Nataša Dremelj, strokovna sodelavka za razvoj zaposlenih in certificirana SDI moderatorka, nam je odgovarjala na vprašanja o pomembnosti komunikacije v odnosih, tako službene kot privatne, o povezanosti komunikacije in motivacije, teoriji zavedanja in še marsičem.

Komunikacija.... zakaj trdite, da je osnova učinkovitih odnosov?

Če se malo opazujete ali pa če opazujete, boste hitro ugotovili, da se zelo malo stvari naredi brez neposredne ali posredne komunikacije. Še kadar sami sprejemamo kakšno odločitev, se velikokrat dogaja da se pogovarjamo kar sami s seboj. Komunikacija je osnovno orodje človeka za sobivanje in skupno ustvarjanje. Način kako komuniciramo pa v veliki meri vpliva na to, kako nas bodo drugi razumeli in seveda kako bomo mi razumeli druge. Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste nekomu nekaj povedali ali ga nekaj prosili, pa se je odzval, kot da ste mu povedali čisto nekaj drugega. Ali pa ste bili ob komentarju sodelavca prizadeti, on pa nikakor ni razumel s čim vas je prizadel. Morda ste nekomu želeli pomagati, pa vas je označil za vsiljive. Morda ste želeli nekoga spodbuditi k dokončanju naloge, ta pa se vas je začel izogibati, češ da izvajate pritisk. Ali pa ste bili označeni za neodločne, vi pa ste le želeli upoštevati vse plati zgodbe. Vam kdo očita, da ste počasni in pikolovski, vi pa veste, da le natančen pregled in upoštevanje vseh dejstev cilj do pravilnih rezultatov? Če se znamo tovrstnim zapletom izogniti, so naši odnosi veliko bolj učinkoviti, saj se ne izgubljamo v nesporazumih, komunikacijskih šumih in nepotrebnih konfliktih. V Angliji so izračunali, da vsak zaposleni na delovnem mestu na teden potroši vsaj dve uri za konflikte, ki bi se jim lahko izognili. Koliko časa pa takim nepotrebnim nesporazumom namenite doma, pa si izračunajte sami :) Kaj ima komunikacija z motivacijo? Pravzaprav vse. Kadar se z nekom pogovarjamo ali kako drugače komuniciramo, običajno izhajamo iz sebe, pričakujemo, da se bomo z nekom dogovorili na način, ki se nam zdi samoumeven, se pravi na način, ki je nam blizu. Da ga bomo na način, ki je nam blizu motivirali za delo ali pa da se mu bomo zdeli zanimivi. No, vsi ki ste že kdaj morali ali želeli motivirati ljudi, verjetno veste, da ne gre tako enostavno. Na enako spodbudo, se nekateri odzovejo z zagonom, drugi pa precej nezainteresirano. Če poznamo kakšni so motivacijski faktorji posameznika (na tem mestu ne govorim o denarju ali slavi, temveč o t.i. sistemih vrednost, ki nas motivirajo), lahko način komuniciranja, besede in vedenje, prilagodimo. In, če to naredimo pravilno, bo rezultat vsekakor boljši. Če poznamo svoje motivacijske faktorje, pa lahko nalogo, ki jo moramo opraviti pogledamo z zornega kota, ki za nas predstavlja večje zadovoljstvo in nam krepi samospoštovanje. Teorija zavedanja odnosov je teorija, ki uči, da je primarna stvar, ki jo ljudje iščemo v odnosih samospoštovanje. Lahko navedete en primer konflikta, ki se zgodi, ko človek nima znanja o Teoriji zavedanja odnosov in opišete izid enake situacije, ko to znanje pridobi?

