univerza v ljubljani€¦ · mateja terseglav univerza v ljubljani, fakulteta za šport, 2016,...

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Alpsko smučanje

MEDGENERACIJSKA PRIMERJAVA MLADIH ALPSKIH SMUČARK IN SMUČARJEV V IZBRANI SPREMENLJIVKI

SPECIALNE KOORDINACIJE

DIPLOMSKA NALOGA

MENTOR: izr. prof. dr. Blaž Lešnik SOMENTOR: doc. dr. Tine Sattler MATEJA TERSEGLAV RECENZENT: red. prof. dr. Milan Žvan

LJUBLJANA, 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se svojim staršem za podporo v času študija in vsem prijateljem, ki

so me bodrili med študijem in pisanjem diplomske naloge.

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Blažu Lešniku za pomoč in hitro posredovanje podatkov, somentorju in recenzentu.

KLJUČNE BESEDE Alpsko smučanje, koordinacija, motorični test, primerjava generacij, ski 9 MEDGENERACIJSKA PRIMERJAVA MLADIH ALPSKIH SMUČARK IN SMUČARJEV V IZBRANI SPREMENLJIVKI SPECIALNE KOORDINACIJE

Mateja Terseglav Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016, Športno treniranje, TM alpsko smučanje

Število strani:44; število preglednic:13; število virov:18

KEY WORDS Alpine skiing, coordination, motor test, comparison of generations, ski 9

IZVLEČEK Cilj diplomske naloge je raziskati specialno koordinacijsko sposobnost v alpskem smučanju med dvema generacijama v obdobju desetih let in ugotoviti, ali prihaja do statistično značilnih razlik med generacijama 2005 in 2015 pri starejših dečkih in deklicah v koordinacijskem testu SKI 9. V raziskavo je bilo vključenih 97 mladih alpskih smučarjev, starih 13 in 14 let. V raziskavi iz leta 2005 je sodelovalo 48 športnikov (28 dečkov in 18 deklic), v raziskavi iz leta 2015 pa 51 (29 dečkov in 22 deklic). Meritve so bile opravljene v jesenskem času na Fakulteti za šport. Opravili smo primerjavo med generacijama 2005 in 2015, primerjavo po spolu med generacijama ter dodatno še primerjavo med spoloma v isti generaciji. Ugotovljeno je bilo, da med generacijama starejših dečkov in deklic v alpskem smučanju iz let 2005 in 2015 ne prihaja do statistično značilnih razlik. Sodoben življenjski stil zajema tudi otroke, ki se aktivno ukvarjajo s športom in so vključeni v klube in reprezentance. Rezultati so pokazali boljšo koordinacijsko sposobnost pri mlajši generaciji. Kljub predvidevanju in trendu padanja motoričnih sposobnosti mlajših generacij, so dobljeni rezultati pokazatelj kvalitetnejših vsebin treninga mlajših kategorij v alpskem smučanju.

ABSTRACT The aim of this diploma work is to investigate the special coordination ability in alpine skiing between two generations over a period of ten years and determine whether there are statistically significant differences between generations 2005 and 2015 in age group U14 in co-ordination test SKI 9. The study included 97 young alpine skiers, who were aged 13 and 14 years. In a study in 2005 was involved 48 (28 boys and 18 girls) and in 2015 51 alpine skiers (29 boys and 22 girls). Measurements were carried out in autumn at the Faculty of Sport. We carried out a comparison between generations 2005 and 2015, comparison by gender between generations, and additionally, a comparison between the sexes in the same generation. In overall study identified that among older generations of boys and girls in alpine skiing in 2005 and 2015, there are no statistically significant differences. In modern lifestyle are also included young athlets who are involved in ski clubs and national teams. The results showed a better ability of coordination among the young generation. Despite the anticipation and trend of declining motor skills in younger generations the results obtained an indication of a higher quality of training younger generations in Alpine skiing.

KAZALO 1. UVOD .................................................................................................................................... 9

1.1 ZGODOVINA SMUČANJA ................................................................................... 9 1.2 TEHNIKE ALPSKEGA SMUČANJA .................................................................. 10 1.3 TEKMOVALNE OBLIKE ALPSKEGA SMUČANJA ........................................ 11

1.3.1 Tehnične discipline ......................................................................................... 11 1.3.2 Hitre discipline ................................................................................................ 12 1.3.3 Superkombinacija ............................................................................................ 12

1.4 ORGANIZIRANOST OTROŠKEGA ALPSKEGA SMUČANJA V SLOVENIJI13 2. PREDMET, PROBLEM IN NAMEN DELA ................................................................... 15

2.1 ŽIVLJENJISKI STIL OTROK IN MLADINE ..................................................... 15 2.2 MOTORIČNO UČENJE ........................................................................................ 16 2.3 MOTORIČNE SPOSOBNOSTI ............................................................................ 16 2.4 KOORDINACIJA .................................................................................................. 17

2.4.1 Struktura koordinacije gibanja ........................................................................ 19 2.4.2 Razvoj koordinacije ......................................................................................... 20 2.4.3 Pomen koordinacije v alpskem smučanju ....................................................... 20 2.4.4 Metode za izboljšanje koordinacije ................................................................. 21

2.5 KOORDINACIJA V POVEZAVI Z OSTALIMI MOTORIČNIMI SPOSOBNOSTMI .......................................................................................................... 21

2.5.1 Moč .................................................................................................................. 22 2.5.2 Hitrost .............................................................................................................. 22 2.5.3 Gibljivost ......................................................................................................... 23 2.5.4 Natančnost ....................................................................................................... 23 2.5.5 Ravnotežje ....................................................................................................... 23

2.6 SPECIALE MOTORIČNE SPOSOBNOSTI V ALPSKEM SMUČANJU .......... 24 3. CILJI .................................................................................................................................. 26 4. HIPOTEZA ....................................................................................................................... 26 5. METODE DELA ............................................................................................................... 27

5.1 VZOREC MERJENCEV ....................................................................................... 27 5.2 VZOREC SPREMENLJIVK ................................................................................. 27 5.3 OPIS OBDELAVE PODATKOV ......................................................................... 28

6. REZULTATI ..................................................................................................................... 29 6.1 PRIMERJAVA STAREJŠEIH DEČKOV IZ LETA 2005 IN 2015 ...................... 29 6.2 PRIMERJAVA STAREJŠIH DEKLIC IZ LETA 2005 IN 2015 .......................... 31 6.3 PRIMERJAVA GENERACIJ IZ LETA 2005 IN 2015 ......................................... 32 6.4 PRIMERJAVA MED SPOLOMA V GENERACIJI 2005 IN 2015 ..................... 35

6.4.1 Primerjava med starejšimi dečki in deklicami generacije 2005 ...................... 35 6.4.2 Primerjava med starejšimi dečki in deklicami generacije 2015 ...................... 36

7. RAZPRAVA ..................................................................................................................... 39 8. SKLEP ............................................................................................................................... 41 9. VIRI ................................................................................................................................... 43

KAZALO TABEL Tabela 1: Pregled števila merjencev po populaciji in spolu ..................................................... 27 Tabela 2: Osnovna statistika za dečke 2005/2015 ................................................................... 29 Tabela 3: ANOVA Dečki 2005/2015 ....................................................................................... 30 Tabela 4: Osnovna statistika za deklice 2005/2015 ................................................................. 31 Tabela 5: ANOVA Deklice 2005/2015 .................................................................................... 32 Tabela 6: Osnovna statistika 2005/2015 .................................................................................. 32 Tabela 7: ANOVA 2005/2015 ................................................................................................. 33 Tabela 8: Tabela statističnih razlik ........................................................................................... 34 Tabela 9: Osnovna statistika za dečke in deklice za leto 2005 ................................................ 35 Tabela 10: ANOVA za dečke in deklice 2005 ......................................................................... 36 Tabela 11: Osnovna statistika za dečke in deklice 2015 .......................................................... 37 Tabela 12: ANOVA za dečke in deklice 2015 ......................................................................... 38 Tabela 13: Tabela statističnih razlik ......................................................................................... 38

9

1. UVOD Sodobno smučanje je zimski šport, pri katerem smučar s pomočjo dveh smuči, pritrjenih na smučarske čevlje preko smučarskih vezi, ob pomoči dveh palic drsi po zasneženem pobočju. Alpsko smučanje je z razvojem vlečnic postalo še bolj priljubljen šport kot sicer. Ne le kot rekreacija, začelo se je razvijati tudi kot tekmovalni šport, ki se danes deli na 5 disciplin (slalom, veleslalom, superveleslalom, smuk in kombinacija). Leta 1936 je bilo alpsko smučanje uvrščeno med olimpijske športe in postalo eden bolj popularnih športov v alpskih deželah in drugje po svetu.

1.1 ZGODOVINA SMUČANJA Smuči naj bi poznali že najmanj 5 tisoč let in še preden je smučanje postalo rekreacijski in tekmovalni šport, so smuči uporabljali lovci, gozdarji in vojaki za potrebe prevažanja tovora in lažjega premikanja. Začetki starosvetnega smučanja naj bi bili zabeleženi s skicami na skali, z najdbami smuči in prvimi skromnimi opisi. Da bi lahko natančno določili, kam segajo začetki smučanja, imamo premalo trdnih dokazov. Zgodovinarji sicer domnevajo, da so bili začetki v Skandinaviji, bolj natančno na Norveškem, o čemer priča najdba najstarejšega upodobljenega smučarja z otoka Rødøy na severu države (Guček, 1998). Smučanje je bilo na Slovenskem prvič omenjeno leta 1689 v delu Janeza Vajkarda Valvasorja Slava vojvodine Kranjske. Takrat je svet prvič slišal za slovenskega smučarja, tako imenovanega bloškega smučarja, ki je prihajal z Blok pri Cerkniškem jezeru. Koliko časa pred tem zapisom so Slovenci prvič stopili na smuči, ni znano. Obstaja več teorij, od kod prebivalcem Blok smuči in znanje, trdno pa je dokazano, da smuči niso uporabljali samo za delo in lažje premikanje po debeli odeji snega, saj je v pisnih dokumentih dokazano, da je bloški smučar prvi na svetu znal v zavojih krmariti po hribu navzdol. Bloke in z njimi naši bloški smučarji so bili zelo pomembni ne samo za slovensko ozemlje, temveč za celo Srednjo Evropo (Guček, 1998). Bloške smuči, najprej imenovane šmeče, so bile primerne za uporabo na vseh vrstah snega, tudi na novozapadlem snegu, saj so bile dolge okoli 140-160 cm, kar je precej krajše od skandinavskih, in široke 12-15 cm. Ker so bloški smučarji imeli krajše smuči, so se lažje obračali in zavijali. Smuči so imeli pripete z enostavnimi stremeni. Jermena, široka 2-3 cm, so služila kot današnja vez, kamor je smučar vtaknil obuvalo. Peta ni bila pritrjena, zato so smučali podobno telemark tehniki. Ob zavojih so si pomagali z dolgim kolcem, ki so ga imeli za oporo. Sama tehnika takratnega časa se ne more primerjati s kasnejšimi, bolj naprednimi tehnikami. Janez Vajkard Valvasor naj bi takole opisal bloško tehniko: »Po Valvasorju je znano, da se je bloški smučar držal vzravnano, pri tem se je nagibal celo navzad in se z vso

10

močjo naslanjal na kolec. Zato je morala to biti nekakšna elementarna tehnika, ki je značilna tudi za številne druge oblike starega smučanja« (Guček, 2004).

