tuhinjski glas

12
Letnik VII Številka 3 GLASILO TURISTI Č NEGA DRUŠTVA TUHINJSKA DOLINA Tuhinjski glas Tuhinjski glas December 2012 Telovadnica v naravi je bila letošnji največji projekt. Naj bo tudi leto 2013 tako spodbudno za razvoj Tuhinjske doline. Lepo povabljeni v Bizjakove doline na praznični večer S pesmijo v božični čas 26. decembra ob 17. uri

Upload: lamnhi

Post on 22-Jan-2017

251 views

Category:

Documents


2 download

TRANSCRIPT

Letnik VII Številka 3

G L A S I L O T U R I S T I Č N E G A D R U Š T V A T U H I N J S K A D O L I N A

Tuhinjski glasTuhinjski glasDecember 2012

Telovadnica v naravi je bila letošnji največji projekt. Naj bo tudi leto 2013 tako spodbudno za razvoj Tuhinjske doline.

Lepo povabljeni v Bizjakove doline na praznični večer S pesmijo v božični čas

26. decembra ob 17. uri

Tuhinjski glas

2

Spoštovani,leto 2012 se poslavlja od nas z mešanimi občutki. Bilo je leto polno preobratov, kriza se je še poglobila. Minilo je v znamenju predsedniških volitev in protestov množic, ki na svoj način izražajo nestrinjanje s po-litiko. Dobili smo novega predsednika re-publike. Upam in želim, da mu bo uspelo uresničiti vse zastavljeno.

Naša država in družba sta v nekem krču, ki ni dober za razvoj. Politika, na splošno

izgublja zaupanje, pri tem ni pomembno, ali gre za levico ali de-snico. Ustvarja se vtis, da so oziroma smo, vsi slabi in prežeti s korupcijo. Nekateri gotovo so in tisti bi morali premisliti, če še zastopajo ljudstvo. Zaradi nekaj gnilih jabolk nobeden ne vrže proč celega zaboja, ampak se vpraša, če jih shranjuje v primernem okolju. Zakonodaja je tista, ki določa norme in mora imeti tudi prave vzvode za nadzor.

Nekako v senci velikih tem pa ostajajo lokalne teme, ki so za svet nepomembne, za vas prebivalce, pa so življenjskega pomena. Zani-ma vas, kaj se dogaja v vašem kraju in prav je tako. V letu 2012 smo skupaj s pomočjo krajanov izvedli nekaj investicij na območju Tu-hinjske doline. Zavedam se, da je želja še več, a krajevnih skupnosti je 22 in trudimo se zagotavljati enakomeren razvoj. Časi, ko je bilo denarja bistveno več, so nepreklicno mimo. To pa ne pomeni, da se ne bomo trudili za Tuhinjsko dolino tudi v prihodnosti.

Kakšno bo leto 2013? Nihče od nas ne ve. Vemo pa, da brez truda vseh, brez skupnih prizadevanj, uspeha ne bo. Predvsem se moramo otresti črnih misli in tarnanja. Premisliti moramo, kaj lahko prispevamo k skupnosti, v kateri živimo. Misel, da se nič ne da, ni prava misel. Da se, a na pravi način. Če gremo kosit travo, ne bomo s seboj vzeli motike, ampak koso. Če je ena pot zaprta, se najde druga, a na cilj nas pripelje!

Drage krajanke in krajani, v letu, ki prihaja, vam želim trdnega zdravja, razumevanja ter jasnega pogleda v prihodnost. Naj vsak najde notranji mir in harmonijo na poti do sočloveka. Čisto pre-prosto, bodimo si ljudje in vse bo uresničljivo!

Hvala za vse, kar dobrega storite za lokalno skupnost!Vaš župan, Marjan Šarec

Spoštovani g. Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina. Leto se poslavlja. Kakšna je vaša ocena ob začetku leta dogovorjenih oziroma sprejetih dogajanj?

»Najprej se želim zahvaliti vsem članom društva kot tudi nečlanom - soustvarjalcem realizacije projektov, ki si jih je naše društvo zastavilo za letošnje leto. Vsi skupaj lahko ugotovimo, da smo bili zelo uspešni. Realizi-

rali smo vse planirane aktivnosti in dosledno sledili viziji društva, ki skrbi za turistično prepoznavnost in privlačnost v Tuhinjski dolini. Hkrati pa smo se zavzemali za čim boljšo kvaliteto življenja nas Tuhinj-cev. Zahvala gre tudi sponzorjem, donatorjem in lastnikom zemljišč, ki so nam omogočali realizacijo navedenega. Še enkrat hvala vsem in uspešno, zdravo novo leto z veliko pozitivne energije v letu 2013.«

Kaj pa pogled v jutri, v leto 2013?»Naše misli in aktivnosti so že v letu 2013, saj smo na zadnji

seji upravnega odbora sprejeli okvirni plan aktivnosti, ki je usmer-jen v realizacijo že tradicionalnih prireditev kot so:

Velikonočni sejem, MTB vzpon Terme Snovik - Velika planina, Etnološki dnevi - nekoč je bilo in danes v Tuhinjski dolini, pohod na Menino planino ter Žive jaslice z božično zgodbo.

In seveda še nekatere druge, prav tako tradicionalne dejavnosti, ki bogatijo in spremljajo dogajanja v dolini. Tako se bomo predstavlja-li na sejmih in prireditvah izven Tuhinjske doline, organizirali izo-braževanje, kako bi našo dolino še lepše uredili, izvedli akcijo 10.000 sončnic v Tuhinjsko dolino, razdelili brezplačne sadike, subvencionirali nabavo balkonskega cvetja, izvedli natečaj izbora najlepše urejene hiše in balkona. Načrtujemo postaviti info pano v Termah Snovik, kjer se bodo lahko predstavili vsi, ki bodo organizi-rali prireditev. Aktivnosti bomo usmerili, kako bi uredili tudi kole-sarsko pot po Tuhinjski dolini in se tako povezali s Kamnikom, učencem osnovne šole pa zagotovili varno pot v šolo.

Še in še bi lahko našteval, vendar naj zaželim za skupno sode-lovanje čim bolj uspešno in mirno leto 2013

A. Žalar

Ivan Hribar

Vsi skupaj smo bili zelo uspešni

Marjan Šarec

Kljub težavam tudi investicijeOb iztekajočem se letu smo povprašali direktorja občinske uprave mag. Ivana Kendo.

Še nekaj dni je do konca leta 2012. Kaj kaže kratek pregled opravljenih del in načrtova-nih aktivnosti po Tuhinjski dolini in okoli-ci.

»Kljub vedno bolj negotovim časom in pomanj-kanju fi nančnih sredstev, je Občina Kamnik poleg obveznih gospodarskih služb, kamor sodijo zimska služba vzdrževanje cest, reševanje elementarnih nesreč ipd.,namenila denar tudi investicijam.

