIZZOOBBRRAAŽŽEEVVAANNJJEE Na šoli skrbimo za redno strokovno spopolnjevanje in izobraževanje strokovnih delavcev tako, da se sodelavci: - vključujejo v seminarje in izobraževanja, razpisana v Katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja, po

lastnih željah in v dogovoru z ravnateljico in direktorjem zavoda (kritje stroškov). - Formalno izobražujejo na ustreznih fakultetah. - Ker pa je v Katalogu zelo malo razpisanih tem, ki bi bile primerne in se posebej nanašale na ciljno skupino

predavateljev in strokovnih delavcev višjih strokovnih šol, večji del takšnih izobraževanj organiziramo sami v obliki posvetov, srečanj, gostujočih predavateljev in udeležbe na specialnih seminarjih, namenjenih predavateljem visokih in višjih šol, ki pa so žal razpisani izven omenjenega Kataloga.

V tem študijskem letu organiziramo četrto delavnico PZ v obsegu 8-16 ur, ki bo pri MŠŠ verificirana

kot »izobraževanje za učiteljske zbore«. Program delavnice bo predvidoma izdelava lastne spletne učilnice, uporaba videokonferenc (lahko tudi v kombinaciji s seminarji »e-kompetentni učitelji«).

V letošnjem štud. letu načrtujemo še naslednje izobraževalne aktivnosti:

Udeležba na seminarjih in konferencah za predavatelje in strokovne sodelavce višjih šol v sklopu projekta IMPLETUM – na temo projektnih metod dela, prilagajanja programov izrednim študentom, kakovosti in izvajanja PRA, kakovostnega pedagoškega dela s študenti,...

Udeležba predavateljev tehnoloških in konstrukcijskih predmetov na internem usposabljanju za programiranje CNC stroja (urejeno kot delavnica učiteljskih zborov).

Udeležba ravnateljice, predsednice komisije za kakovost, organizatorice izobr. oz. članov komisije za kakovost VSŠ na seminarjih v organizaciji skupnosti VSŠ in projekta IMPLETUM na temo poslovnikov kakovosti in razvoja kakovosti na VSŠ.

Zdenka Steblovnik Župan – udeležba na 5. mednarodnem LLL seminarju EURASHE »New learners new aproaches« (Bled, okt. 2009)

V sodelovanju z DIT Ljubljana in DIT Maribor – ogledi strokovnih sejmov in sodelovanje na obsejemskih dejavnostih in delavnicah

Udeležba na konferenci o Gradnji z lesom »Wood structures« na Češkem (Higher Professional School Volyně) – april 2011.

dodiplomski in podiplomski študiji:

- Miroslav Novak – doktorski študij Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, smer Energetika in procesno strojništvo

- Marjan Prelog – BTF odd. za lesarstvo - Viktorija Kidrič – Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, VIS študij smer Javne finance - Andreja Peserl - Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta

Pedagoško - andragoško izobraževanje: mag. Andrej Božin (vkolikor bo omogočen ustrezen program)

Kritje stroškov posameznih izobraževalnih dejavnosti in izobraževanj usklajuje direktor oz. svet zavoda, na pobudo ravnateljice oz. posameznikov, udeležencev izobraževanj.

1133 MMAATTEERRIIAALLNNEE PPOOTTRREEBBEE IINN FFIINNAANNČČNNII NNAAČČRRTT Načrtovanje materialnih potreb in realizacija nabave poteka v skladu z razpoložljivimi sredstvi in v sodelovanju obeh šol v zavodu. Ravnateljica v.š. na osnovi delovnih načrtov šole, delovnih načrtov strokovnih aktivov in njihovih materialnih potreb, posameznih strokovnih služb, izobraževanja zaposlenih itd. predlaga porabo sredstev in nabavo opreme direktorju zavoda. Kalkulacija izrednega študija– PRILOGA 10 Višja strokovna šola načrtuje porabo sredstev na nivoju zavoda Lesarske šole Maribor v povezavi s Srednjo poklicno in strokovno šolo. V finančnem načrtu za leto 2010 je opredeljena s svojimi prilivi (ne pa tudi z odlivi) kot ločena postavka. Glede na to, da se tekoče študijsko leto v celoti financira po sistemu MOFAS, je obseg dodeljenih prilivov več ali manj znan, saj je že določen v skladu z novim Pravilnikom o normativih za