1.2 TEHNIKE ALPSKEGA SMUČANJA Skozi čas se je spreminjala ne le oprema, ampak tudi tehnika samega smučanja. Začelo se je z drsenjem naravnost v Skandinaviji in Rusiji, podobno današnjemu klasičnemu smučarskemu teku, Slovenci pa poznamo eno prvih smučarskih tehnik – bloško smučanje, ki je eno od prvih na svetu poznalo vijuganje po hribu navzdol, kasneje pa so se razvile še druge tehnike. Bloško smučanje - tehnika enostavnega zavoja, ki se je pojavljalo od leta 1689, je bilo značilno po krajših smučeh od skandinavskih, kar je omogočilo vijuganje oz. izvajanje enostavnega zavoja. Milan Maver je takole opisal bloško tehniko: »Bloški smučar je med smukom drsel naravnost z rahlo upognjenimi koleni in z nazaj nagnjenim telesom z močno oporo na kol, ki ga je razil v snegu. Zadnji deli smuči so bili bolj obremenjeni, zato so krivine drsele nad snežno podlago. Krivine so bile poravnane, torej brez poudarjene krmarice. Z rahlim nagibanjem telesa na eno in drugo stran brez prestavljanja palice na stran zavoja je nizal dolge zavoje nedaleč stran od vpadnice. Na večji strmini je morda celo jahal kol in z nagibanjem levo in desno prav tako vijugal po debeli snežni odeji.« (Guček, 2004). Telemark tehnika, poznana od leta 1860 naprej, je ime dobila po pokrajini Telemark na Norveškem. Ker so poznali samo smuk naravnost, so pridobivali na hitrosti in za zaustavljanje izvajali današnji zavoj k bregu – kristianijo. Značilno za to tehniko je izvajanje dolgih izpadov z eno smučko in močno pokrčenim kolenom druge noge, kjer je bila obremenjena izpadna smučka (Guček, 2004). Lilienfeldska (alpska) tehnika, ki jo poznamo že od leta 1896, slovi po plužnem zavoju. Avstrijec Mathias Zdarsky je norveške smuči spremenil po svoje. Skrajšal jih je na dolžino bloških smuči in stremena zamenjal za svoje, kovinske vezi. Uvedel je plužno tehniko s plužnim zavojem in nizanjem zavojev preko nagibanja z ene smučke na drugo (Guček, 2004). Alberško tehniko poznamo že od leta 1925. Avstrijci so nadgradili lilienfeldsko tehniko - iz plužnega zavoja so z bolj dinamičnim razbremenjevanjem in obremenjevanjem razvili še plužni lok, plužno kristianijo in obrate med skoki. Okoli leta 1900 so uvedli uporabo dveh palic (Guček, 2004). Vrtilna (francoska) tehnika je bila odkrita leta 1937, ko so jo izumili najboljši alpski smučarji sveta. Ugotovili so, da je z zamašno tehniko rok in sukanjem gornjega dela telesa mogoče izkoristiti vrtilni učinek delovanja sil na hitrejše drsenje smuči iz premočrtnega gibanja v krožnico zavoja. Najbolj znani tehniki sta bili čista kristianija (zamah s spodnjo roko naprej proti bregu in izvedba spremembe smeri z odrivom z robnika smuči)in ruada (izvajanje skoka po razbremenitvi v smeri novega zavoja prek vpadnice) (Guček, 2004).

11

Tehnika z nasprotnim sukanje ramen je bila prvič predstavljena leta 1955 na Interskiju v francoskem Val d'Iseru. Avstrijska šola je prvič predstavila paralelno kristianijo, pri kateri so bila kolena potisnjena k bregu, gornji del telesa z boki od brega in spodnja rama zasukana nazaj. Tako je bilo težišče na spodnji smučki, kar omogoča hitro vijuganje v smeri vpadnice (Guček, 2004). Tehniki krožnega gibanja kolen in jajce, poznani od leta 1960, sta v alpsko smučanje prinesli kar nekaj novosti. Za tehniko krožnega gibanja je značilno neodvisno delo nog in uvodni zasuk gornjega dela telesa. Velik tehnološki napredek so bile smuči s poudarjenim stranskim lokom in s tem nov zarezni zavoj oz. carving. Tehnika jajce predstavlja položaj tekmovalca med smukom, ki omogoča večjo aerodinamičnost smučarja v smuku naravnost (Guček, 2004).

1.3 TEKMOVALNE OBLIKE ALPSKEGA SMUČANJA Znano je, da se je tehnika alpskega smučanja razvijala skladno z razvojem opreme. Kakovostnejši materiali omogočajo vedno večje hitrosti v zavojih, kar zahteva vedno boljše motorične sposobnosti smučarjev. Smučarji veliko pozornosti posvečajo materialu in telesni pripravljenosti. V alpskem smučanju tekmovalci nastopajo v petih disciplinah, ki se delijo na tehnične in hitre discipline ter superkombinacijo. Slalom in veleslalom sta tehnični disciplini, superveleslalom in smuk sta hitri disciplini, kombinacija, imenovana superkombinacija, pa je kombinacija slaloma in superveleslaloma. Na začetku tekmovanj v alpskem smučanju so tekmovalci tekmovali v vseh disciplinah, danes jih je taka le peščica. Dobra telesna pripravljenost, veliko tekmovanj in sposobnost doseganja dobrih rezultatov v vseh disciplinah je zelo težko dosegljiva. V zadnjih 20 letih so se smučarji razvijali v specialiste za posamezne discipline ali discipline, ki so si podobne, oz. za katere so imeli boljše motorične predispozicije. V mlajših selekcijah pionirji in mladinci tekmujejo v vseh disciplinah in tako nabirajo izkušnje in znanje, trenerji pa lahko začnejo usmerjati in trenirati svoje varovance v discipline, za katere imajo boljše predispozicije.

1.3.1 Tehnične discipline V vsaki smučarski tekmovalni disciplini je cilj progo presmučati v najkrajšem času, zato je hitrost zelo pomembna, vendar pa je v tehničnih disciplinah bolj pomembna tehnika smučanja. Poznamo dve tehnični disciplini - slalom in veleslalom, ki sta sestavljena iz dveh voženj.

12

Slalom Je najstarejša in najbolj popularna disciplina. Slalomska postavitev navezuje krajše zavoje s raznimi spremembami ritma. Potrebna je hitra odzivnost materiala in eksplozivnost smučarja. Smuči so krajše, polmer stranskega loka je okoli 12 m. Nepravilna postavitev položaja pri gibanju naprej in nazaj zaradi manjše opore privede do negativnih posledic. Veleslalom Veleslalom velja za temeljno disciplino v alpskem smučanju, saj je podlaga tako za slalom, ki je izrazito tehnična disciplina, kot za hitre discipline. V primerjavi s slalomom so zavoji in proga pri veleslalomu daljši, zato od smučarja zahteva dober občutek za drsenje in dobre psihofizične sposobnosti, saj pride do večjih obremenitev v zavoju.

1.3.2 Hitre discipline Pri hitrih disciplinah pride v ospredje občutek za drsenje v smučarski preži, kar pomeni minimalno trenje oz. delovanje sil. Smuči so daljše kot pri veleslalomu, saj so zavoji manj zaključeni in pride do večjih hitrosti. Hitrost smučanja v hitrih disciplinah se giblje pri okoli 100 km/h. Vsaka napaka se lahko konča s padcem. Med hitre discipline spadata superveleslalom in smuk, smučarji pa odsmučajo po eno vožnjo. Superveleslalom Pri superveleslalomu ni več toliko poudarka na vertikalnem gibanju kot pri tehničnih disciplinah, ima pa enake značilnosti razbremenjevanja kot veleslalom. Superveleslalomist mora zaradi hitrosti in večjih obremenitev dobro nadzorovati obremenitve na zunanjo in notranjo smučko po vsej dolžini. Smuk Pri smuku občutek za drsenje dobi največji pomen. Linija dolgih zavojev ni več tako strogo opredeljena kot pri bolj tehničnih disciplinah, hitrosti pa dosegajo tudi do 150 km/h. K smuku spadajo tudi dolgi skoki, ki smučarje ponesejo do 70 m daleč. Uspešnost smučarjev je predvsem odvisna od precizne linije, psihofizičnih lastnosti in izkušenj. Zaradi velikih hitrost imajo pri smuku veliko vlogo serviserji.

1.3.3 Superkombinacija

Kombinacija je tekmovanje, pri katerem alpski smučarji tekmujejo v enem teku slaloma in enem teku superveleslaloma.

13

1.4 ORGANIZIRANOST OTROŠKEGA ALPSKEGA SMUČANJA V SLOVENIJI

Smučarska zveza Slovenije (SZS), ustanovljena leta 1948, je nacionalna panožna športna zveza in edina organizacija s področja smučanja, včlanjena v Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. SZS je zveza smučarskih društev, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo z alpskim smučanjem, smučarskimi skoki, nordijsko kombinacijo, tekom na smučeh, biatlonom, smučanjem prostega sloga, deskanjem na snegu, telemark smučanjem, izobraževanjem in organiziranjem na področju smučanja. Društva se znotraj SZS združujejo po panogah, ki delujejo avtonomno v okviru celotne organizacije (Slovenija, Smučarska zveza, 2007).

Leta 1960 je bila ustanovljena Višja šola za telesno kulturo (VSKT). Njen namen je bil kvalificiranje strokovnjakov za potrebe šolstva in športnih organizacij ter pospeševanje raziskovanj na področju športa. Tako smo dobili kvalificirane trenerje in znanstvene delavce, ki posredno sodelujejo s športnimi zvezami. V sklop današnje Fakultete za šport spade tudi Inštitut za šport, na katerem znanstveniki spremljajo in raziskujejo dognanja na področju športa in znanosti.