Naj jih nekaj naštejem: gasilski dom Špi-talič (investicijsko vzdrževanje), športno igrišče Pšajnovica (pro-jektna dokumentacija, zaščita objekta), OŠ Šmartno – plezalna stena, POŠ Sela – dokončanje rekonstrukcijskih del, POŠ Vranja peč – sanacija greznice, ureditev cest Okrog – Biglez, na Črnem vrhu, v okolici Velike Lašne, Buč – Hruševka – Ravne, Loke v Tuhinju – Vaščar, Češnjice – Okrog.

V letu 2013 pa so načrtovanje naslednje večje investicije: sa-nacija POŠ Zgornji Tuhinj, urejanje varnih poti, ureditev ceste skozi Šmartno, mrliška vežica Češnjice in Zgornji Tuhinj, Gora Sv. Miklavž - sanacija strehe, ureditev igrišča Pšajnovica.«

Kako pa je z dolgo pričakovano kanalizacijo?»V sklopu medobčinske vloge za nepovratna kohezijska sredstva

(v projektu Odvajanje in čiščenje odpadne vode Domžale - Kamnik, kjer sodeluje 6 občin - Domžale, Trzin, Mengeš, Kamnik, Komen-da in Cerklje na Gorenjskem), kandidiramo za izgradnjo povezo-valnega kanala odpadne vode od Šmartnega v Tuhinju do že obsto-ječe kanalizacije v Vrhpolju. Prve vloge za pridobitev gradbenih dovoljenj so že vložene.

Povezovalni kanal predstavlja najdaljši odsek, približno 10,5 km kanalizacije s štirimi črpališči. Po napovedih bo v mesecu marcu 2013 jasno, ali bo naš projekt dobil nepovratna sredstva že v tej fi nančni perspektivi (torej do 2015).

Ob pričakovani pozitivni odločbi bomo hkrati s predvideno gradnjo kohezijskih projektov v lastni režiji zgradili še del sekun-darne kanalizacije, predvsem v območju ob glavnem zbirnem ka-nalu in na območjih z gostejšo poselitvijo. Skladno s programom bi do 2015 zgradili sekundarno kanalizacijo v skupni dolžini pri-bližno 8 km (Šmartno, Vaseno, Loke v Tuhinju, Srednja vas pri Kamniku, Poreber, Soteska, in manjkajoča kanalizacija v Vrhpo-lju) - do 2015 bo predvidoma na Centralno čistilno napravo v Domžalah iz Tuhinjske doline pripeljali novih 1094 populacijskih enot onesnaženja.

Vsem občankam in občanov ob tej priložnosti želim lep in vesel Božič ter predvsem zdravja in obilo miru v letu 2013!« A.Ž.

mag. Ivan Kenda

TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik brezplačno. Naklada: 2000 izvodov. Naslovnica: Telovadnica v naravi – velika spodbuda za uspešno nadaljevanje v dolini. - Za vsebino je odgovorno Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Odgovorni urednik Andrej Žalar. Organ upravljanja za Program razvo-ja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt sofi nancira EU.

Tuhinjski glas

3

Aktiven oddih in nova doživetja po starih pešpoteh zelene Tuhinjske doline vzposta-vilo prostor za aktivno preživljanje proste-ga časa domačinov in obiskovalcev doline. Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija je povedala, da

»LAS Srce Slovenije podpira iniciative, ki pomembno prispevajo k dvigu kvalitete življenja ljudi, hkrati pa nas veseli, da se krepi ponudba območja«.

Pot zdravega življenjskega sloga je nad-gradnja 45 kilometrov tematskih pešpoti v okolici Snovika. Nova Snovičkova pot zdravega življenjskega sloga v Tuhinjski dolini je bila izbrana kot Naj pot 2012 Osrednjeslovenske regije.

V Tuhinjski dolini, v bližini Term Snovik, najvišje ležečih term v Sloveniji, so 25. oktobra odprli novo telovadnico v naravi. Uradno jo je po kratkem kulturnem pro-gramu predal namenu župan občine Ka-mnik Marjan Šarec in rekel:

»Želim si, da bi telovadnico v naravi obiskalo čim več ljudi, ki bodo izkoristili možnost preživljanja prostega časa v na-ravi naše občine«

Novo telovadnico v naravi sestavlja 12 vadbenih elementov in devet fi tnes naprav, povezuje pa jih tri kilometre dolga trim steza. Predsednik Turističnega društva Tu-hinjska dolina Ivan Hribar je ob odprtju posebej poudaril:

»Telovadnica v naravi pomembna pri-dobitev v ponudbi aktivnega oddiha v bo-gatem naravnem okolju Tuhinjske doline. S trajnostnim delovanjem izboljšujemo kakovost življenja domačinov, ki so telo-vadnico vzeli za svojo, večja privlačnost okolja pa je vabljivejša tudi za obiskoval-ce. Projekt je Tuhinjce znova povezal, saj je bilo opravljenih veliko ur prostovoljne-ga dela, zato je bil projekt realiziran v ve-čjem obsegu, kot je bil načrtovan. Seveda

steze ne bi bilo, če lastniki zemljišč ne bi imeli toliko posluha za napredek svojega kraja in ne bi odstopili svojega zemljišča. Uporabnikom telovadnice bomo omogo-čili strokovno vodeno vadbo in s tem pri-spevali k zdravemu načinu življenja.«

Elementi telovadnice v naravi so bili postavljeni s pomočjo evropskih sredstev, preko Lokalne akcijske skupine (LAS) Sr-ce Slovenije. Nosilec projekta, Turistično društvo Tuhinjska dolina, je s projektom

Telovadnica v naravi

Terme Snovik so najvišje ležeče terme v Sloveniji. Kot prvo slovensko turistično podjetje so prejeli prestižni Znak za okolje EU za turistične namestitve. Ura-dni znak Evropske unije za okolju prija-zne turistične namestitve (The European Eco-label for tourist accomodation servi-ce) je poznan tudi pod imenom EU mar-jetica. Podjetja, ki pridobijo »marjetico«, s tem uradno veljajo za okolju prijazna podjetja oziroma za podjetja, ki si priza-devajo za manjše onesnaževanje zraka, varčnejšo rabo energije in drugih narav-nih virov, manjše onesnaževanje okolja ter tista, ki v ponudbi prehrane upora-bljajo tudi organsko pridelano hrano.

Turistično društvo Tuhinjska dolina je prostovoljno društvo, v katerem se zdru-žujejo krajani, ki v okviru društva uresni-čujejo svoje interese z namenom pospe-ševanja turizma in promoviranja krajev v Tuhinjski dolini. Tuhinjska dolina se na-haja na pragu Kamniško-Savinjskih Alp. V okolici je možno planinarjenje, kole-sarjenje (proti Veliki planini, Kamniški Bistrici), sprehodi in igranje golfa v Ar-boretumu Volčji Potok.