55

financiranje višjih strokovnih šol (95/2008) in pogodbo z MŠŠ. Druge materialne potrebe posameznih aktivov za redno izvajanje pedagoških procesov in načrtovane projekte so razvidne iz prilog. Zajete so v ustreznih postavkah prikaza predvidenih finančnih potreb, ki sledi.PRILOGA 11 in 12

1144 ZZAAKKOONNSSKKII IINN PPOODDZZAAKKOONNSSKKII AAKKTTII,, IINNTTEERRNNII SSKKLLEEPPII IINN CCEENNIIKKII Višješolsko strokovno izobraževanje in izvajanje programa izobraževanja odraslih poleg ZOFI (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja) in ZZ (Zakon o zavodih) urejajo naslednji zakonski in podzakonski akti:

ZAKON O VIŠJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU (UL RS 86/04) ZAKON O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (UL RS 12/96,69/06, 110/06) ZAKON O VISOKEM ŠOLSTVU (UL RS 67/93, Spremembe: 39/95, 18/98,

35/98, 99/99, 64/01, 100/03, 134/03, 63/04, 100/04, 94/06, 119/06, 59/07, 63/07, 15/08, 64/08)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-F (Uradni list RS, št. 64/08 z dne 27. 6. 2008)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZViS-G (Uradni list RS, št. 86/09 z dne 30.10.2009)

Pravilnik o smeri in stopnji izobrazbe predavateljev višje strokovne šole in drugih strokovnih delavcev v višješolskem študijskem programu višjega strokovnega izobraževanja LESARSTVO (3.10.2008, UL RS 94/08)

Pravilnik o smeri in stopnji izobrazbe predavateljev višje strokovne šole in drugih strokovnih delavcev v višješolskem študijskem programu višjega strokovnega izobraževanja OBLIKOVANJE MATERIALOV (30.06.2008, UL RS 65/08)

PRAVILNIK O OCENJEVANJU ZNANJA, JAVNIH LISTINAH IN VODENJU EVIDENC V VIŠJIH STROKOVNIH ŠOLAH (UL RS 54/96, 36/99, 97/05, 109/06,71/09)

Pravilnik o javnih listinah, ki jih višje strokovne šole izdajajo študentom (UL RS 97/05,83/08)

PRAVILNIK O RAZPISU ZA VPIS IN IZVEDBI VPISA V VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (UL RS 4/02, 1/04, 6/05)

Pravilnik o študijskem koledarju v višjih strokovnih šolah (UL RS 54/96) ODREDBA O STANDARDIH IN NORMATIVIH V IZOBRAŽEVANJU

ODRASLIH (UL RS 43-1991/2000) PRAVILNIK O NORMATIVIH ZA FINANCIRANJE VIŠJIH STROKOVNIH

ŠOL (95/2008) MERILA za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev

naziva predavatelj višje šole (Ul RS 1/2009) NAVODILA za prilagajanje izrednega študija v višjem strokovnem

izobraževanju (sprejel Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na svoji 124. seji dne 9. 7. 2010)

SKUPNE SMERNICE IN STANDARDE v postopkih priznavanja predhodno pridobljenega znanja v višjem strokovnem izobraževanju (sprejela Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov 9.7.2010)

14.1 INTERNI PRAVILNIKI

PRAVILNIK O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH NA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI (sprejel Svet zavoda LŠ Maribor 07.02.2002, dopolnitve maj 2005)

Na osnovi Ustanovitvenega akta ter normativov in standardov za financiranje višjih strokovnih šol ta pravilnik natančneje opredeljuje normative del pri izobraževanju odraslih kot osnovo za določitev šolnine in plačilo strokovnih delavcev.