Ustrezen tekmovalni sistem je nujen za dobre rezultate v vseh kategorijah. Slovenska smučarska zveza je na tem področju dokaj uspešna, saj Slovenija v alpskem smučanju velja za eno boljših po doseženih rezultatih v mlajših selekcijah. V starejših selekcijah, mladinskih in članskih, v zadnjih letih nekako ne dosegamo dobrih rezultatov, kar je verjetno posledica ozkogledosti pri treniranju, pretreniranosti in slabih strokovnih in finančnih pogojev. Treniranje in tekmovanje v mlajših selekcijah bi moralo biti manj stresno in bolj zabavno ter poučno. Tako bi otroci lahko na varen način razvijali svoje psihofizične lastnosti ter smučanje in ostale športe spoznavali v širšem pogledu.

Slovenska smučarska zveza v otroških selekcijah pozna 3 skupine:

- cicibani (10, 11 in 12 let), - mlajše deklice in dečki (13 in 14 let), - starejše deklice in dečki (14 in 15 let).

Pred leti je veljala druga razporeditev v selekcije glede let, in sicer so bili cicibani stari od 8 do 10 let, mlajši dečki in deklice 11 in 12 let in starejše deklice in dečki 13 in 14 let.

Tekmovanja so organizirana na štirih ravneh:

- klubska, - regijska, - državna, - mednarodna.

14

Klubska tekmovanja Klubska tekmovanja se prirejajo v začetku ali na koncu sezone, na njih sodelujejo smučarji enega ali več klubov skupaj. Na začetku sezone se organizirajo kot nek uvod v tekmovalno sezono in omogočajo primerjavo med smučarji v klubu ali med klubi. Na koncu sezone tekmovanja služijo bolj za zabavo in uspešen zaključek sezone. Regijska tekmovanja Regijska tekmovanja v Sloveniji potekajo znotraj štirih regij:

- vzhodna regija (VZH), - zahodna regija (ZAH), - notranjsko-primorska regija (NPR), - centralna regija (CEN).

Regijska tekmovanja se začnejo prva v sezoni in so nekakšen kazalnik uspešnosti na določenem področju Slovenije, hkrati pa se tekmovalci borijo za boljšo štartno številko na državnih tekmovanjih. Državna tekmovanja So tekmovanja na najvišji ravni v državi. Delijo se na državne tekme in državno prvenstvo. Zmagovalec na državnem prvenstvu postane državni prvak v posamezni kategoriji. Najboljši na državnih tekmovanjih so izbrani v državno reprezentanco, ki nas zastopa na mednarodnih tekmovanjih. Mednarodna tekmovanja Tekmovanja na mednarodni ravni pokažejo trenutno pripravljenost tekmovalcev med posameznimi državami. V Sloveniji je organizirano eno mednarodno tekmovanje za otroške selekcije, tj. Pokal Loka v Škofji Loki. Tekmovanja so v primeru dobrih snežnih pogojev organizirana na smučišču Stari Vrh nad Škofjo Loko. To tekmovanje slovi kot eno bolj konkurenčnih in obiskanih mednarodnih tekmovanj. Poleg našega Pokala Loke so znana mednarodna tekmovanja še Toppolino, Pinnocchio in tekmovanje v Andori. Mednarodna tekmovanja niso le kazalnik trenutne uspešnosti smučarjev v posamezni državi, temveč tudi lepa priložnost za spoznavanje novih prijateljev in spremljanje novih tekmecev, ki se bodo kasneje še srečevali na tekmovanjih starejših kategorij ali tekmovanjih višjega ranga.

15

2. PREDMET, PROBLEM IN NAMEN DELA Vse, kar je povezano z mišicami, njihovim delovanjem in telesnim gibanjem imenujemo motorika. Z gibanjem začnemo že pred rojstvom in poleg dednih zasnov na svet prinesemo reflekse, ki kasneje po rojstvu izzvenijo. Ostanejo le tisti, ki jih potrebujemo za preživetje. Od prvega dne se učimo gibov in njihovega nadzorovanja. Motorično ali gibalno učenje ima velik pomen za razvoj v otroštvu in adolescenci. Motorika se razvija vse do poznih let.

2.1 ŽIVLJENJISKI STIL OTROK IN MLADINE Sodoben način življenja stremi k lahkotnosti, bližnjicam in hitremu tempu življenja. V ta krog so se ujeli tudi otroci in mladostniki po vsem svetu. Otroštvo in mladostništvo sta najbolj pomembni obdobji človekovega razvoja, tako motoričnega kot intelektualnega, razvoj teh dveh področij pa je pomemben dejavnik za kvalitetno življenje v odraslosti. V zadnjih desetletjih je bilo opravljenih več raziskav na področju morfološkega in motoričnega razvoja otrok in mladostnikov v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. S pomočjo vsakoletnih testiranj in športno-vzgojnega kartona dobijo podatke za sistematični pregled rezultatov. Kovač, Strel, Jurak in Starc (2007) v svojih raziskavah navajajo, da je opazno povečanje podkožnega maščevja in povečane telesne teže, motorične sposobnosti pa so zmanjšane - predvsem moč in vzdržljivost. Na ta rezultat, ki ogroža človekovo zdravje, naj bi vplivali dejavniki, kot so sedeči način sodobnega življenja, izključenost nekaterih skupin iz športa (nižji socialni sloj, priseljenci ...) in pomanjkanje vztrajnosti. Razloge za nazadovanje iščejo v šolskem sistemu, npr. v zmanjševanju števila ur športne vzgoje v šolah in neizobraženem kadru za športno vzgojo na razredni stopnji. Do 5. razreda telesno vzgojo namreč opravljata razredni učitelj oz. učiteljica, ki nista primerno usposobljena za poučevanje otrok v starosti od 6 do 10 let. V tem obdobju se namreč izoblikuje večina gibalnih sposobnosti. Poleg tega učitelji večji pomen pripisujejo drugim predmetom. Pri razlikah v spolu so trendi razvoja motoričnih sposobnosti istosmerne. Deklice do svojega 10. leta še premagujejo dečke, v kasnejših letih pa se razlika nekoliko poveča v prid fantov in se nato okoli 18. leta ponovno zbliža. Vse več žensk se s telesno vadbo ukvarja zaradi smernic mode in lepotnega ideala, fantje pa šolska igrišča zamenjajo za diskoteke, kjer se redno poslužujejo alkohola in prepovedanih substanc (Kovač, Jurak., G., Starc, & Strel, 2007). V tekmovalnem športu vrhunski športniki premikajo mejnike vse višje, kar kaže na vse večje gibalne sposobnosti in intelekt. Seveda se razvija tudi tehnologija, materiali in nova dognanja v znanosti. Kaj pa otroci in mladostniki v tekmovalnem športu? Tudi na tem področju se opravljajo vsakoletna testiranja in raziskave motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti, ki nakazujejo na nazadovanje v nekaterih motoričnih testih in povišanja v vrednostih podkožnega maščevja in telesne teže. Kovač, Strel, Jurak in Starc (2007) navajajo,

16

da na eni strani dobivajo vse bolj gibalno sposobne posameznike in vse manj povprečno gibalno sposobnih oz. vedno več mladostnikov, ki so podpovprečni.

2.2 MOTORIČNO UČENJE Učenje je biokemični proces, ki se odvija v možganih ali natančneje v možganski skorji. Vse, kar doživljamo, se zapisuje v naših možganih. Pistotnik (2015) je motorično (gibalno) učenje opisal kot proces postopnega prilagajanja gibalnega aparata na racionalno izvedbo gibanja. Rezultat gibalnega učenja so gibalne spretnosti oz. gibalna znanja, ki so z učenjem pridobljene osnove za pravilno izvedbo gibalne aktivnosti. To je udejanjenje gibalnih informacij, preko gibalnega aparata, skozi gibanje telesa in njegovih delov. Pristotnik (2015) je učenje razdelil na 4 faze:

1. Radiacija in generalizacija je faza, pri kateri se pojavlja nezavedno izvajanje odvečnih gibov in s tem večja poraba energije, kar povzroči pretirano napetost tistih mišic, ki so odgovorne za izvedbo določenega giba. Izvedba gibanja je površna in informacije razpršene na več centrov. Ustvarjajo se novi gibi in osnova za nadaljnje nove motorične storitve. Naloga učitelja ali trenerja je, da med izvedbo in po njej popravlja učenca.

2. Koncentracija in diferenciacija je faza, pri kateri pride do večjega števila ponovitev neke vaje, zato je potrebna motivacija, saj zaradi utrujenosti ali monotonosti lahko pade interes pri učenju. Ob večjem številu ponovitev pod nadzorom učitelja ali trenerja pride do diferenciacije, učenec lahko že sam prepozna napake v izvedbi giba.

3. Stabilizacija in avtomatizacija je faza, pri kateri se pojavlja avtomatizirano gibanje, ki je sproščeno in brez miselnega nadzora. V gib se vključujejo samo mišice, ki so potrebne za ta gib. Učenec lahko izvaja gibe z večjo hitrostjo, močjo in natančnostjo.

4. Asociacija in modifikacija je faza, pri kateri učenec začne izvajati oz. razvijati gibe v svojem slogu. To je značilno predvsem za vrhunske športnike, vendar pa proces gibalnega učenja teoretično in praktično nikoli ni izključen.

2.3 MOTORIČNE SPOSOBNOSTI

Motorične sposobnosti so sposobnosti, ki določajo človekovo motorično/gibalno učinkovitost, povzročajo individualne razlike v motorični učinkovitosti in omogočajo izvajanje motoričnih spretnosti.

17

Motorične (gibalne) sposobnosti so gibalno izražanje človeka. Odvisne so od človekovih sposobnosti, spretnosti in značilnosti. Sposobnosti so naravne danosti človeka, ki so odvisne od nivoja delovanja različnih sistemov in možnosti za njegov optimalni razvoj. Značilnosti ali lastnosti so tisti elementi, ki opredeljujejo zunanji videz človeka ter njegove reakcije v okolju in od katerih je odvisna njegova samopodoba ter gibalna učinkovitost. Spretnosti ali znanja so pridobljena gibalna znanja, katerih realizacija bazira na sposobnostih in značilnostih človeka. Gibalne sposobnosti so pri različnih ljudeh na različnem nivoju, odvisno od posameznikove učinkovitosti v gibanju. Poznamo prirojene in pridobljene sposobnosti. Prirojene se pridobijo že ob rojstvu in opredeljujejo, do katere stopnje se te sposobnosti lahko razvijejo v normalni rasti in razvoju (Pistotnik, 2015). Pridobljene pa pridobimo s svojimi izkušnjami. Novodobna (nomotetična) delitev gibalnih sposobnosti temelji na objektivnih rezultatih, pridobljenih s preverjenimi merskimi instrumenti preko merjenj večjega števila ljudi oz. merjencev. Pistotnik (2015) je osnovne gibalne sposobnosti razdelil na 6 sposobnosti:

- moč, - hitrost, - gibljivost, - natančnost, - ravnotežje, - koordinacija.