Tuhinjski glas

4

Odločili smo se, da se letos odpravimo na Dolenjsko, saj skriva številne kotičke, ki so zanimivi in vredni ogleda. Po jutranji megli v Ljubljanski kotlini nas je dolenjska prestolnica pričakala v soncu. Vkrcali smo se na Rudolfov splav, sledila je vožnja po okljuku reke Krke. Peljali smo se pod štiri-mi mostovi, mimo gradu Kamen in Novi dvor, videli stolno cerkev sv. Nikolaja, občudovali Breg – najbolj priljubljeno mesto neštetih slikarjev, frančiškansko cerkev in samostan. Primičeva Julija in perica sta na zanimiv način predstavili se-be, Novo mesto in reko Krko. Za veselo vzdušje je poskrbel harmonikar. Silvo je bil sprejet med Rudolfove splavarje, za kar je prejel tudi certifi kat. Mogoče se bo sedaj pričel ukvarjati s podobno dejavnostjo tudi v Tuhinjski dolini.

Nikjer na svetu ne poznajo toliko različ-nih oblik kozolcev in v tako velikem števi-lu, kot jih poznamo v Sloveniji. V občini Šentrupert na Dolenjskem so si omislili

Po vročem in dolgem poletju so bile v septembru temperature primerne za poho-dništvo. Tako smo se tretjo nedeljo v mese-cu odpravili na Menino planino.

V skupini pohodnikov smo bili v večini stari znanci, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so se nam pridružili prvič. Teh smo bili še najbolj veseli, saj smo jim želeli poka-zati nove, druge pristope na Menino.

Pot smo pričeli v Snoviku, sledili marka-cijam vse do sv. Miklavža, kjer smo si po prvem resnem vzponu zaslužili krajši po-stanek. Vneti gobarji so se med vzponom na Goro razkropili po gozdu in preiskali teren. Jurčkov žal niso našli, saj so jih

V deželi cvičkaV drugo gre rado! pravi slovenski pregovor. Prav tako bi lahko rekli za letošnji izlet turističnega društva.

edinstven muzej na prostem - Deželo ko-zolcev. Tudi Tuhinjska dolina je bogata s kozolci, zato nas je zanimalo, kako so za ohranjanje kulturne dediščine poskrbeli v Šentrupertu.

V muzeju lahko vidimo 6 tipov kozolcev (enojni, enojni s plaščem, enojni vzpore-dni) in tri dvojne (nizki, kozolec na kozla in toplar). Najstarejši kozolec, Lukatov toplar, šteje že 217 let. Ob ogledu muzeja

nas je prišel pozdravit žu-pan občine Ru-pert Gole. Pro-jekt podpira tudi Evropska unija. Vredno ogleda, ni kaj.

Ogledali smo si tudi cerkev sv. Ruperta, ki se uvršča v vrh

slovenske gotske stavbne umetnosti. Da-našnja triladijska dvoranska cerkev je na-slednica že prej stoječih cerkva. O nastanku današnje cerkve je mogoče govoriti po letu 1393, ko so prevzeli patronatsko pravico nad župnijo Celjski grofje, a začetek njene gradnje verjetno ne seže nazaj v zgodovino dlje kot v leto 1450, ko je župnijo prevzel Ivan Harrer. Pri zadnji restavraciji cerkve so v ladji odkrili tudi sledove srednjeveških fresk.

Za zaključek je sledil postanek na turi-stični kmetiji, kjer so nas v veliki zidanici izvrstno postregli. Tudi cvička ni manjkalo, saj ga gospodar letno pridela okrog 7000 litrov. Kmetija stoji na vzpetini, od koder je lep pogled na Mirnsko dolino.

Ves dan nas je prijetno grelo sonce, do-datno nas je pogrel še cviček, zato smo se domov vračali veseli, nasmejani in razi-grani. Za dobro vzdušje je poskrbel tudi Matej, ki je raztegnil svoj meh.

Pohod na Menino planinoverjetno pobrali gobarji, ki smo jih srečali med potjo. Našli pa so dežnikarice.

Pot smo po grebenu nadaljevali do Ovčjih jam, od tam pa po novi gozdi cesti oz. »vlaki« vse do Prevale, kjer se nam je odprl lep pogled na bližnje vrhove. Le še malo in že smo zagledali kočo Pri Jurčku, kje sta nam prijazna lastnika pripravila okusno malico. Tudi na jutranjo kavico nista poza-bila. Razkropile so se še zadnje meglice, sonce je prijetno grelo, naši želodčki so bili polni, nasmejani in dobre volje smo pot nadaljevali preko Velikih sten proti Vivodniku. Vodnik Srečo je presodil, da smo skupina, ki zmore to pot. Ob poti smo videli šte-vilne gobe, naš po-gled so pritegnile tudi mušnice. Z Vi-vodnika se nam od-

pre čudovit pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, a žal so ta dan vrhove prekrivali oblaki. Pri Domu na Menini planini smo se naužili še zadnjih sončnih žarkov, nato se je pooblačilo in rahlo je pričelo pihati.

Hitro smo se odpravili še do Jožetovega kozolca, kjer nam je Matevž pripravil topel obrok. Rahlo utrujeni, a zadovoljni smo že načrtovali naslednji pohod. Vreme se je ki-salo, zato smo obisk na planini hitro konča-li in se odpravili v dolino. Nekateri so se v dolino odpeljali, glavnina pa je šla peš.

Tuhinjski glas

5

Z odprtjem razstave z etnološkim predzna-kom v prostorih recepcije Term Snovik so se v četrtek, 16. avgusta, začele letošnje 7. etnološke prireditve Turističnega društva Tuhinjska dolina v Snoviku.

V okviru Etnološke sekcije, zadnja tri leta ji predseduje Srečo Urankar, je obi-skovalce nagovorila Manja Žebaljec, ki je pripravljala razstavo toplarjev oziroma kozolcev, po katerih je danes Tuhinjska dolina primerljiva s številnimi toplarji z Zgornjo bohinjsko dolino, za katero velja, da ima v Bohinju d'ž ta um'ade, v Tuhinjski dolini pa za to deževno primerjavo menda skrbi Menina planina. Predstavila je sicer ne ravno obsežno, vendar vsebinsko boga-to etnološko vsebino doline z razstavo maket, slik, razglednic kozolcev in toplar-jev v njej.

Anja Tabakovič s Potoka je s fotografi -jami predstavila toplarje v dolini, tiste na Vasenem. Jože Žibert iz Zajasovnika je, kot smo slišali, nekako življenjsko povezan z naravo in lesom, predstavil pa je maketo toplarja v Zajasovniku, za katero ni štel, koliko sto in sto ur je v njej. Matej Slapar iz Srednje vasi z znanjem iz grafi čne šole se je predstavil s tremi rastrskimi slikami toplarjev. V vsaki na A 4 je bilo vsaj 50 ur za prepoznavnost toplarja s pikicami. Po-vrhu pa je zaigral še na harmoniko za kul-

Turistično društvo Tuhinjska

Kako so včasih v Tuhinjski dolini kosili in seno spravljali

Razstava toplarjev in Županova Micka sta pred košnjo »poskrbeli«, da so bile kose koscev na dan košnje ostre in so imele grabljice res kaj pograbiti in »za v kozolec dati.«

turno popestritev odprtja. Klemen Slapar iz Srednje vasi, ki se je po osnovni šoli v Šmartnem šolal naprej v Ljubljani in Mari-boru, sedaj pa je mizar v podjetju Lestor v Kamniku, pa je v razmerju 1 proti 10 na razstavi pokazal Kadunčev toplar. Več kot 1000 (tisoč !) ur je v njem, bil pa je podlaga in podpora njegovi diplomski nalogi izpred dveh let. Tokrat pa je bil vsekakor krona celotne razstave in nedvomno tudi osrednje etnološko sporočilo, da so številni toplarji

še danes značilni okras krajine in življenja v Tuhinjski dolini.

