UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Diplomsko delo

VZOREC POROČANJA O VREMENSKIH NEVŠEČNOSTIH NA NACIONALNI IN

KOMERCIALNI TELEVIZIJI

Mentorica: Kandidatka:

red. prof. dr.

Irena Stramljič-Breznik Janja Bratuša

Somentorica:

doc. dr.

Mira Krajnc Ivič

Maribor, 2009

ZAHVALA

V otroško posteljico je dan neţen otroški obrazek, ki je kot nov, nepopisan list. Starši,

druţina, prijatelji in okolje to majhno bitjece vzgajajo in izobraţujejo ter mu nudijo vso svojo

ljubezen.

Zahvala gre staršema, ki sta mi zmeraj puščala odprte poti in mi dala moţnost izbire. Stala sta

mi ob strani in mi nudila vso svojo oporo in ljubezen, ko sem bila najniţje, in delila z menoj

radosti in veselje, ko sem bila visoko.

Zahvala gre partnerju in sinovoma Juretu in Janu, ki so me med študijem spremljali in

spodbujali, dajali moč in oporo, kadar je bilo vse nemogoče. Vaši nasmehi in dobra volja so

tisti, ki so me gnali naprej. Polnili so me z močjo, kot se polni steklenica upanja.

Zahvala vsem prijateljem, ki ste me v ţivljenju izpolnjevali in me naredili takšno, kot sem.

Bili ste moja luč na koncu predora, moj sončni ţarek upanja v oblačnih dneh.

Hvala vsem, ki ste me spodbujali in mi nudili kakršno koli oporo.

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

IZJAVA

Podpisana JANJA BRATUŠA, roj. 18. 2. 1984 na Ptuju, študentka Filozofske

fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s knjiţevnostjo,

izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom VZOREC POROČANJA O

VREMENSKIH NEVŠEČNOSTIH NA NACIONALNI IN KOMERCIALNI

TELEVIZIJI pri mentorici red. prof. dr. Ireni Stramljič-Breznik in

somentorici doc. dr. Miri Krajnc Ivič, avtorsko delo. V diplomskem delu so

uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez

navedbe avtorjev.

Maribor, 4. 12. 2009

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

V diplomskem delu je predstavljen vzorec poročanja na nacionalni in komercialni televiziji. V

prvem delu diplomskega dela Vzorec poročanja o vremenskih nevšečnostih na nacionalni in

komercialni televiziji je predstavljen teoretični okvir, ki sledi tradiciji slovenskega besediloslovja

na tem področju in spoznanja ustrezno dopolnjuje z novejšimi študijami. Ob besediloslovju so

predstavljene osnove poročevalstva in publicistika, ki so temelj diplomskega dela. V osrednjem

delu je predstavljeno, kako nebesedilni del vpliva na besedilnega. Ugotovljeno je, da je pri analizi

govorjenih besedil treba upoštevati vse elemente (jezikovne in nejezikovne), ki lahko zniţujejo ali

zvišujejo kakovost sporazumevanja. V tretjem delu sledi skupna analiza jezikovnih in

nejezikovnih sredstev na obeh televizijah.

Ključne besede:

Besediloslovje, diskurz, jezikovna sredstva, publicistika, poročevalstvo, nejezikovna sredstva

ZUSAMMENFASSUNG UND SCHLUESSELWOERTER

In dieser Arbeit stellen wir das Berichterstattungsmuster im nationalen und kommerziellen

Fernsehen vor. Im ersten Teil der Diplomarbeit Das Muster der Berichterstattung über

Wetterunannehmlichkeiten im nationalen und kommerziellen Fernsehen wird der theoretische

Rahmen vorgestellt, der der Tradition der slowenischen Textlinguistik auf diesem Gebiet folgt

und das Wissen entsprechend mit verschiedenen Studien vervollständigt. Neben der

Textlinguistik machen wir noch auf die Berichterstattung und die Publizistik, die die

Grundlage unserer Arbeit ist, aufmerksam. Im Hauptteil versuchen wir zu erklären, wie sich

der nicht-textliche Teil auf den textlichen Teil auswirkt und stellen dabei fest, dass uns bei der

Analyse gesprochener Texte alle Elemente interessieren müssen (sprachliche und

nichtsprachliche), die die Qualität der Verständigung verbessern oder verschlechtern. Im

dritten Teil folgt die gemeinsame Analyse der sprachlichen und nichtsprachlichen Mittel, so

im nationalen, wie im kommerziellen Fernsehen.