Sekundarne gibalne sposobnosti delimo na dva sklopa:

- sposobnost za regulacijo energije, ki omogoča optimalen izkoristek energijskih potencialov, ki so v telesu, pri izvedbi gibanja. Sem uvrščamo moč in hitrost;

- sposobnost za regulacijo gibanja, ki je odgovorna za oblikovanje, uresničevanje in nadziranje izvedbe gibalnih nalog v prostoru in času. Sem uvrščamo gibljivost, ravnotežje, natančnost in koordinacijo).

2.4 KOORDINACIJA Koordinacija je sposobnost učinkovitega oblikovanja in izvajanja sestavljenih gibalnih nalog (Pistotnik, 2015). Koordinacija ali usklajenost gibanja sestavljata dva gibalna programa, in

18

sicer načrtovanje gibalnega programa in uresničevanje gibalnega programa. Koordinacijsko gibanje je v veliki meri odvisno od delovanja centralno-živčnega sistema (CŽS), ki se razvija na podlagi izkušenj iz že osvojenih predhodnih osnovnih gibanj. Človek z večjimi gibalnimi izkušnjami lažje izvede nepredvidljiva gibanja, v katerih se znajde. Poleg tega pa se v samem gibanju pojavi tudi ekonomičnost pri porabi energije. Med značilnosti koordiniranega gibanja štejemo (Pistotnik, 2015):

- pravilnost (natančnost), - pravočasnost (časovna usklajenost gibov), - racionalnost (ekonomična poraba energije), - izvirnost, - stabilnost (zanesljivost, identičnost izvajanje gibov).

Na temo koordinacije so bile izvedene številne raziskave, vendar nam je koordinacija še vedno precej neznana, kot tudi vsa druga človekova gibanja, ki so povezana z delovanjem CSŽ, zato tudi koeficient dednosti ni točno določen, naj pa bi bil sorazmerno visok. Dejavniki, ki vplivajo na koordinacijo, so biološki in psihološki.

- Biološki: • Koordinacija se pojavlja v različnih gibalnih oblikah, ampak izhodišča vsem so

podobna. Vsem gibanjem je enako krčenje in sproščanje različnih mišičnih skupin, kjer poteka hoteno (zavestno) ali avtomatsko (nezavestno oz. brez zavestnega nadzora) na dveh delih živčnega sistema - centralnem (možgani in hrbtenjača) in perifernem (senzorično in motorično živčevje). V centralnem živčevju se obdelujejo in hranijo informacije, ki jih prejme in nato oblikuje odgovore nanje. Periferno živčevje pa ima nalogo povezovanja CŽS z okoljem. Periferno živčevje se naprej deli še na aferentno oz. senzorično živčevje, ki pošilja občutne informacije iz čutil do CŽS, ter eferentno oz. motorično živčevje, ki pošilja motorične dražljaje v mišice in žleze, ki oskrbujejo skeletne mišice, avtonomno mišičje ter srce in notranje organe. V največji meri naj bi bil omejitveni dejavniki (Ušaj, 2003): • stopnja hkratnega in zaporednega primerjanja med različnimi podatki, ki

jih imamo shranjene v spominu in jih nenehno primerjamo s trenutnimi podatki, ki prihajajo iz senzoričnih centrov (oči, ušesa in gibanje telesa),

• količina podatkov o različnih motoričnih nalogah, ki so v spominu - čim večja je količin podatkov, tem večja je motorična izkušenost posameznika,

• kakovost živčnih dražljajev iz receptorjev, na katere vplivajo utrujenost ali poškodbe,

19

• predstava o trenutnem stanju pri izvedbi motorične naloge, ki se lahko zaradi čustev spreminja (predštartna trema).

- Psihološki:

• ker je centralni živčni sistem poleg gibanja odgovoren tudi za inteligenco in čustva, lahko na koordinacijo vplivajo različna psihološka stanja. Eno od teh stanj je tudi predštartna trema, ki lahko vpliva pozitivno ali negativno (Ušaj, 2003).

2.4.1 Struktura koordinacije gibanja Koordinacija je kompleksna sposobnost, zato pa tudi slabo raziskana. Najdemo jo v različnih pojavnih oblikah, zato lahko govorimo o več vrstah koordinacije. Pojavlja se v hitrem opravljanju zapletenih in nenaučenih motoričnih nalogah, kjer premagujemo nepredvidljive naloge. Med koordinacijo uvrščamo tudi pravočasnost oz. timing, ki je sposobnost, kjer gibe izvajamo v točno določenem trenutku, ritmičnost, kje motorične naloge opravljamo v nekem časovnem zaporedju oz. ritmu, hitro spreminjanje smeri gibanja, natančnost zadevanja cilja in sposobnost usklajevanja zgornjih in spodnjih udov. Koordinacija se v športu kaže kot zelo pomembna motorična sposobnost, zato je potrebna kar največja stopnja naučenosti osnovne motorične naloge (tehnika), ki naj bi v čim manjši meri vplivala na različne motnje (predštartna trema, tekmovališče,...). (Ušaj, 2003) Raziskovalci na področju strukture koordinacije so prišli do različnih spoznanj. Do tega prihaja predvsem zaradi različnih teoretičnih izhodišč. Pistotnik (2015) je na podlagi ugotovitev iz raznih študij z zagrebške in ljubljanske športne fakultete opredelil koordinacijsko gibanje in njegove povezave z ostalimi gibalnimi sposobnostmi, ki se raziskujejo predvsem po načinu obdelave informacij v CŽS. Obdelava informacije je lahko:

- simultana oz. hkratna, pri čemer se oblikuje celotni gibalni program, - sukcesivna oz. zaporedna, pri čemer se program sproti prilagaja na nove informacije in - hibridna oz. sestavljena, pri čemer se oba prej omenjena načina dopolnjujeta.

Pistotnik (2015) je koordinacijsko gibanje opredelil na 6 pojavnih oblik:

- sposobnost realizacije celostnih programov gibanja - sposobnost eksploatacije kinetičnih informacij - sposobnost kinetičnega reševanja prostorskih problemov - sposobnost kinetične realizacije ritmičnih struktur - sposobnost timinga

20

- sposobnost koordinacije spodnjih okončin

2.4.2 Razvoj koordinacije Razvoj koordinacije naj bi se pričel že v fetalnem obdobju, ko otrok prejema gibalne informacije preko matere, največji razvoj koordinacije pa človek dobi do svojega šestega leta starosti, tj. v obdobju, ko se človek uči osnovnih gibalnih spretnosti. Živčni sistem je v tem obdobju še nedokončno razvit, zato nanj vplivajo različna gibanja. Do 11. leta se koordinacija še dokaj strmo razvija, čeprav v nekoliko manjšem vzponu kot do 6. leta starosti. Pred puberteto se že precej razvijeta prostorska orientacija in periferni vid. Treningi naj bi vključevali gimnastiko in igre na gimnastičnih orodjih, skoke, štafete, elementarne igre in druge športne igre z žogo. Koristne so tudi vaje za ravnotežje in spretnostne igre, poligoni in treniranje sposobnosti reakcije. Pomembno je tudi treniranje tehnike teka in atletske abecede. V obdobju pubertete razvoj koordinacije izrazito pade, če ne kar nazaduje, kar je posledica hitre rasti skeleta in s tem rušenja starih gibalnih vzorcev. Mišice ne sledijo hitri rasti kosti, zato se poveča njihova napetost. V tem obdobju je koordinacija podprta z močjo, prične se poudarek na specialni koordinaciji. Ko se telesna rast umiri, se postopno pridobiva nazaj koordinacijo vse do 20. leta, ko se razvoj koordinacije ustavi oz. se obdrži nekje do 35. leta, odvisno od samega načina življenja posameznika in fizioloških procesov v živčnem sistemu (Pistotnik, 2015).

2.4.3 Pomen koordinacije v alpskem smučanju Poleg ravnotežja in gibljivosti je koordinacija ena bolj pomembnih komponent pri uspešnosti v alpskem smučanju. Vse tri komponente spadajo med sposobnosti za regulacijo gibanja in pripomorejo k boljši smučarski tehniki. Koordinacija je v alpskem smučanju razdeljena na osnovno in specialno koordinacijo, kar je dokaz, da je ta sposobnost, poleg moči, zelo pomembna za uspešnost v alpskem smučanju. Biti uspešen v alpskem smučanju oz. športu nasploh je v veliki meri odvisno od psihomotoričnih sposobnosti, dednih in pridobljenih s kvalitetnim procesom treninga. Skozi razvoj osnovnih motoričnih sposobnostih se vzporedno razvija tudi športnikova tehnika, ki za napredek in doseganja vrhunski rezultatov potrebuje nadgradnjo osnovnih motoričnih sposobnosti s specialnimi motoričnimi sposobnostmi. Redno merjenje in primerjanje antropoloških in motoričnih dimenzij v alpskem smučanju omogoča razvoj in smernice za izboljšanje procesa treniranja. Sposobnost prilagajanja na različne smučarske terene in povezanosti različnih delov telesa in njihovih gibanj (vbod palice – vbadanje, obramba, ravnotežje, lovljenje, štart ...) sodi med osnovne koordinacije v smučanju. Specialna koordinacija pa je pomembna pri hitrem

21

reševanju gibalnih problemov na progi, hitri spremembi smeri, natančnosti in pravočasnosti pri izvajanju zavoja.