Teorija zavedanja odnosov, ki jo je postavil Elias H. Porter govori o ohranjanju samospoštovanja, kot o univerzalni človekovi motivaciji. Vsi želimo ohranjati samospoštovanje in sicer tako, da spoštujemo

sebe in preko tega, da nas spoštujejo drugi; in sicer za stvari, za katere si želimo, da nas spoštujejo. Tu pa se med seboj razlikujemo in tu leži vir vseh nepotrebnih konfliktov. Morda bo za ilustracijo najboljši kar moj primer. Sodelavka je ob neki nalogi izjavila, da nečesa ne zna. Stopila sem do nje in ji ponudila pomoč pri reševanju težave. Zavrnila me je, češ da, se bo že sama znašla. Ker sem oseba, ki meni, da je dajanje in prejemanje pomoči eden ključnih momentov dobrih odnosov, sem njen odgovor sprejela z velikim nelagodjem, če ne celo užaljenostjo ob zavrnitvi. Taki občutki, pa hitro vodijo v nadaljnje konflikte. Preko Teorije zavedanja odnosov sem spoznala, da je nekaterim osebam (vključno z omenjeno sodelavko) najpomembnejša samostojnost in neodvisnost. Ob tem spoznanju, mi podobna situacija več ne povzroči trenja. Oziroma se trudim, da vedno najprej preverim ali nekdo želi mojo pomoč ali ne.

Kako zgleda delavnica Učinkovite komunikacije? Na delavnici najprej predstavim bistvene poudarke Teorije zavedanja odnosov. Nato pa udeleženci izpolnijo vprašalnik, ki jim omogoča, da prepoznajo svoje sisteme vrednot, na katerih temelji njihovo samospoštovanje in seveda tudi motivacija. Vprašalnik je del orodja SDI, Strenght Deployment Inventory, ki ga je prav tako sestavil dr. E. H. Porter in je v rabi že 40 let. Po vprašalniku si ogledamo različne sisteme vrednot, ki nas motivirajo in so razdeljeni na različne barve (modra, rdeča, zelena in pisana). Nato si pogledamo, kaj se z nami dogaja v konfliktu in na koncu še kako lahko na svoja vedenja in komunikacijo vplivamo. Delavnica obsega veliko vaj tako lahko udeleženci takoj preizkusijo predstavljeno v praksi. Bistvo je, da na delavnici spoznamo, kako smo si ljudje različni in se spoznamo načine, kako ohranjati svoje samospoštovanje in ne rušiti samospoštovanja drugih, ki stopajo z nami v odnos. Dinamika je pri vsaki skupini drugačna, ampak vedno je veliko „aha“-jev in nasmihanj, ko udeleženci prepoznajo situacije, ki se jim dogajajo. Koliko ljudi se je že udeležilo delavnice? Kaj pravijo, kakšne prednosti jim je trening prinesel? V našem podjetju, se je treninga udeležilo že več ko 70 zaposlenih. Kot sem omenila zgoraj, delavnica najprej prinese zavedanje sebe, svojih motivacijskih faktorjev in prepoznavo nekaterih zank v odnosih, ki se vztrajno ponavljajo. Udeleženci se najprej pohvalijo z razumevanjem drugih. Konfliktov je manj oz. se hitreje umirijo. Velikokrat zaleže že, če se nekdo pošali, „ma ja, seveda, če si pa zelen“. Predvsem so udeleženci v odnosih manj prizadeti ali pa ta prizadetost hitreje mine in se ne vleče v nadaljnjo komunikacijo. Prijetnejši in bolj sproščeni odnosi na delovnem mestu, pa seveda vodijo v večjo ustvarjalnost, boljše delovne uspehe in zadovoljstvo. Posledice so enake v zasebnih odnosih :). Kako pa je to znanje vplivalo na vaše življenje? Hm ... tako kot na večino udeležencev. Najprej je bilo vse bolj v stilu „aha“ marsikaj sem uspela razumeti za nazaj, nato sem se na nekatera srečanja začela že malo pripravljati. Ne le v smislu vsebine, temveč tudi kako vsebino podati. Morda je najtežji del upoštevati različnost v privatnem okolju. Vendar tudi tu, lahko z malo priprave dosežemo velike rezultate :). Meni je najbolj zabavno to, ko se kot moderatorka delavnice ujamem v svoj motivacijskih sistemih vrednot.