Schluesselwoerter:

Textlinguistik, Diskurs, sprachliche Mittel, Publizistik, Berichterstattung, nichtsprachliche

Mittel

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .............................................................................................................. 11

2 NAMEN ........................................................................................................... 13

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE.................................................................... 14

4 METODOLOGIJA ........................................................................................ 16

4.1 RAZISKOVALNE METODE ........................................................................................... 16

4.2 RAZISKOVALNI VZOREC ............................................................................................. 16

4.3 POSTOPKI ZBIRANJA IN ORGANIZACIJA GRADIVA ............................................. 17

4.4 UPORABLJENI VIRI ........................................................................................................ 18

5 TEORETIČNA IZHODIŠČA ....................................................................... 19

5.1 SPOROČANJE, DISKURZ, DVOGOVOR ...................................................................... 19

5.1.1 Okoliščine tvorjenega diskurza ................................................................................................ 20

5.1.1.1 Udeleţenec ...................................................................................................................................... 22

5.1.1.2 Prenosnik ......................................................................................................................................... 23

5.2 GOVORJENI DISKURZ ................................................................................................... 26

5.4 GOVORJENO BESEDILO ................................................................................................ 28

5.4.1 Kriteriji besedilnosti ................................................................................................................ 30

5.4.2 Nekatere skladenjske značilnosti govorjenih besedil ............................................................... 33

5.5 NOVINARSKI DISKURZ ................................................................................................. 35

5.6 OPREDELITEV POJMOV PUBLICISTIKA IN POROČEVALSTVO ........................... 39

5.7 STILISTIKA NASLOVOV ............................................................................................... 42

6 ANALIZA ZBRANEGA GRADIVA ............................................................ 45

6.1 LEGENDA ......................................................................................................................... 46

6.2 POROČANJE O VREMENSKIH NEVŠEČNOSTIH NA NACIONALNI TELEVIZIJSKI

POSTAJI .................................................................................................................................. 47

6.2.1 Spletna stran nacionalne televizijske postaje ........................................................................... 47

6.2.2 Struktura prispevkov na nacionalni televizijski postaji............................................................ 47

6.2.3 Nekatere jezikovne značilnosti izbranih petih prispevkov na nacionalni televizijski postaji ... 54

6.2.4 Tabelarni prikaz jezikovnih in nejezikovnih sredstev na nacionalni televizijski postaji v

prispevku B2 ...................................................................................................................................... 56

6.3 POROČANJE O VREMENSKIH NEVŠEČNOSTIH NA KOMERCIALNI

TELEVIZIJSKI POSTAJI ........................................................................................................ 59

6.3.1 Spletna stran komercialne televizijske postaje ......................................................................... 59

6.3.2 Struktura prispevkov na komercialni televizijski postaji.......................................................... 59

6.3.3 Nekatere jezikovne značilnosti izbranih petih prispevkov na komercialni televizijski postaji . 63

6.3.4 Tabelarni prikaz jezikovnih in nejezikovnih sredstev na komercialni televizijski postaji v

prispevku B7 ...................................................................................................................................... 66

6.4 PREPLET JEZIKOVNIH IN NEJEZIKOVNIH SREDSTEV NA OBEH

TELEVIZIJSKIH POSTAJAH ................................................................................................ 68

6.5 ANALIZA NASLOVOV ................................................................................................. 101

6.5.1 Naslovi prispevkov na nacionalni televizijski postaji ............................................................ 102

6.5.2 Naslovi prispevkov na komercialni televizijski postaji .......................................................... 105

7 POVZETEK ANALIZE ZBRANEGA GRADIVA .................................. 109

8 SKLEP ........................................................................................................... 113

LITERATURA IN VIRI ................................................................................. 116

DODATKI ........................................................................................................ 119

A) ZAPISI PPRISPEVKOV Z ANALIZO NEJEZIKOVNIH SREDSTEV NACIONALNE

TELEVIZIJSKE POSTAJE ................................................................................................... 120

ODDAJA DNEVNIK ....................................................................................................................... 120

Besedilo 1 – Dnevnik (Dnevnik, 6. 6. 2008, Posledice deţevja) ............................................................... 120

Besedilo 2 – Dnevnik (Dnevnik, 14. 7. 2008, Moč narave) ...................................................................... 123

Besedilo 3 – Dnevnik (Dnevnik, 16. 07. 2008, Po ujmi) ........................................................................... 127

Besedilo 4 – Dnevnik (Dnevnik, 9. 8. 2008, Neurje pustošilo po Brkinih) ............................................... 129