2.4.4 Metode za izboljšanje koordinacije Ušaj (2003) je metode razdelil na temeljne in dopolnilne. Med temeljne je uvrstil analitično metodo (način učenja po delih), sintetično metodo (celostna, manj zahtevna gibanja) in kombinirano metodo (kombinacija obeh). Med dopolnilne metode je uvrstil ideomotorično, metodo povezovanja in iterativno metodo, ki jih uporabljamo z namenom, da bi motorično učenje pospešili, povečali kakovost naučenih gibov in si ustvarili kar najboljšo sliko o tem gibanju. Metoda za izboljšanje koordinacije je metoda s ponavljanji (Rieder & Fiala, 2005). Ponavljanja se razlikujejo glede na težavnost in trajanje vaje. V osnovi so ponavljanja dolga od 6 do 30 sekund, za bolj kompleksne vaje še daljša. Odmori so dolgi od 30 sekund do treh minut, pri bolj zapletenih vajah tudi dlje. Cilj vsake vaje je, da jo izvedemo kar se da natančno in jo izvajamo na visokem nivoju, pri tem pa vključujemo številne različne gibe in jih poskušamo usvojiti. Pri metodi s ponavljanji pride do hitrega usvojenega giba oz. do avtomatizacije, zato poskušamo konstantno spreminjati in oteževati vaje, da pripeljemo koordinacijo na najvišjo raven. Vaje lahko otežimo s povečano hitrostjo gibanja, različnimi štartnimi položaji, opravljanjem gibov z nedominantno okončino, spreminjanjem starih tehničnih elementov in dodajanje novih, kombiniranjem naučenih in še nenaučenih gibov, spreminjanjem vadbenih razmer, ukvarjanjem s športi, ki jih ne obvladamo (Ušaj, 2003). Vaje za koordinacijo so sestavljene iz počepov, sklec in izvajanja gibov, pri katerih posnemamo položaje v zavoju pri različnih položajih in obremenitvah. Vadba vključuje tudi pripomočke, kot so žoga, pol žoga, lestev, proste uteži, trakove, kolebnica ... Za čim boljši približek dejanskim razmeram na smučišču pa je primerno nekatere vaje izvajati tudi z obutimi smučarskimi čevlji.

2.5 KOORDINACIJA V POVEZAVI Z OSTALIMI MOTORIČNIMI SPOSOBNOSTMI

Motorične sposobnosti so povezane ena z drugo. Koordinacija je v veliki meri povezana z vsemi sposobnostmi, še posebej z močjo, hitrostjo in ravnotežjem, ki pa morajo biti razvite na visokem nivoju, če želimo napredovati. Vsakršne slabše razvite ali prizadete sposobnosti se odražajo na gibanju in koordinaciji (Pistotnik, 2015).

22

Koordinacijo povezujemo z (Pistotnik, 2015):

- manifestacijo velikih amplitud gibov - manifestacijo mišične sile - manifestacijo hitrosti - manifestacijo preciznosti - manifestacijo ravnotežja

2.5.1 Moč Moč se kaže kot sposobnost za učinkovito izkoriščanje sile, ki nastane pri napenjanju mišic in premagovanju zunanjih sil. Sila mišice je sila, ki nastaja na osnovi delovanja mišice kot biološkega motorja. Sile, ki delujejo na mišice, so sila gravitacije, ki pritiska k tlom, sila vztrajnosti lastnega telesa ali predmetov, s katerim se človek rokuje, sile trenja, ki predstavlja odpor sredstva in sila partnerja ali nasprotnika, ki deluje na telo vadečega. Dejavniki, ki pogojujejo moč, so (Pistotnik, 2015):

- morfološki dejavniki telesa (oblika telesa, telesne mere), - funkcionalni dejavniki (fiziološki sistemi telesa), - psihološki dejavniki (psihične značilnosti), - biološki dejavniki (naravne zakonitosti).

Moč je močno povezana s koordinacijo in je odvisna od ustrezne in pravilne inervacije mišic (Pistotnik, 2015).

2.5.2 Hitrost Hitrost je sposobnost izvedbe gibanja v najkrajšem možnem času. Pojavlja se pri premagovanju razdalj s cikličnim gibanjem in v gibalnih nalogah, pri katerih je treba izvesti gib v najhitrejšem možnem času. Od vseh gibalnih sposobnosti je hitrost v največji meri odvisna od dednih lastnosti. Možnost, da bi se s treningom vplivalo na njen razvoj, je majhna. Dejavniki, ki pogojujejo hitrost, so (Pistotnik, 2015):

- fiziološki dejavniki, ki so povezani z dobrim delovanjem živčnega sistema, - biološki dejavniki, ki so povezani predvsem s sestavo mišičnega tkiva, - psihološki dejavniki, ki vplivajo na odzivnost posameznika, - morfološke značilnosti telesa, - stopnja razvitosti ostalih gibalnih sposobnosti.

23

Hitrost je močno povezana s koordinacijo gibanja in je odvisna od usklajenosti izvedbe zaporednih gibov (Pistotnik, 2015).

2.5.3 Gibljivost Gibljivost ali fleksibilnost je gibalna sposobnost izvajanja velikih razponov gibanja v sklepih ali v sklepnih sistemih posameznika. Gibljivost je pomemben dejavnik telesne pripravljenosti posameznika, tako v športu kot v vsakdanjem življenju. Dejavniki, ki pogojujejo gibljivost, so (Pistotnik, 2015):

- anatomski dejavniki (oblika sklepov, sklepne vezi, sklepne ovojnice, dolžina mišice in koža),

- morfološki dejavniki (dolžina izmere telesa, obseg telesnih delov, premeri sklepov in debelina maščobnega sloja).

Povezava med gibljivostjo in koordinacijo je odvisna od medmišične in znotraj mišične koordinacije.

2.5.4 Natančnost Natančnost ali preciznost je sposobnost določitve prave smeri in intenzivnosti pri zadajanju cilja ali pri gibanju v prostoru (Pistotnik, 2015). Natančnost v povezavi s koordinacijo je odvisna od inervacije in natančnega doziranja sile gibov (Pistotnik, 2015).

2.5.5 Ravnotežje Ravnotežje je sposobnost hitrega oblikovanja nadomestnih gibov, ki so sorazmerni z odkloni telesa v stabilnem položaju, kadar se ta ruši. Dejavniki, ki pogojujejo ravnotežje, so (Pistotnik, 2015):

- čutilo vida (sprejemajo položaj telesa v prostoru), - čutilo sluha (zaznavanja iz okolja, na osnovi katerih ohranjamo ravnotežje), - taktilni receptorji (pritisk na koži), - kinestetična čutila (tetivni in mišični receptorji), - ravnotežni organ (ravnotežni organ, ki se nahaja v srednjem ušesu), - center za ravnotežje (mali možgani).

24

Ravnotežje je močno povezano s koordinacijo in je odvisno od natančne izvedbe korekcijskih gibov (Pistotnik, 2015).

2.6 SPECIALE MOTORIČNE SPOSOBNOSTI V ALPSKEM SMUČANJU Med specialne motorične sposobnosti v alpskem smučanj uvrščamo moč in koordinacijo, saj sta zelo pomembna pri smučarski tehniki. Pri koordinaciji smo že našteli teste, ki jih izvajajo na meritvah mladi športniki, med teste moči, kot specialna motorična sposobnost, pa uvrščamo test preskok preko švedske klopi, ki je pokazatelj elastične moči in držanje položaja v smukaški preži, ki je pokazatelj statične moči. Slika 1: Povezava koordinacije s tehniko

Na Sliki 1 vidimo povezavo med tehniko in osnovno in specialno koordinacijo. Petrovič (1987, v Lešnik in Žvan, 2007) je izpostavil 5 pojmov v kompleksnosti alpske smučarske tehnike:

- pravočasnost, ki je pomembna pri samem začetku zavoja, za izvedbo in optimalno izvedbo glede na dane pogoje, postavitev ...,

- natančnost, ki je potrebna pri vsakem zavoju, da ne pride do nepotrebnih odrsavanj in je zavoj izveden pravilno,

- ritmičnost, ki smučarju omogoča pravilno izvajanje zavojev pri enakem ritmu in pri menjavi ritma zaradi postavitve ali napake,

- hitrost, kamor uvrščamo hitrost izvedbe in izvedbo v hitrosti. Prva se kaže v hitri izvedbi gibanja oz. akciji določene smučarske storitve, druga pa je hitrost, v kateri smučar določeno storitev izvaja, obe pa sta odvisni od motorike posameznika,

25

- mehkoba ali lahkotnost, ki jo smučar doseže z razvitimi prej navedenimi sposobnostmi in je odvisna od njihove stopnje.

Da pa vse te komponente smučar usvoji, so poleg dobro usvojenih osnovnih motoričnih in specialnih sposobnosti, izkušenj skozi leta, neštetih presmučanih raznovrstnih ravnin in strmin, pomembni tudi motivacija, prava psihološka naravnanost ter kvaliteten trening.

26

3. CILJI Cilj te diplomske naloge je ugotoviti, ali med dvema generacijama starejših deklic in starejših dečkov (2005 in 2015) v alpskem smučanju prihaja do statistično značilnih razlik v spremenljivki SKI 9.

4. HIPOTEZA Razlike rezultatov v testu SKI 9 med starejšo in mlajšo generacijo dečkov in deklic v alpskem smučanju so statistično značilne v korist starejše generacije.

27

5. METODE DELA

5.1 VZOREC MERJENCEV V vzorec merjencev je zajetih 97 mladih alpskih smučarjev iz selekcije starejše deklice in dečki. Vzorca sta bila merjena leta 2005 in leta 2015. V vzorec iz leta 2005 je vključenih 28 dečkov in 18 deklic, v vzorec iz leta 2015 pa 29 dečkov in 22 deklic. Merjenje se je izvajalo na Fakulteti za šport v Ljubljani v jesenskem času. Generacija 2005 je meritve opravljala meseca novembra, generacija 2015 pa oktobra. Merjenci so stari 13 in 14, kljub spremembi kategorije U14. Leta 2005 so bili starejši dečki in deklice stari od 12 do 14 let, leta 2015 pa 13 do 15 let, zato smo izbrali vzorec kjer so tekmovalci iste starosti. Vsi merjenci so bili športno aktivni in nepoškodovani. Tabela 1: Pregled števila merjencev po populaciji in spolu

Generacija Dečki Deklice Skupaj 2005 28 18 46 2015 29 22 51

Skupaj 57 40 97

V Tabeli 1 lahko vidimo število merjencev po spolu na testih leta 2005 in 2015.

5.2 VZOREC SPREMENLJIVK

V vzorec spremenljivke je zajeta dimenzija, ki se v praksi kaže kot specialna motorična sposobnost specialne koordinacije v testu SKI 9 – izvajanje osmic okoli kegljev, s katero bomo ugotavljali sposobnost učinkovitega oblikovanja in izvajanja zapletenih gibalnih nalog.