Ob že omenjenem Mateju Slaparju pa je razstavo, ki je odprla kulturna vrata leto-šnjih 7. etnoloških dogajanj v dolini, vo-kalno in instrumentalno bogato uokvirila Marinka Šarc iz Češnjic, ki je z znanjem iz III. letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani - smer klaviature, tudi opozorila, da se ji, morda še malce srame-žljivo, že vabljivo odpira oder z nastopi. Etnološke prireditve v Snoviku je odprla

vsebinsko bogata razstava.

Jože Žibert iz Zajasovnika. Koliko sto in sto ure je vložil v kozolec ni štel.

Rastrski kozolci Mateja Slaparja. V vsakem je najmanj 50 ur.

Klemen Slapar je za Kadunčev toplar, ki je bil podlaga za njegovo diplomsko nalogo, v razmerju 1:10 delal več kot 1000 (tisoč) ur.

Marinka Šarc iz Češnjic si z znanjem III. letnika konservatorija spodbudno odpira oder za nastope.

Ivan Hribar, predsednik TD Tuhinjska doli-na: »Letošnje etnološke prireditve so raz-krile še en zaklad iz mozaika preteklosti Tuhinjske doline.«

Veseloigra Županova Micka Po zanimivi in vsebinsko bogati razstavi toplarjev (odprta je bila do konca tedna v recepciji Term v Snoviku), so se v progra-mu Etnološke sekcije letošnjih že 7. etno-loških prireditev Turističnega društva Tu-hinjska dolina predstavili člani Kuda Ivana Cankarja iz Šmartnega z Linhartovo vese-loigro Županova Micka. Čeprav so ob 60-letnici društva v začetku julija v letnem gledališču v peskokopu Gradišče tri večere

Županova Micka v Bizjakovih dolinah pri Termah je bila pred košnjo naslednjega dne prikaz časa, kako so takrat spravljali seno v Tuhinjski dolini. Nadvse uspešni v prikazu pa so bili z režiserjem Francem Modrijanom igralci Kuda Ivan Cankar, ki letos praznuje 60 let delovanja.

Tuhinjski glas

6

z Županovo Micko bogato polnili prostor za gledalce z obiskovalci, tudi tokrat v Bizjakovih dolinah drugi večer etnoloških prireditev v Snoviku, ni manjkalo obisko-valcev.

Zgodba, govor iz časov Linharta, domala profesionalna izvedba igralcev, izstopala sta še posebno župan Jaka - Janez Pavlič in Mickin ženin Anže - Igor Žavbi, pa tudi Micka - Maja Korošec, s celotno igralsko zasedbo v režiji Franca Modrijana, je bila mladostno prepričljiva v času jezika in zgodbe.

Skratka, Županova Micka je bila domi-šljeno izvirna in času dogajanj naslednjega dne primerna na letošnjih dnevih turistič-nega društva. Napovedala je, da so turistič-ni kosci v društvu skrbno sklepali kose za košnjo, grabljice pa se pripravile na spravi-lo sena v kozolec naslednjega dne.

kazali nakladanje na lojtrni voz, pravilno in natančno zložbo na njem, da se potem voz s senom med vožnjo h kozolcu ni pre-vrnil. Prav tako je bilo znanje potrebno za nakladanje (spravilo) v kozolec. Običajno je to marsikje počel gospodar. Tokrat pa se je pri teh delih, še posebej pa na vozu in spravilu v kozolec, nadvse uspešno pred-stavila Fanika Baloh iz Zgornjega Tuhinja, sicer Jerasova Fani s Stražarjeve domačije

iz Zlatega polja v občini Lukovica. V mladih letih je že poprijela za koso, pa za skladanje v kozolec in tudi za žrd na vozu ve, kako se poveže, da se seno med vožnjo ne potresa z voza. Ja pri marsikaterem opravilu je Fani že od nekdaj »zalegla« za nekaj koscev skupaj. In ko je bilo seno v kozolcu, je bil na vrsti še likof in harmoni-ka s hlapcem Silvom je raztegnila meh. Pred tem pa so fantje in dekleta za kopami, kasneje pa tudi na vozu, »veseloigre poče-li«; tako kot včasih. Ob tem pa so seveda domači in tisti, ki so pomagali, popazili, da otroci pri »veselih igrah« niso preveč »oči pasli«.

Franc Modrijan

Mrzle rose, ostre kose... pa zelje, klobase, špehovka

Po sejmu, ki se je začel sredi sobotnega dopoldneva, in trajal tja v pozno popoldne, so pevci Mešanega pevskega zbora Mavri-ca pod vodstvom Primoža Leskovca za-čeli predstavo o koscih in spravilu sena nekdaj in danes v Tuhinjski dolini.

Manja Žebaljec s strokovno razlago posameznih opravil in dogajanj, Zdenka Klančnik pa z režijo in zgodbo, kako se je začelo običajno že zvečer pred naslednjim zgodnjim jutrom in se potem dogajalo, tudi s skeči in vragolijami pri opravilih na kmetiji, sta vodili obiskovalce, ki so v po-znem popoldnevu spremljali v igri prika-zana opravila.

Po klepanju kos, odmeri prostorov ko-scem, tekmovalnih vragolijah med košnjo, malici z zeljem in žganci, ko tudi »kačje sline« ni manjkalo za »štimungo«, so pri-

Sobotno dogajanje je začel sejem domačih izdelkov in dobrot pri termah.

»Jutri zjutraj bomo Pr' Boštarjevih zgodaj zjutraj začeli košnjo,« pove gospodar Fran-ce dekli Ivi, po tem, ko se je že pogovoril z ženo Ano, da mora pripraviti za kosce in grabljice zelje, klobase, špehovko… Ker se »tam čez« zvečer sliši fantovsko petje, na-roči Ivi, da mora takoj po hlapca Silvota, da ne bo zjutraj ves krmežljav. Iva gre rada ponj, saj ji tudi ni čisto vseeno, da ga dekle-ta poznajo kot veseljaka. In tako se zgodi, da Silvo »pripodi« Ivo domov.

Tudi gospodar še pred zoro skleplje koso.

In potem se zjutraj začne in… Mrzle rose, ostre kose, rada travca se kosi.

Vse to in še kaj več so nam prikazali tisto soboto pri termah v Snoviku kosci in gra-bljice - člani in članice Turističnega društva Tuhinjska dolina; pa tudi nekateri nečlani.