ODDAJA ODMEVI ......................................................................................................................... 134

Besedilo 5 – Odmevi (Odmevi, 14. 7. 2008, Razdejanje po neurju) ......................................................... 134

B) ZAPISI PRISPEVKOV Z ANALIZO NEJEZIKOVNIH SREDSTEV KOMERCIALNE

TELEVIZIJSKE POSTAJE ................................................................................................... 138

ODDAJA 24 UR .............................................................................................................................. 138

Besedilo 6 – 24 ur (24 ur, 6. 6. 2008, Nemirna in mokra noč) .................................................................. 138

Besedilo 7 – 24 ur (24 ur, 13. 6. 2008, Plazovi grozijo) ............................................................................ 139

Besedilo 8 – 24 ur (24 ur, 7. 7. 2008, Pustošilo po Sloveniji) ................................................................... 141

Besedilo 9 – 24 ur (24 ur, 8. 7. 2008, Najhuje je bilo na Obali) ............................................................... 143

Besedilo 10 – 24 ur (24 ur, 15. 7. 2008, Neurje zajelo Goriško) ............................................................... 146

Besedilo 11 – 24 ur (24 ur, 15. 7. 2008, Posledice neurja) ....................................................................... 148

Besedilo 12 – 24 ur (24 ur, 16. 8. 2008, Sodni dan za Podravje) .............................................................. 151

ODDAJA SVET ............................................................................................................................... 154

Besedilo 13 – Svet (Svet, 13. 6. 2008, Plaz jih je pregnal z doma) ........................................................... 154

Besedilo 14 – Svet (Svet, 7. 7. 2008, Veter porušil gradbeni oder) .......................................................... 156

Besedilo 15 – Svet (Svet, 8. 7. 2008, Neurja na Primorskem) .................................................................. 158

KAZALO TABEL

Tabela 1: Uporabljena jezikovna sredstva na nacionalni televizijski postaji v prispevku B2

…...………...………………………………………………………..………………………………………….... 56

Tabela 2: Uporabljena nejezikovna sredstva na nacionalni televizijski postaji v prispevku B2

............................................................................................................ .................................................................... 57

Tabela 3: Uporabljena jezikovna sredstva na komercialni televizijski postaji v prispevku B7

…...………...………………………………………………………………………………………………..….... 66

Tabela 4: Uporabljena nejezikovna sredstva na nacionalni televizijski postaji v prispevku B7

................................................................................................................................................................................ 67

Tabela 5: Prikaz primerjave nacionalni in komercialne televizijske postaje pri poimenovanju toče in glagolskih

sopojavnic ……………………………………………………………………………………………………….. 73

Tabela 6: Uporabljena jezikovna sredstva na nacionalni televizijski postaji v petih analiziranih prispevkih (B1 –

B5) ………………….............................................................………………………………………………….... 90

Tabela 7: Uporabljena nejezikovna sredstva na nacionalni televizijski postaji v petih analiziranih prispevkih (B1

– B5) …………………………………………………………...……..…………………………….………….... 91

Tabela 8: Uporabljena jezikovna sredstva na komercialni televizijski postaji v prvih petih analiziranih prispevkih

(B6 – B11) ……………………………………………………………...……..……………………………….... 95

Tabela 9: Uporabljena nejezikovna sredstva na komercialni televizijski postaji v prvih petih analiziranih

prispevkih (B6 – B11) ……………………………………..…………..………………………….…………...... 96

Tabela 10: Tabelarni prikaz napovednikov in naslovov zapisanih prispevkov na nacionalni televizijski postaji

………………………………………………………………………………….………………………….…… 102

Tabela 10: Tabelarni prikaz zbranih prispevkov na komercialni televizijski postaji

………………………………………………..………………………………………………...………….…… 105

KAZALO SLIK

Slika 1: Van Dijkova superstruktura sheme novinarskega diskurza (povzeto po Košir 1988: 53) ……………... 38

11

1 UVOD

Diplomsko delo je primerjava analize poročanja o vremenskih nevšečnostih med nacionalno

in komercialno televizijsko postajo.1 V ţivljenju se zmeraj opravljajo primerjave, in to na

vseh področjih. Včasih se zanje niti ne ve. Ker so primerjave odvisne tudi od povpraševanja,

ponudbe in konkurence, je lahko opravljena povsod. Tako nas bo v tem diplomskem delu

zanimalo, ali je kakšna razlika v uporabi jezikovnih in nejezikovnih sredstev med nacionalno

in komercialno televizijsko postajo ter kako se to kaţe. Za temo vremenskih nevšečnosti oz.

za raziskovanja jezikovnih in nejezikovnih sredstev smo se odločili zato, ker je vedno večji

poudarek pri televizijskem poročanju na nejezikovnih sredstvih, ki zelo dobro dopolnjujejo

jezikovna sredstva.