Prostor Naloga se izvaja v zaprtem prostoru z nedrsečo podlago minimalne površine 10 × 10 metrov. Rekviziti Štoparica, 9 kijev, lepilni trak Naloga Osem kegljev postavimo v obliko kvadrata, razmik med keglji je tri metre. Na sredino kvadrata postavimo še devetega. Merjencu opišemo potek testa. Ta določa štart na sredini. Merjenec je obrnjen proti steni, čim hitrejše mora preteči pot okoli vseh osmih kegljev (začetek je poljuben), tako da je na notranjem koncu vsake osmice sredinski kegelj. Pogoj je, da je merjenec nenehno obrnjen proti steni oz. ne spreminja začetnega položaja telesa.

28

Začetek (prvi kegelj) in smer si merjenec izbere sam in nato nadaljuje po vrsti, dokler ne obide vseh kegljev in konča na sredini. V primeru, da kegelj podre, ga mora postaviti nazaj na njegovo mesto. Meritve izvajata dva merilca in merita z natančnostjo desetinke sekunde. Merjenec ima eno možnost poizkusa, v primeru težav lahko opravi meritev še enkrat.

5.3 OPIS OBDELAVE PODATKOV

Tako kot merjenje je obdelava podatkov potekala na Inštitutu za Šport na Fakulteti za šport v Ljubljani s pomočjo programov SMMS – Sport measurement managment system v sodelovanju z Katedro za alpsko smučanje in Katedro za informatiko športa in statistiko. Dobljeni podatki so bili obdelani še s pomočjo programa SPSS – Statistical package for social sciences. Izbrani so bili smučarji, ki so bili iste starosti (13 in 14 let), nato so bile iz teh podatkov izračunane vrednosti osnovnih statističnih parametrov (povprečen, najhitrejši in najpočasnejši čas, standardni odklon). Podatki obeh medgeneracijskih skupin so bili obdelani ločeno za starejše dečke in deklice (posebej za leto 2005 in leto 2015), sledila je primerjava generacij obeh spolov. Medgeneracijske razlike so bile izračunane s pomočjo analize variance (ANOVA). Ugotavljanje statistično značilnih razlike je bilo pri 5% stopnji tveganja. Grafično so prikazani tudi povprečni časi.

29

6. REZULTATI Rezultati predstavljajo primerjave starejših dečkov in deklic v alpskem smučanju med generacijama 2005 in 2015. Primerjave so bile izvedene med dečki za generacijo 2005 in 2015, med deklicami za generacijo 2005 in 2015 in primerjava celotnih generacij med letom 2005 in 2015. Dodatno smo primerjali še razlike med spoloma v vsaki generaciji.

6.1 PRIMERJAVA STAREJŠEIH DEČKOV IZ LETA 2005 IN 2015 V razpredelnici so prikazani splošni statistični podatki, grafični prikaz povprečja in izračun ANOVA pri starejših dečkih med generacijama 2005 in 2015.

N:število; Mean: aritmetična sredina oz. povprečje časov; Std.D: standardni odklon oz. razpršenost; Std. E.: standardna napaka povprečja; Lower/Upper Bound: spodnja in zgornja meja na intervalu zaupanja pri 95 %; Min: najhitrejši čas; Max.: najpočasnejši čas V Tabeli 2 vidimo osnovne statistične izračune za dečke iz let 2005 in 2015.

Tabela 2: Osnovna statistika za dečke 2005/2015

N Mean

Std. Deviatio

n Std.

Error

95 % Confidence Interval for Mean

Min Max Lower Bound

Upper Bound

2005 28 32.7586 2.56057 .48390 31.7657 33.7515 27.90 38.70 2015 29 32.0462 2.51385 .46681 31.0900 33.0024 28.00 37.47 Total 57 32.3961 2.53968 .33639 31.7223 33.0700 27.90 38.70

30

Slika 2: Grafični prikaz povprečja časov

Na Sliki 2 imamo grafični prikaz povprečnih časov pri dečkih za leti 2005 in 2015. Pri osnovni statistiki smo zajeli 28 dečkov iz leta 2005 in 29 iz leta 2015. Dobili smo rezultate, ki v povprečju kažejo boljše oz. hitrejše čase v prid generaciji iz leta 2015, in sicer za 0,7 sekunde. Najboljši čas pripada dečku iz leta 2005, ki je svojega naslednika prehitel za 0,10 sekunde. Najslabši čas je dosegel deček iz leta 2005, ki je bil od najpočasnejšega dečka iz leta 2015 počasnejši za 1,23 sekunde.

Tabela 3: ANOVA Dečki 2005/2015

Sum of Squares df Mean Square F Sig.

Between Groups 7.229 1 7.229 1.123 .294 Within Groups 353.969 55 6.436

Total 361.199 56 Sum of Squares: vsota kvadratov; df: stopnja prostosti; Mean Square: srednji kvadrat oz. varianca; F: testiranje razlik med variancama; Sig.: statistična značilnost V Tabeli 3 so rezultati ANOVE, ki prikazujejo, ali pri dečkih iz leta 2005 in 2015 prihaja do statistično značilne razlike ali ne. Pri analizi variance smo ugotovili, da ne prihaja do statistično značilnih razlik.

31

6.2 PRIMERJAVA STAREJŠIH DEKLIC IZ LETA 2005 IN 2015 V razpredelnici so prikazani splošni statistični podatki, grafični prikaz povprečja in izračun ANOVA, ki nam pove, ali prihaja do statistično značilnih razlik ali ne pri starejših deklicah med generacijama 2005 in 2015.

Tabela 4: Osnovna statistika za deklice 2005/2015

N Mean

Std. Deviatio

n Std.

Error


Min Max Lower Bound

Upper Bound

2005 18 32.8000 2.36096 .55648 31.6259 33.9741 28.50 38.80 2015 22 32.6027 2.58296 .55069 31.4575 33.7479 28.11 39.69 Total 40 32.6915 2.45603 .38833 31.9060 33.4770 28.11 39.69

N: število; Mean: aritmetična sredina oz. povprečje časov; Std.D: standardni odklon oz. razpršenost; Std.E.: standardna napaka povprečja; Lower/Upper Bound: spodnja in zgornja meja na intervalu zaupanja pri 95 %; Min: najhitrejši čas; Max.: najpočasnejši čas V Tabeli 4 so prikazani osnovni statistični rezultati deklic iz let 2005 in 2015.

Slika 3: Grafični prikaz povprečnih časov

Na Sliki 3 imamo grafični prikaz povprečnih časov za deklice med generacijama 2005 in 2015.

32

Pri osnovni statistiki smo pri izračunu obravnavali 18 deklic iz leta 2005 in 22 iz leta 2015. Pri povprečnih časih je izračun pokazal na boljši čas deklic iz leta 2015, in sicer za 0,20 sekunde. Pri minimalni vrednosti je bila prav tako najhitrejša deklica iz leta 2015, ki je bila od predhodnice boljša za 0,39 sekunde. Najpočasnejši čas je pripadel deklici iz leta 2015, ki je bila od najslabše deklice iz leta 2005 počasnejša za 0,89 sekunde.

Tabela 5: ANOVA Deklice 2005/2015


Between Groups .385 1 .385 .062 .804 Within Groups 234.866 38 6.181

Total 235.251 39 Sum of Squares: vsota kvadratov; df :stopnja prostosti; Mean Square: srednji kvadrat oz. varianca; F: testiranje razlik med variancama; Sig.: statistična značilnost V Tabeli 5 so rezultati ANOVE, ki prikazujejo, ali pri deklicah v letih 2005 in 2015 prihaja do statistično značilne razlike ali ne. Pri izračunu analize variance smo ugotovili, da med deklicami v generacijah ne prihaja do statistično značilnih razlik.

6.3 PRIMERJAVA GENERACIJ IZ LETA 2005 IN 2015 V razpredelnici so prikazani splošni statistični podatki, grafični prikaz povprečja in izračun ANOVA, ki nam pove, ali prihaja do statistično značilnih razlik ali ne pri generaciji 2005 in 2015.

Tabela 6: Osnovna statistika 2005/2015

N Mean

Std. Deviatio

n Std.

Error


Min Max Lower Bound

Upper Bound

2005 46 32.7748 2.45766 .36236 32.0449 33.5046 27.90 38.80 2015 51 32.2863 2.53347 .35476 31.5737 32.9988 28.00 39.69 Total 97 32.5179 2.49687 .25352 32.0147 33.0212 27.90 39.69

N: število; Mean: aritmetična sredina oz. povprečje časov; Std.D: standardni odklon oz. razpršenost; Std.E.: standardna napaka povprečja; Lower/Upper Bound: spodnja in zgornja meja na intervalu zaupanja pri 95 %; Min: najhitrejši čas; Max.: najpočasnejši čas V Tabeli 6 vidimo osnovne statistične podatke za deklice in dečke v letu 2005 in 2015.

33

Slika 4: Grafični prikaza povprečnih časov

Na Sliki 4 je prikazano povprečje časov za deklice in dečke iz leta 2005 in 2015. Pri osnovni statistiki je bilo obravnavano 46 dečkov in deklic iz leta 2005 in 51 dečkov in deklic iz leta 2015. Povprečni čas generacije je v prid generaciji iz leta 2015, in sicer za 0,5 sekunde. Najboljši čas je bil izmerjen v generaciji 2005, razlika je bila 0,1 sekunde, najslabši čas pa v generaciji 2015, razlika je bila 0,89 sekunde.

Tabela 7: ANOVA 2005/2015


Between Groups 5.772 1 5.772 .925 .339 Within Groups 592.729 95 6.239

Total 598.500 96 Sum of Squares: vsota kvadratov; df: stopnja prostosti; Mean Square: srednji kvadrat oz. varianca; F: testiranje razlik med variancama; Sig.: statistična značilnost V Tabeli 7 imamo prikazane rezultate ANOVE, ki prikazujejo, ali med generacijama 2005 in 2015 prihaja do statistično značilnih razlik ali ne. Pri izračunu analize variance smo ugotovili, da med skupinama iz leta 2005 in 2015 ne prihaja do statistično značilnih razlik.