Ob vseh obujenih zanimivostih nekda-njih del in opravil pri košnji in spravilu sena v Tuhinjski dolini pa je bila še posebej posebna ta, da smo vsi, ki smo bili zgolj

Tuhinjski glas

7

gledalci (pa tudi kronisti za poročanje) spremljali zares zanimivo predstavo: Pravo igro del in običajev na prostem. Za to, da sta ob vseh koscih in grabljicah še posebej zabavno izstopala gospodar Boštarjev France (Franc Šuštar – Loke) in hlapec Silvo (Silvo Osolnik – Snovik) pa sta po-skrbeli, izkušeni, vsaka v svojem poslu, voditeljica Manja Žebaljec in režiserka Zdenka Klančnik.

pripravi in predstavah sodelovalo blizu sto članov društva in domačinov iz doline. Vsem se iskreno zahvaljujem.«

Predsednik Turističnega društva Tuhinj-ska dolina Ivan Hribar pa je ob zaključku v pogovoru zadovoljen ugotovil:

»Društvo s sekcijami za pohodništvo (poti), za izgled (sončnice, marjetice, bal-koni), s turističnim podmladkom, ki je le-tos z mentorico Olgo Drolc dobilo zlato odličje na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, in še posebno s tokratnimi sedmimi etnološkimi dnevi, potrjuje svoje raznovrstno in bogato turistično poslan-stvo za prepoznavnost Tuhinjske doline. Naj omenim samo pohodništvo, rekreaci-jo, pešpoti, kolesarjenje… in od nedavna Telovadnico v naravi. Vse to in še več so vsebine, ki privabljajo obiskovalce, spod-bujajo različne poslovno-turistične dejav-nosti v dolini in oblikujejo ter bogatijo njene prepoznavnosti.

Zato sem v prizadevanjih za turistični razvoj in predstavitev naravnih in življenj-skih lepot tega dela kamniške občine za-dovoljen, da smo tokrat prikazali še en zaklad iz bogatega tovrstnega mozaika Tuhinjske doline.«

Organizatorjem že sedmih etnoloških prireditev v Snoviku sta čestitali tudi pod-županja občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar in takratna v. d. direktorica Zavoda za turizem in šport Kamnik Urška Kolar.

Andrej Žalar

Po košnji pride na vrsto malica - zelje, špehovka, klobasa…

Seno je treba zgrabit in naložiti na voz.

Balohova Fani iz Zgornjega Tuhinja je vse možakarje »v koš dala«, ko je pokazala, kako se v kozolec daje.

Za konec pa še »likof«, Silvo pa je harmo-niki raztegnil meh.

Zdenka Klančnik, socialna delavka, sicer pa že 30 let v režiji in učenju igralcev.»Dobri so ti igralci. Silvo Osolnik (ki so mu karakterne zabavne vloge pisane na kložo), je enkrat rekel Francu Šuštarju: »Pa kaj ti daš režiserki, da si v igrah vedno gospo-dar?«

Manja Žebaljec, avtorica besedil, da ima »dogodek iz nekdaj in danes« zgodbo.

V treh dneh blizu sto sodelujočih

Predsednik etnološke sekcije TD Tuhinjska dolina Srečo Urankar je letošnji prikaz ocenil, da so z njim lepo in uspešno obudi-li še en košček iz življenja, dela in običajev v Tuhinjski dolini:

»Po predlanskem čebelarjenju in lan-skem spravilu lesa smo tokrat predstavili košnjo in spravilo sena. V treh dneh je pri

Srečo Urankar, predsednik etnološke sek-cije TD Tuhinjska dolina: »V pripravi etnolo-ških prireditev je v treh dneh sodelovalo blizu sto članov oziroma domačinov. Iskre-na hvala vsem.«

Organizatorjem že sedmih etnoloških prireditev v Snoviku sta čestitali tudi podžupanja občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar (prva z desne) in takratna v. d. direktorica Zavoda za turizem in šport Kamnik Urška Kolar (tretja z desne).

Tuhinjski glas

8

Prva decembrska nedelja je sv. Miklavžu na Gori nad Šmartnim v Tuhinju zopet prinesla malo športne akcije, predvsem pa veliko število obiskovalcev, ki so ga obiskali nekaj dni pred njegovim praznikom. ŠD Šmartno v Tuhinju je 2. decembra organiziralo že 12. Miklavžev tek, ki je kljub hladnemu vreme-nu in zimskim razmeram, privabil v Tuhinj-sko dolino skoraj 300 tekačev.

Start teka za odrasle je bil ob 10. uri iz-pred Term Snovik, kjer so tekmovalci na razdalji 5,3 km premagali 300 metrov vi-šinske razlike. V moški konkurenci je progo najhitreje pretekel in za 22 sekund presegel

svoj lanskoletni rekord, svetov-ni podprvak v gorskem marato-nu Mitja Kosovelj, novi član KGT Papež Kamnik, s časom 20:57. Za njim sta se uvrstila Gašper Bregar in Domen Zu-pan, prav tako člana KGT Papež Kamnik. Za družinsko slavje je poskrbela Mitjeva sestra Mate-ja Kosovelj (ŠD Nanos), ki je med ženskami prva pritekla na cilj s časom 24:42, za njo pa sta ciljno črto pretekli Neja Kršinar

(KGT Papež Kamnik) in Andreja Godec (AD Štajerska).

Start otroške proge je bil v »Klemenovem malnu«, mladi tekmovalci pa so morali pre-

Na 12 Miklavževem teku so bili izboljšani vsi rekordi:

Novi rekorderji so - Otroška proga: Lukan Klara - AK Šentjernej 07:05, Golja Janez - AK Domžale 06:13.5; Daljša proga - Kosovelj Mateja - ŠD Nanos 24:42.5, Kosovelj Mitja - KGT Papež Kamnik 20:57.9

Podrobnejši rezultati: http://www.sd-smartno.si/upload/mt2012.htm

Miklavžev tek ni le vaška dirka

teči razdaljo 1,4 km in premagati 90 metrov višinske razlike. Pri dečkih je zmagal Janez Golja (AK Domžale) s časom 6:13, pred Domnom Vidergarjem (Srednja šola Dom-žale) in Tinetom Hrenom (TK Šmarnogorska naveza). Pri deklicah pa je s progo najhitreje opravila Klara Lukan (AK Šentjernej) s ča-som 7:05, pred Gajo Perko (TK Trisport) in Lucijo Pevec (KGT Papež Kamnik).

Omeniti velja, da so zmagovalci teka v absolutnih kategorijah presegli vse dose-danje rekorde, tako na daljši kot tudi na otroški progi.

Anja Žavbi, slike Franc Modrijan, Roman Žavbi, A. Ž.