56

PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA NA VIŠJI

STROKOVNI ŠOLI (sprejel Svet zavoda LŠ Maribor 07.02.2002) Na osnovi krovnega pravilnika o ocenjevanju znanja, vodenju evidenc in javnih listinah ter izobraževalnega programa lesarstvo-višja ta pravilnik podrobneje in natančneje obravnava preverjanje in ocenjevanje znanja na naši višji strokovni šoli, izpitni red, priznavanje drugje pridobljene izobrazbe, vpisovanje ocen v indeks, prijavljanje in odjavljanje izpitov, izpitne roke, priznavanje praktičnega izobraževanja PRAVILNIK O IZDELAVI DIPLOMSKEGA DELA IN DIPLOMSKEM IZPITU

(sprejet na 3. redni seji Strateškega sveta, 13. 5. 2010. Prvi in drugi pravilnik bo v tem študijskem letu študijska komisija preverila v smislu usklajenosti z novimi Pravilniki, ki so v skladu z ZVSI izšli in objavljeni v UL RS v tem študijskem letu ter z novimi oz. prenovljenimi kreditno ovrednotenimi programi. 14.2 SKLEPI SVETA ZAVODA V ZVEZI S STROŠKI IZOBRAŽEVANJA NA VSŠ

VVppiissnniinnaa iinn ššoollnniinnaa Vpisnina redni študij: 100,00 € Vpisnina izredni študij: 450,00 €. Šolnina izredni študij: 1250,00 € (pogoji plačila kot do sedaj – možnost obročnega plačila)

CCeennee iizzppiittoovv

Cena izpita za študente BREZ statusa (občane ): 42,00 € Komisijski izpit: 50,08 € 3. pristop k izpitu za REDNE ŠTUDENTE S STATUSOM: 21,00 €. 4. pristop k izpitu za IZREDNE ŠTUD. S STATUSOM: 21,00 €. Cena DIPLOMSKEGA IZPITA za diplomante izrednega študija za študijsko leto 2010/2011: 188,00 €. Stroški izdaje diplome za diplomante rednega študija za študijsko leto 2010/2011: 30,00€. EVIDENČNI VPIS: 26,00 € na leto (poravna se ob prvem opravljanju izpita v letu)

VVrreeddnnoossttii ppeeddaaggoošškkiihh uurr ((aavvttoorrsskkii hhoonnoorraarr –– ppooddjjeemmnnoo ddeelloo)) Predavatelj; 41,80 € bruto-bruto Inštruktor: 28,60 € bruto-bruto Laborant: 24,20 € bruto-bruto

Diplomske naloge (izredni študij): Mentorstvo eni diplomski nalog; 73 € (bruto bruto vrednost) Somentorstvo; 24 € (bruto bruto vrednost) Predsednik komisije; 24 € (bruto bruto vrednost) Član komisije; 17 € (bruto bruto vrednost)


57

PRILOGE

PRILOGA 1: Shema programa Lesarstvo PRILOGA 2: Shema programa Oblikovanje materialov (les) PRILOGA 3: Vabilo na tečaje - primer PRILOGA 4: Vprašalniki za izbiro in prosto izbiro (Obl., Les.). PRILOGA 5: Študijski koledar in urniki PRILOGA 6: Priznanja in zahvale ob 10-letnici obstoja šole. PRILOGA 7: Obrazec za prisotnost na delu PRILOGA 8: Potrebe strokovnih aktivov (plan dela) PRILOGA 9: Sodelovanje s podjetji in mentorji (seznam) PRILOGA 10: Kalkulacija izrednega študija 2010/11 PRILOGA 11: Finančni načrt 2010/11 PRILOGA 12: Izračuni dotacij MoFas za VSŠ za 2009/10 po Pravilniku o normativih…(UL95/08) Delovni načrt uredili in pripravili: Zdenka Steblovnik Župan, Martina Prapertnik Pri pripravi pomembneje prispevali: Metoda Vranjek, Franc Korpič, Maja Čebulj, Dušan Hren, Andreja Peserl,Viktorija Kidrič, Cvetka Hojnik in vodje strokovnih aktivov

viŠja strokovna Šola a - visjales-mb.org · višja strokovna šola – delovni načrt 2010/11 3...

Documents