34

Tabela 8: Tabela statističnih razlik

SKI 9 – motorična spremenljivka

Sig. (sigma)

Dečki 2005/2015

0.294

Deklice 2005/2015

0.804

Generacija 2005/2015

0.339

SKI 9: sprejemljivka v testu; Sig: statistična značilnost V Tabeli 8 so razvrščene vrednosti varianc, ki kažejo, ali do statistično značilnih razlik prihaja ali ne. Pri analizi variance je bilo ugotovljeno, da pri vseh primerih ne prihaja do statistično značilnih razlik v korist starejše generacije. Mlajša generacija je dosegla boljše rezultate. Med časi prihaja do minimalnih razlik. Največja razlika je opazna pri dečkih, saj so pri povprečnem času boljši za več kot pol sekunde. Deklice so v povprečju dosegle podobne rezultate, večja razlika je v najpočasnejšem času, pri katerem je deklica iz leta 2015 za najpočasnejšo iz leta 2005 zaostala za skoraj sekundo. Generacijsko gledano so s prednostjo pol sekunde v povprečnem času boljši tekmovalci iz leta 2015. Kljub temu da so rezultati dokaj izenačeni, lahko sklepamo, da so boljši rezultati plod večjega obsega strokovno vodenega treniranja s poudarkom na vsestranski vadbi.

35

6.4 PRIMERJAVA MED SPOLOMA V GENERACIJI 2005 IN 2015 Dodatno smo opravili primerjavo med obema spoloma v obeh generacijah za leto 2005 in 2015. Primerjali smo dečke in deklice za leto 2005 in 2015.

6.4.1 Primerjava med starejšimi dečki in deklicami generacije 2005 V razpredelnici so prikazani splošni statistični podatki, grafični prikaz povprečja in izračun ANOVA, ki nam pove, ali prihaja do statistično značilnih razlik ali ne med spoloma v generaciji 2005.

Tabela 9: Osnovna statistika za dečke in deklice za leto 2005

N Mean

Std. Deviatio

n Std.

Error


Minimum

Maximum

Lower Bound

Upper Bound

Dečki 28 32.7586 2.56057 .48390 31.7657 33.7515 27.90 38.70 Deklice 18 32.8000 2.36096 .55648 31.6259 33.9741 28.50 38.80 Total 46 32.7748 2.45766 .36236 32.0449 33.5046 27.90 38.80

N: število; Mean: aritmetična sredina oz. povprečje časov; Std.D: standardni odklon oz. razpršenost; Std.E.: standardna napaka povprečja; Lower/Upper Bound: spodnja in zgornja meja na intervalu zaupanja pri 95 %; Min: najhitrejši čas; Max.: najpočasnejši čas V Tabeli 9 imamo prikazane osnovne statistične izračune za dečke in deklice iz leta 2005. Pri izračunih rezultatov testiranja iz leta 2005 - 28 dečkov in 18 deklic, starih 13 in 14 let -, smo dobili zelo izenačen povprečni čas. Med povprečnima časoma je razlika za manj kot 0,05 sekunde. Malo večja razlika je bila v najhitrejšem času (0,6 sekunde). Pri najpočasnejšem času je razlika 0,10 sekunde.

36

Slika 5: Grafični prikaz povprečja časov

Na Sliki 5 vidimo prikaz povprečnih časov med dečki in deklicami za leto 2005.

Tabela 10: ANOVA za dečke in deklice 2005


Between Groups .019 1 .019 .003 .956 Within Groups 271.786 44 6.177

Total 271.804 45 Sum of Squares: vsota kvadratov; df: stopnja prostosti; Mean Square: srednji kvadrat oz. varianca; F: testiranje razlik med variancama; Sig.: statistična značilnost V Tabeli 10 imamo prikazane rezultate ANOVA, ki prikazujejo, ali med dečki in deklicami iz leta 2005 prihaja do statističnih razlik.

6.4.2 Primerjava med starejšimi dečki in deklicami generacije 2015 V razpredelnici so prikazani splošni statistični podatki, grafični prikaz povprečja in izračun ANOVA, ki nam pove, ali prihaja do statistično značilnih razlik ali ne med spoloma v generaciji 2015.

37

Tabela 11: Osnovna statistika za dečke in deklice 2015

N Mean

Std. Deviatio

n Std.

Error


Min Maxi Lower Bound

Upper Bound

Dečki 29 32.0462 2.51385 .46681 31.0900 33.0024 28.00 37.47 Deklice 22 32.6027 2.58296 .55069 31.4575 33.7479 28.11 39.69 Total 51 32.2863 2.53347 .35476 31.5737 32.9988 28.00 39.69

N: število; Mean: aritmetična sredina oz. povprečje časov; Std.D: standardni odklon oz. razpršenost; Std.E.: standardna napaka povprečja; Lower/Upper Bound: spodnja in zgornja meja na intervalu zaupanja pri 95 %; Min: najhitrejši čas; Max.: najpočasnejši čas V Tabeli 11 so prikazani osnovni statistični podatki za dečke in deklice za leto 2015. Slika 6: Grafični prikaz povprečnih časov

Na Sliki 6 vidimo grafični prikaz povprečnih časov med dečki in deklicami za leto 2015

38

Tabela 12: ANOVA za dečke in deklice 2015


Between Groups 3.874 1 3.874 .599 .443 Within Groups 317.050 49 6.470

Total 320.924 50 Sum of Squares: vsota kvadratov; df: stopnja prostosti; Mean Square: srednji kvadrat oz. varianca; F: testiranje razlik med variancama; Sig.: statistična značilnost V Tabeli 12 so prikazani rezultati ANOVA za dečke in deklice iz leta 2015 (ali prihaja do statistično značilnih razlik ali ne).

Pri testirancih iz leta 2015 (29 dečkov in 22 deklic) je v povprečnem času razlika 0,5 sekunde, pri najhitrejšem času 0,11 sekunde in najpočasnejšem 2,22 sekunde. Pri tej primerjavi lahko opazimo malo večji razmik med časi kot pri povprečju v primerjavi iz leta 2005, pri najhitrejšem času pa najhitrejša deklica ne zaostaja veliko za najhitrejšim dečkom, hitrejša je bila celo od kar nekaj dečkov. Večja razlika je pri najpočasnejšem času, kjer deklica zaostaja za dečkom več kot 2 sekundi, vendar pa je najslabši deček dosegel tudi predzadnji čas v skupni razvrstitvi. Tabela 13: Tabela statističnih razlik

SKI 9 – motorična spremenljivka

Sig. (sigma)

Dečki/Deklice2005

0.956

Dečki/Deklice 2015

0.443

SKI 9: sprejemljivka v testu; Sig: statistična značilnost

Pri rezultatih, pridobljenih iz primerjav med spoloma, ni prihajalo do statistično značilnih razlik. Rezultati generacije 2005 so dokaj izenačeni. Povprečni čas in najpočasnejši čas sta skoraj enaka, pri najhitrejšem času pa deklice zaostajajo za dobre pol sekunde. Pri generaciji 2015 so dečki v primerjavi z generacijo 2005 precej boljši, razlika je le v najhitrejšem času, pri katerem je deklica dosegla minimalno počasnejši čas od najhitrejšega dečka. Temu rezultatu bi lahko pripisali vse večjo veljavo žensk v športu in izjemnost posameznic.

39

7. RAZPRAVA Alpsko smučanje je šport, ki za uspeh poleg dobre tehnike in občutka za drsenje zahteva tudi dobre psihomotorične sposobnosti. Razvijanje gibalnih sposobnosti se začne že v mladosti, zato se s pomočjo rednih testiranj in analiziranj mladih selekcij opravlja razne raziskave na področju antropometrije in motorike, ki nas usmerjajo v doseganje še boljših rezultatov. Na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani potekajo testiranja in raziskave, ki zajemajo slovenske alpske smučarje v selekcijah mlajši in starejši dečki in deklice in preko telesnih in gibalnih testov raziskujejo povezanost med uspešnostjo, razlikami med spoloma in razlike med generacijami. Zaradi spreminjanja načina življenja v zadnjem desetletju so strokovnjaki na področju vzgoje, športa in zdravstva zelo zaskrbljeni, saj so na podlagi raziskav pridobljeni rezultati telesnih in gibalnih spremenljivk precej slabši kot v preteklosti. V diplomskem delu sem postavila hipotezo, da je generacija iz leta 2005 bolje oz. hitreje opravila z motoričnim testom iz specialne koordinacije SKI 9 kot generacija iz leta 2015. Hipoteza je zavrnjena, saj so bili smučarji iz leta 2015 boljši kot smučarji iz leta 2005, do statistično značilnih razlik pa ni prihajalo. Razlike med časi niso bile velike. Med generacijama je bilo razlike za pol sekunde. Najslabši in najboljši čas med dečki je bil dosežen v generaciji 2005, vendar je razlika v najboljšem času minimalna, v najslabšem pa več kot sekundo. Deklice obeh generacij so se primerjalno v času razlikovale minimalno. Najboljši čas je pripadel deklici mlajše generacije, ki je bila za skoraj pol sekunde boljša od predhodnice, najslabši pa deklici mlajše generacije, ki je zaostajala za najslabšo iz leta 2005 skoraj za sekundo. Generacija iz leta 2015 je bila v povprečju boljša od generacije iz leta 2005, slabša od starejših sovrstnikov je bila le pri najboljšem času pri dečkih in najslabšem času pri deklicah. Hipoteza je zavrnjena, kljub naraščanju splošnih trditev o nazadovanju gibalnih sposobnosti pri mlajših generacijah na splošno in v tekmovalnem športu. Analiza je potekala zgolj preko enega motoričnega testa, ki pa ne zadošča za sodbo o tem, kako se razvijajo današnji mladi smučarji. Kot omenjeno, je bilo narejenih že kar nekaj raziskav na temo primerjanja morfoloških in motoričnih sposobnosti med različnimi generacijami. Na Fakulteti za šport je bilo napisanih že kar nekaj diplomskih del na temo motoričnih testov pri različnih generacijah. Dejan Labes (2013) je v svoji diplomski raziskavi, v kateri je primerjal rezultate koordinacijskega testa SKI 9 med starejšimi deklicami in dečki generacij 2007 in 2011, dobil rezultat, ki je bil v korist mlajši populaciji. Špela Kadunc (2011) je v svoji diplomski nalogi, v kateri je primerjala starejše dečke generacij 2002 in 2008, prišla do rezultata, ki je bil v prid starejši generaciji in izstopa z najboljšim časom opravljenega testa (27,3 sekunde). Generalno gledano mlajše generacije na testiranjih mladih alpskih smučarjev hitreje izvedejo specialno koordinacijski test SKI 9, pri drugih testih pa nazadujejo. Nekatere motorične sposobnosti imajo slabše razvite, tako kot tudi pri antropološke meritvah dosegajo podpovprečne rezultate. Glede na to, da je koordinacija zelo povezana z močjo, hitrostjo in