Tradicionalna prireditev je bila, glede na izredno natrpan tekmovalni kolesarski koledar v Sloveniji, na prepričljivo kvali-tetni ravni. Tisti, ki že dodobra poznajo zahtevnost in zato tudi kvaliteto tega vzpona, so se tudi tokrat preskusili. Sicer pa, ne glede na poznan ali nova imena, je bila prireditev a organizatorje zahtevna, za tekmovalce ozirom udeležence ponoven izziv, za gledalce, ki so se tudi podali ta

Že 7. maratonski vzpon Velika planinaTuristično društvo se je tudi letos 24. Junija pomerilo skupaj z Veliko planino in Termami Snovik v organizaciji

kolesarskega vzpona iz Snovika na Veliko planino z gorskimi kolesi.

dan na start, ob progo ali na cilj pa zanimiv družab-ni dogodek tiste nedelje 24. junija.

Prireditev je skratka uspela in ostaja še naprej v koledarju programskih vsebin turističnega društva Tuhinjska dolina tudi v pri-hodnjem letu.

V malem vzponu na 10kilometrov dolgi progi

s 550 metri višinske razlike je bila med ženskami do 30 let najboljša Karmen Mali (ŠD Šmartno), med moškimi do 20 let pa Matej Vrankar (Calcit Bike). V skupini moški 21dio 30 let Denis Kemperl (KD CALCIT GT), 31 do 40 let Tadej Nadvešnik, 41 do 50 let Rajko Novak (CALCIT BIKE TEAM – GT), 51 do 60 let Tone Klemenc (KD ALPE) in nad 61 let Franc Koželj (KD CALCIT GT). – Ab-solutna zmagovalka med ženskami je bila Karmen Mali, med moškimi pa Rajko Novak pred Mate-jem Vrankarjem.

V velikem vzponu na 28

kilometrov dolgi progi z višinsko razliko 1526 metrov je bil pri moških od 21 do 30 let prvi Boštjan Hribovšek (CALCIT BI-KE TEAM – GT), od 31 do 40 let Jure Kukovič (CALCIT BIKE TEAM – GT), od 41 do 50 let Iztok Arbajter (CALCIT BIKE TEAM – GT), od 51 do 60 let Bojan Kemperl (KD CALCIT GT), nad 61 let pa Jože Gaber (K.K. MEDVODE). - Absolu-tni zmagovalec velikega vzpona je bil Jure Kukovič (CALCIT BIKE TEAM – GT).

Tudi pred letošnjim vzponom na Veliko planino se je na ogled proge 23. junija iz Snovika podal tekač Klemen Janša.

A. Ž.

Tuhinjski glas

9

V Sloveniji je bil že drugo leto zapored medgeneracijski projekt Simbioza, katere-ga idejna zasnova je nastala prav pri nas. Na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju smo se odločili, da tudi sami prispevamo pri de-javnosti, ki omogoča aktivno povezovanje starejše in mlajše generacije.

Organizatorji smo pričakovali skromen obisk, zaradi česar nas je skoraj polno za-sedena računalniška učilnica prijetno pre-senetila. Enotedenskih računalniških de-lavnic se je udeležilo 12 starejših od blizu in daleč. Nekaj udeležencev še ni imelo izkušenj z uporabo računalnika, nekateri pa so bili že bolj izurjeni v obvladovanju posameznih računalniških programov. De-lavnice so bile pestro zastavljene, njihova vsebina je bila bogata. Posamezne module smo prilagodili predznanju in zanimanju naših udeležencev. Najbolj so se navdušili nad pripomočki, ki jih nudi mobilni tele-fon: radio, budilka, fotografi ranje, snema-nje zvoka, beležke,… Uporaba družabnega omrežja Facebook jih ni tako pritegnila, zato smo nekaj časa namenili dodatnim vajam v pošiljanju elektronskih sporočil. Zagotovo pa je bil pomemben tudi čas, ki so ga udeleženci in njihovi mladi mentorji porabili za sproščen klepet ob kavi, soku in piškotih. Starejši so z veseljem sprejeli pomoč naših učencev-prostovoljcev in z njimi delili tudi svoje osebne zgodbe.

Izbrali smo nekaj besednih utrinkov udeležencev:

»Počasi počasi mi gre, ampak gre.« (Zdenka)

»Zahvala za novo izkušnjo. Sem zelo vesela.« (Alenka)

»Zelo sem zadovoljna z vašim predava-njem.« (Ivana)

»Računalniški tečaj poteka že tretji dan in sem Vam zelo hvaležen za vaš trud.« (Marko)

»Škoda, da je petek že tako blizu. Kaj pravite na to, da tečaj podaljšamo še v na-slednji teden?« (Davorina)

Delavnice je vodila učiteljica računalni-štva ob pomoči kar 17 učencev – prosto-voljcev od 7. do 9. razreda. Prostovoljci so potek delavnic dokumentirali z uporabo fotoaparata in videokamere, posnetke pa

so uporabili za izdelavo fi lma o projektu Simbioza. Z izkušnjo so bili zelo zadovolj-ni in želeli sodelovanje tudi v prihodnje.

In prostovoljci? Maša in Simon: »Na projektu Simbioza se mi je zdelo

zelo zanimivo. Pomagala sem starejšim, ki niso znali dobro uporabljati računalnika in telefona in se tudi jaz kaj novega naučila. Upam, da bo tudi naslednje leto takšna delavnica ...«

Maša, 7. razred

»Moji vtisi? Hm... Zelo pozitivni. Všeč mi je bilo, da je bila delavnica cel teden. Za sodelovanje v projektu sem se odločil, ker rad pomagam drugim ljudem in, seve-da, zaradi ''špricanja'' pouka. :-) Takšnih delavnic bi moralo biti več in upam, da jih bo, seveda pa, da bom lahko sodeloval. Upam, da so se starejši naučili uporabljati računalnik in mobilnik, kajti to jim bo pri-šlo zelo prav. Lahko rečem, da so zdaj v modernem svetu. :-) Mislim da so nam starejši zelo hvaležni.«

Simon, 8.razred

Zelo smo zadovoljni z organizacijo, ude-ležbo, potekom ter odzivom glede delavnic. Želimo si, da bo projekt Simbioza tudi prihodnje šolsko leto in da bomo lahko sodelovali. Prepričani smo, da je izkušnja prepričala udeležence, da se ponovno vr-nejo in da glas o svojem znanju posreduje-jo tudi drugim; da bodo (po Simonovo) bolj domači v modernem svetu.

Brigita Kotar,vodja delavnic na šoli

Pri letošnjem obiskovanju balkonov niste imeli toliko predlogov kot prejšnje leto. Ka-teri je bil najlepši, bo znano v začetku pri-hodnjega leta.

Najlepši balkoni

23. junija smo imeli pozdrav poletju v Ter-mah v Snoviku. Tako smo odprli kopalno sezono v zunanjih bazenih. Bilo je veselo in zabavno.

Pozdrav poletju

Letos je bilo v Termah že deseto tekmova-nje v pripravi postrvi.

Tekmovanje v pripravi rib

Skupaj na pot - Simbioza

Računalniška učilnica

Udeleženci projekta Simbioza

In nazadnje še – diploma

Tuhinjski glas

10

podobno. Prepričam jih, da gre za njihovo stvar, kar jih motivira k aktivnejšemu so-delovanju in ustvarja pozitivno vzdušje.

Vem, da je planinska dejavnost za otroke pozitivna izkušnja in bo pripomogla k po-dobnim odločitvam tudi v prihodnje. S pomočjo planinskih dejavnosti oblikujejo pristen, čustven, spoštljiv in kulturen odnos do narave kot posebne vrednote. Oblikuje-jo pozitiven odnos do hoje kot najbolj do-stopne in univerzalne športne dejavnosti, hkrati pa se usposabljajo za samostojno planinarjenje v poznejših starostnih obdo-bjih. Družijo se in zadovoljujejo vse osnovne socialne potrebe. Uresničujejo tudi različne kulturno specifi čne potrebe in interese, načrte in delovne naloge, porabo dobrin, potrebo po zabavi.

Med poletnimi počitnicami smo se z na-šimi mladimi planinci udeležili doživljaj-sko-planinskega tabora na Zelenici. Imeli so možnost spoznati nekaj novega, se dru-žiti in se medsebojno spoznavati v drugač-nem okolju ter se navajati na samostojnost. Poleg tega so spoznavali življenje v sku-pnosti, utrip življenja v naravi in se navaja-li na smotrno izkoriščanje prostega časa.

V mesecu septembru smo izvedli pohod po Koželjevi poti v Kamniško Bistrico. Na travniku Pri Jurju smo si ogledali priredi-tev, ki je bila posvečena 90-letnici organi-ziranega reševanja na Kamniškem. Ob tem smo videli dejavnosti gasilcev, jamarjev, policistov, civilne zaščite, nujne medicinske po-moči… Svoje spretnosti smo lahko preverili na plezalni steni in se preizkusili v pripenjanju vponk ob vrvni ograji (»ferati«). Naj-bolj zanimiv pa je

bil ogled reševanja padalke, ki je obvisela na drevesu.

V mesecu oktobru smo se skupaj s pla-ninci drugih kamniških šol podali na pohod na Vrh nad sv. Trojico. Ta pohod je organi-ziral mladinski odsek pri PD Kamnik.

V mesecu novembru je v Šmartnem po-tekalo 24. regijsko tekmovanje Mladina in gore. Pomerilo se je 27 skupin mladih pla-nincev osnovnošolcev od 6. do 9. razreda. Tekmovanje je pripravila Mladinska komi-sija PZS, pri organizaciji in izvedbi tekmo-vanja pa sta ji pomagala naša šola in Pla-ninsko društvo Kamnik, ki sta pripravila odlično prireditev in tekmovanje.

V mesecu decembru smo se odpravili na Miklavžev pohod na Goro. Na ta pohod smo povabili še planince iz OŠ Janka Kersnika iz Brda. Na sveže zasneženo in sončno nedeljo se nas je zbralo več sto, ki smo se pogumno podali na pot. Na Gori nas je v cerkvi pričakal sv. Miklavž, ki je obdaril kar sedemdeset pridnih planincev. Turistično društvo Gora je prijazno odsto-pilo mežnarijo, kjer smo lahko skuhali in postregli čaj ter se tako pogreli na toplem. Otroci upajo, da tudi drugo leto Miklavž ne bo pozabil na njih.

V torek, 11. decembra, pa smo uživali na že petem nočnem pohodu okoli Gradiškega jezera. Pohod je bil prava pustolovščina, saj je svetloba bakel in svetilk, ki se je od-bijala od snega, naravo posula s tisočimi biseri. Na koncu smo si ob ognju zaželeli prijetne praznike in srečno v letu, ki priha-ja.

Na šoli planinske urice delujejo že skoraj deset let in naše delo spodbuja vodstvo šole, Planinsko društvo Kamnik in starši. Na vseh pohodih nam pomagajo še vodniki društva, predvsem vodnik Franc Obreza. Ob tej pri-ložnosti se mu najlepše zahvaljujem za po-moč in uspešno vodenje na pohodih.

Velika priložnost, da se povrnemo k na-ravi, smo mi sami in naša dejanja, ki so zgled otrokom. Od nas je odvisno, kaj jim bomo prenesli in v kakšen način življenja jih bomo usmerili.

univ.dipl.soc. ped., učiteljica RP, Lučka Drganc, mentorica PS na OŠ Šmartno v Tuhinju

Način življenja v sodobni družbi prinaša tudi večjo odtujenost človeka od narave in okolja. Podobno so tudi otroci vedno bolj odtujeni od zunanjega okolja, saj je njihovo preživljanje prostega časa vse bolj poveza-no z dejavnostmi v zaprtih prostorih, med katerimi so v ospredju dejavnosti, poveza-ne z uporabo računalnika ali televizije.

Kdor pozna otroški svet, ve, kako malo je potrebno, da pritegnemo otrokovo po-zornost. Otroci imajo veliko željo po giba-nju in dosti energije, zato lahko tu črpamo motivacijo za sodelovanje in seznanitev otrok z naravo. Zagotovo so hribi, planine, gore in izleti po njih pravi teren za sprošča-nje otroške energije in hkrati raziskovanje novega. Že zgodaj jih lahko seznanimo z lepotami naših gora, a jih tudi posvarimo pred nevarnostmi, v katerih bi se lahko znašli. Učimo jih varnega gibanja v gor-skem svetu.

Vsak posameznik v planinski skupini se razvija tako na čustvenem, umetniškem, spretnostnem, socialnem in kognitivnem ter seveda telesnem področju.

Naravnanost k skupini je pri planinskih uricah ključnega pomena. Pomembno je sodelovanje, komunikacija, odgovornost in seveda zaupanje med člani skupine.

Kot mentorici se mi zdi pomembna sku-pina, v kateri se posamezniki ne izgubijo med seboj in imajo možnost vzpostaviti stike z vsemi v skupini in zadovoljiti svoje potrebe, kar je temeljna predpostavka pri-padanja skupini. Otroci pri interesni dejav-nosti planinske urice zadovoljujejo osnov-ne socialne potrebe, na primer potrebo po varnosti, sprejetju, zaupnosti, druženju in pripadnosti.

Pomembno načelo je tudi soodločanje in soustvarjanje. Skupaj načrtujemo pohode (narišemo skico poti, se odločimo za po-stanke in dejavnosti na teh postajah), učenci sami pripravijo družabni večer, so-oblikujejo prireditev Mladi planinec in

Planinske urice na OŠ Šmartno v Tuhinju

Begunjščica

Tabor na Zelenici

Tuhinjski glas

11

Tuhinjska dolina

razglednica terme snovik tuhinjska dolina.indd 5

12.12.2012 7:16:1912.12.2012 7:16:19

Smeh, razigrani kriki otrok, veselje ob zmagi, navijanje za sošolca ali ekipo, pa tudi razočaranje ob porazu … Vse to se v popoldan-skem času sliši iz telovadnic v OŠ Šmartno, PŠ Sela in PŠ Zgornji Tuhinj. Le zakaj? To prinaša projekt Zdrav življenjski slog, ki že tretje leto zapored poteka na omenjenih šolah. Projekt je delno fi -nanciran s strani Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Cilj programa je s pomočjo dodatnih ur športne vadbe zaintere-siranim učencem zagotoviti 5 ur strokovno vodene športne aktiv-nosti na teden. Vadba poteka takoj po končanem pouku in je za učence brezplačna. Z dodatnimi urami naj bi odpravljali nepravil-no telesno držo, ploska stopala, debelost ter razvijali splošno vzdržljivost in odpravljali posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja. Pester izbor športnih vsebin (gimnastika, atletika, igre z loparji, ekipni športi, pohodništvo, tek na smučeh, plavanje, kolesarstvo, lokostrelstvo, urbani športi ipd.) omogoča izboljšanje razvoja gibalnega potenciala osnovnošolskih otrok in jih spodbuja pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga.