40

ravnotežjem, je pomembna povezava tudi z intelektom. Ali otroci postajajo vse bolj intelektualno razviti zaradi sodobnega informacijskega sveta ali pa sta se količina in kvaliteta treniranja na tem področju zvišali. Planinšec in Pišot (2006) sta v svoji raziskavi o povezanosti koordinacije in intelekta v adolescenci ugotovila, da so merjenci s povprečnim inteligenčnim kvocientom manj uspešni na koordinacijskih testih kot merjenci z višjim kvocientom. Za točne rezultate bi bilo treba opraviti več raziskav na temo motoričnih in intelektualnih testov in vključiti večje število merjencev. Kot je že bilo omenjeno, razne raziskave potrjujejo zvišanje teže in količine podkožnega maščevja pri otrocih in mladostnikih. Kako to vpliva na koordinacijo, so raziskovali v Centru za športne znanosti na oddelku za zdravje in človeški razvoj na Portugalskem (Lopes, Stodden, Bianchi, Maia, & Rodrigues, 2011) in ugotovili, da med 6. in 14. letom otroci in mladostniki s povečano težo pri testih koordinacije dosegajo slabše rezultate od otrok z normalno težo. Najslabšo povezanost med koordinacijo in težo so ugotovili pri 11-letnikih, nato pa se ta z leti izboljša. Pri dekletih se začne izboljševati že pri 12. letih, pri fantih pa leto kasneje, s tem da se pri fantih zaradi povečanja moči in somatske rasti do 14. leta hitro izboljša.. (Lopes, Stodden, Bianchi, Maia, & Rodrigues, 2011) Primerjali smo tudi razliko med doseženimi časi pri dečkih in deklicah v letih 2005 in 2015. Leta 2005 je bila razlika v povprečnih in najslabših časih minimalna. Dečki so dominirali le pri najhitrejših časih. Leta 2015 pa so deklice zaostajale za pol sekunde pri povprečnem in najpočasnejšem času, kar ni velik zaostanek. Pri najhitrejšem času pa so zaostajale le za slabe 0,10 sekunde. Žvan, Lešnik in Bandalo (2006) so v svojih raziskavah ugotovili, da je padec motoričnih sposobnostih pri dečkih skozi leta precej bolj izrazit kot pri deklicah, saj dosegajo vedno boljše rezultate. Puhalj (2016) je v svoji raziskavi iskal razlike v izbranih telesnih izmerah, gibalnih sposobnostih in povprečnjih treh časov, doseženih na tekmovanjih v veleslalomu pri selekciji U14 in ugotovil, da pri antropometričnih meritvah deklice značilno odstopajo pri telesni teži in širini kolen, pri testih gibalnih sposobnostih, med katerimi je bil tudi test SKI 9, pa ni zaznati statistično značilnih razlik in so si rezultati zelo podobni. Primerjal je tudi veleslalomske vožnje med spoloma, pri katerih so bile razlike zopet minimalne. V svoji raziskavi je izpostavil, da deklice prej prihajajo v obdobje pubertete, ko se hormonska slika precej razlikuje od nasprotnega spola, posledica pa je povečanje telesne mase. Pri dečkih se v tem obdobju pojavlja povečanje mišične in kostne mase, kar pripelje do izenačenja med spoloma pri meritvah. Ugotovil je, da povečanje maščobne mase pri tej selekciji ne vpliva na končni rezultat. Bandalo in Lešnik (2011) sta v svoji raziskavi ugotovila, da je test SKI 9 močno povezan z uspešnostjo v alpskem smučanju in zato so dobljeni rezultati na nek način pokazatelj uspešnosti na tekmovanjih. Iz svoje diplomske naloge lahko sklepam, da večjih razlik med samima generacijama ni.

41

8. SKLEP Specialna koordinacija je sposobnost, ki je v alpskem smučanju zelo pomembna. Kaže se kot sposobnost hitre in natančne spremembe smeri in ohranjanja telesnega ravnotežja med hitrim spreminjanjem smeri. V diplomski nalogi smo preko koordinacijskega testa SKI 9 primerjali dve generaciji starejših dečkov in deklic (2005 in 2015). Test preverja športnikovo specialno koordinacijo in je močno povezan s smučanjem in smučarsko tehniko. Iz rezultatov lahko sklepamo, da so medgeneracijske razlike med starejšimi dečki in deklicami v razmiku 10 let minimalne in da ne prihaja do statistično značilnih razlik. Hipotezo zato lahko zavrnemo. Tekmovalci iz leta 2015 so v povprečju sicer dosegli boljše rezultate kot tekmovalci iz leta 2005. Do statistično značilnih razlik ne prihaja tudi med spoloma. V obeh primerjanjih so bili boljši dečki, le da so se v letu 2015 deklice bolj približale časom dečkov, še posebej pri najhitrejšem času. Na koordinacijo in uspešnost vplivajo številni dejavniki, ki bi jih bilo treba še raziskati, saj nizko število merjencev in število raziskav ne kažeta prave slike. Da bi dobili natančnejše rezultate testov iz koordinacije, bi bilo dobro primerjati vse koordinacijske teste, ki jih izvajajo na merjencih, z antropometrijo merjencev ali povezanostjo med koordinacijo in močjo ter tekmovalno uspešnostjo. Kljub temu, da so bili tekmovalci iz generacije 2015 boljši, se ne smemo opirati na dobljene rezultate in misliti, da se motorične sposobnosti mladih izboljšujejo. Starš je otrokov največji idol. Starši igrajo pomembno vlogo pri vključevanju otrok v šport in pri njihovi športni aktivnosti. Tako kot je šport otroku predstavljen, takšen odnos bo imel do njega. Zato je pomembno, da otroka vzgajamo v športno-aktivnem načinu življenja in mu s tem omogočimo kvaliteten razvoj v odraslost. Tekmovalni šport, poleg vzgoje, zahteva tudi veliko podpore in navduševanja. Napaka staršev je prepogosto vključevanje v treniranje otrok, saj s tem lahko otroka začnejo dušiti, kar pripelje do pomanjkanja motivacije. Vodenje procesa treniranja naj starši prepustijo strokovno usposobljenim trenerjem, otroku pa naj nudijo podporo pri treniranju. Alpsko smučanje je drag šport. Z leti sta se obseg in kvaliteta treningov ter opreme povečala, s tem pa so se zvišali tudi stroški. V preteklih letih je v alpskem smučanju opaziti večji upad tekmovalcev v mlajših in mladinskih selekcijah, kar pomeni tudi manjše število talentov. Finance so na poti do vrhunskosti pomemben dejavnik, saj so starši primorani sami ali s pomočjo sponzorjev plačevati vse stroške, ki pa niso nizki. Posledično se starši pogosto odločijo otroka vključiti v šport, ki je cenejši, kar se tiče nakupa opreme in članarine. Veliko vlogo pa seveda odigrajo tudi trenutni trendi in uspešnost slovenskih športnikov v posameznem športu - tu pa se alpsko smučanje z uspešnostjo in popularnostjo v preteklih letih, z izjemo Tine Maze, ne more pohvaliti.

42

Za boljše rezultate in uspešnost otrok in mladine v alpskem smučanju bi bilo treba v prihodnosti motorične sposobnosti razvijati na čim bolj različne načine. Tekmovalce je treba vključevati v čim več različnih športov, da s tem kar najbolje razvijejo motorične sposobnosti.

43

9. VIRI

1. Bandalo, M., & Lešnik, B. (2011). Povezanost med izbranimi antropometričnimi in motoričnimi spremenljivkami s tekmovalno uspešnostjo mladih tekmovalcev v alspkem smučanju. Kinesiologia Slovenica , 17 (3), 16-31.

2. Guček, A. (1998). Po smučinah od pradavnine. Ljubljaan: Magnolija.

3. Guček, A. (2004). Sledi smučanja po starem. Ljubljana: Združenje učiteljev in

trenerjev smučanja Slovenije, ZUTS.

4. Guček, A., & Videmšek, D. (2002). Smučanje danes. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije, ZUTS.

5. Kadunc, Š. (2011). Primerjava rezultatov osnovne in specialne motorike starejših

dečkov v alpskem smučanju iz leta 2002 in 2008. Ljubljana: Fakulteta za šport.

6. Kovač, M., Jurak., G., Starc, G., & Strel, J. (2007). Šport in življenjski slogi slovenskih otrok in mladine. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo in Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.

7. Labes, D. (2013). Analiza medgeneracijskih razlik v motoričnih sposobnostih otroških

kategorij v alpskem smučanju. Ljubljana: Fakulteta za šport.

8. Lešnik, B., & Žvan, M. (2007). Naše smučine - teorija in metodika alpskega smučanja. Ljubljana: ZUTS.

9. Lešnik, B., & Žvan, M. (2002). Pomen psihomotoričnih dimenzij v alpskem smučanju.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Združenje učiteljev in trenerjev smučanja - ZUTS.

10. Lopes, V. P., Stodden, D. F., Bianchi, M. M., Maia, J. A., & Rodrigues, L. P. (2011).

Correlation between BMI and motor coordination in children. Journal of Science and Medicine in Sport, 6.

11. Pistotnik, B. (2015). Osnove gibanja v športu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport.

12. Planinšec, J., & Pišot, R. (Januar 2006). http://www.ncbi.nlm.nih.gov. Prevzeto avgusta 2016 s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17240773

44

13. Puhalj, S. (2016). Primerjava rezultatov veleslaloma ter izbranih telesnih razsežnosti in gibalnih sposobnosti med spoloma kategorije U14. Revija za elementarno izobraževanje , 9 (1/2), 103-112.

14. Rieder, M., & Fiala, M. (2005). Skiing Fitness: Conditioning Training for Ski Sports.

Meyer & Meyer Sport.

15. Slovenija, Smučarska zveza. (1. September 2007). http://www.sloski.si. Prevzeto 8. junija 2016 s http://www.sloski.si/smucarska-zveza: http://www.sloski.si/Smucarska-zveza/Zgodovina

16. Ušaj, A. (2003). Osnove športnega treniranja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

17. Žvan, M., & Lešnik, B. (2005). Opredelitev sklopa spremenljivk za spremljanje

motoričnega statusa različnih kategorij v tekmovalnem alpskem smučanju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

18. Žvan, M., Lešnik, B., & Bandalo, M. (2006). Primerjava in analiza rezultatov

motoričnega in antropometričnega statusa starejših deklic in dečkov v alpskem smučanju v obdobju od leta 2000 do 2006. Ljubljana: ZUTS - Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

univerza v ljubljani€¦ · mateja terseglav univerza v ljubljani, fakulteta za šport, 2016,...

Documents