Šport je zakon – gibaj z nami tudi ti…

učencev šole. V celotnem šolskem letu opravimo 850 ur neposre-dnega dela z učenci. Delo poteka v obliki redne vadbe dvakrat te-densko po eno uro. Učenci 8. in 9. razreda izražajo željo po še večji tedenski obremenitvi, zato smo dodali še eno uro. Poleg redne vadbe pa vadba poteka tudi med vikendi in počitnicami. Takrat iz-vajamo tiste aktivnosti, ki trajajo dlje časa ter tiste, za katere je med učenci tudi največ zanimanja in za njih med rednimi urami zmanj-ka časa - tečaji rolanja, športni turnirji v telovadnici, športne ele-mentarne igre, pohodi, in-line hokej, udeležba in sodelovanje na prireditvah, sejmih in dogodkih v lokalnem okolišu. Sodelujemo tudi s športnimi društvi in klubi v občini Kamnik. Z nami so opra-vljali vadbene ure trenerji, strokovni delavci in drugi športni delav-ci in nam predstavili področja gorskih tekov, odbojke, lokostrelstva, akvatlona, plavanja, nogometa, kolesarstva in pohodništva. Učenci so bili zelo veseli novih oblik in metod dela ter novih športov.

Tudi rezultati evalvacije programa, ki so bili predstavljeni na 24. Mednarodnem posvetu športnih pedagogov, kažejo, da ži-vljenjski slog udeležencev intervencijskega športnega programa omogoča aktivnejši življenjski slog tudi na drugih področjih. Ugotovljena je bila srednje visoka povezanost med gibalno zmo-gljivostjo in dejavniki zdravja. Največje pozitivne spremembe pri intervencijski skupini “Zdrav življenjski slog” so ugotovili na področju gibalnih sposobnostih: koordinacija gibanja vsega telesa, mišične moči trupa, rok in ramenskega obroča in pri aerobni vzdržljivosti. To odraža dobro delo in pravo usmerjenost našega programa. Mislim, da smo učence že »zasvojili« s športom in počasi, vendar vztrajno, dosegamo tisto, kar smo si tudi zastavili – to pa je, da bi učenci sprejeli šport kot potrebo in ne nujo. Po-membno je poudariti tudi veliko vlogo staršev otrok, ki lahko osveščajo in spodbudijo svoje otroke k redni udeležbi ter jim pri tem nudijo tudi podporo. Le takrat lahko pričakujemo pozitivne učinke pri spremembi načina življenja in sprejetju športa kot enega izmed ključnih vodil visoke kakovosti bivanja tudi v starosti.

Izvajalec projekta Rok Hribar, prof. šp. vzg.

Obiskanost programa se vsako leto povečuje, saj se je začetno število 10 vadbenih skupin in skupno 213 udeleženih otrok v šol-skem letu 2010/2011 zvišalo na 11 vadbenih skupin in že 233 udeležencev. To pomeni, da vadbo obiskuje več kot 60 odstotkov

razglednica terme snovik tuhinjska dolina.indd 1razglednica terme snovik tuhinjska dolina.indd 1

12.12.2012 7:17:28

Tuhinjska dolina

Oddih v naravi

Razglednici in prospektTuhinjska dolinaj ep ostala letos prepoznavnejša z dvema razglednicama in turistič-nim prospektom. Tuiri-stično društvo Tuhinjska dolina je založilo raz-glednico doline, Terme Snovik pa svojo delav-nost. Bogata pa je pred-stavitev tudi v prospektu Turističnega društva.

Vrnili se bomo v idilično kmečko okolje, kjer bomo ob sožitju treh generacij, hlap-cev in vaških posebnežev spremljali pri-prave na Sveti večer.

Zadišalo bo po potici in kadilu…

Spoznali bomo dobroto in toplino člove-ških src.

Pred nami bo oživel Betlehem. Spoznali bomo pastirje, ki so s svojimi ovcami do-movali na prostranih pašnikih. (slika)

Videli bomo angela, ki se je spustil iz nebes in ljudem na zemlji oznanil veselo novico.

Rodilo se je dete. Novi kralj. Kralj brez kraljestva in vojske, a bolj mogočen kot vsi, za katere smo kdaj slišali. Usmiljen in dobrega srca, kralj odpuščanja in veselja, kralj miru.V Božični čas nas bodo s pesmijo popeljali domači ljudski pevci; Marinka Šarec, mo-ški zbor župnije Šmartno, Marija Zelič, mladinski pevski zbor OŠ Šmartno, mešani pevski zbor Tuhinjska mladina, ALENKA GOTAR

vabi 26. decembra ob 17.00 v Bizjakove doline pri

Praznični večer S pesmijo v božični čas Gostja Alenka Gotar – Ogled živih jaslic

Ko zazveni opera, se odprejo nebesa In ko se operi doda pridih popa,se nebesa spustijo na zemljo.

ALENKA GOTAR je operna pevka, ki je študirala na Musik-Akademie der Stadt Basel v Švici, magistrirala iz petja in tea-terskih znanosti pri gospe Kammersaenge-rin Lilian Sukis na svetovno znani akade-miji za glasbo Mozarteum v Salzburgu v Avstriji, se šolala na raznoraznih master-classih po vsej Evropi, izpopolnjevala pa se je tudi v Rimu pri madam Maji Sunara Bianchini. ela je kot solistka na odrih vsega sveta. Od sezone 1999/2000 dalje je gostja oz. stalna članica obeh slovenskih državnih oper SNG opera balet Ljubljana in Mari-bor, v Sloveniji pa je zaorala ledino in je po svoji uspešni operni karieri združila svoj operni glas z elementi popa in se v hipu zasidrala na slovenski glasbeni sceni, uspešno zastopala Slovenijo na izboru za Pesem Evrovizije in naši državi priborila tudi fi nale. Od takrat je stalna gostja najve-čjih pop in opernih odrov po vsej Sloveniji, Evropi in na področju stare Jugoslavije.

Sodeluje z največjimi glasbenimi legen-dami: Petar Grašo, Oliver Dragojević, bila je osebna prijateljica Tošeta Proeskega....

Lepo povabljeni!

Če bo vreme slabo, bo praznični večer 5. januarja

2013 ob 17. uri

Izkupiček od prodanih

vstopnic bo namenjen

pomoči potrebnim.