Da bi dobili tematiko, ki je dovolj aktualna za spremljanje in opazovanje, bo treba poiskati

nekaj, kar je v zadnjem času vedno pogostejše in aktualnejše. Dnevno smo odvisni od

vremena, zato bo tematika vremena dovolj privlačna in zanimiva. V letu 2008, oziroma

natančneje poletju 2008, je v mnoga ţivljenja bistveno posegla narava, ko je z neurji uničila

nemalo hiš, šol, vrtcev, avtomobilov in še česa. Diplomsko delo bo usmerjeno na temo

vremenskih nevšečnosti, torej neurij, ki vedno pogosteje postavljajo ljudi na realna tla, jim

vzamejo vse, kar imajo, in jih postavijo v okoliščine, ki si jih niti ne predstavljamo, če jih

sami ne izkusimo. Zajeta bodo poročila o vremenskih nevšečnostih, ki so se zgodile leta 2008

po vsej Sloveniji, v časovnem intervalu od junija do avgusta.

Za primerjavo bo izbran medij, ki se pojavlja skorajda v vseh gospodinjstvih, tj. televizija.

Primerjan bo prvi program nacionalne televizijske postaje ter komercialne televizijske postaje

POP TV, skupaj s programom Kanala A. Na TV Slovenija bosta analizirani informativni

1 V diplomskem delu bo uporabljen izraz televizijska postaja, saj je tekom dela ugotovljeno, da bo to primernejši

izraz kot televizija, kljub temu, da je tudi v geslu televizija najdemo primerno razlago. Slovar slovenskega

knjiţnega jezika razlaga, da je televizija prenašanje slik negibnih ali gibajočih se bitij, stvari skupaj z zvokom po

radijskih valovih na daljavo, lahko tudi sredstvo za tako prenašanje slik a) namenjeno javnosti: tekmo bo

prenašala televizija [TV]; tisk, radio in televizija / gledati kaj po televiziji / nastopati na televiziji b) namenjeno

samo določenemu uporabniku: industrijska televizija; uporaba televizije v bankah // dejavnost, vezana na to

sredstvo: programska zasnova televizije; velik razmah televizije ter ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo:

direktor televizije / ljubljanska televizija ♪. .

12

oddaji Dnevnik in Odmevi, medtem ko bo na POP TV izbrana informativna oddaja 24 ur, na

Kanalu A pa oddaja Svet. Prispevki so poiskani na spletnih straneh obeh televizij, in sicer

http://www.tvslo.si/ in http://24ur.com/. V analizi so prvotno zajeti tudi prispevki oddaje 24ur

zvečer, vendar zaradi prekratkega časovnega intervala objave na spletni strani ne bodo

nejezikovno analizirani in bodo iz analize izpuščeni.

Ţe napovednik same oddaje lahko gledalčevo pozornost pritegne ali odvrne. Vsak ima svojo

priljubljeno oddajo, ki nam je bliţe in se nam zdi ustreznejša. Nekatere pritegne naslov

oddaje, druge naslov prispevkov, tretje aktualnost in informativnost, četrte spet kaj drugega.

Predvidevamo, da informativne oddaje še vedno zajemajo po gledanosti širši krog populacije

in so bistvenega pomena za dogajanja pri nas in po svetu.

V diplomskem delu bodo najprej izpostavljena teoretična izhodišča diskurza, sporočanja in

dvogovora, jezikovne in nejezikovne okoliščine, zajeta bosta govorjeno besedilo in govorjeni

diskurz kot osnovi za analizo prispevkov. Izpostavljene bodo skladenjske značilnosti

govorjenih besedil, opredeljena pojma publicistika in poročevalstvo ter definicija in stilistika

naslovov. V empiričnem delu bo predstavljena analiza prispevkov obeh televizij. Analizirane

bodo nekatere skladenjske značilnosti govorjenih besedil, ki se v prispevkih najpogosteje

pojavljajo. Izpostavili bomo jezik, strukturo in spletno stran posamezne televizije in jih nato

primerjali med obema televizijskima postajama. Ob koncu bomo prikazali še prepletenost

jezikovnih in nejezikovnih sredstev v prispevkih na obeh televizijskih postajah. V povzetku

bodo povzete ugotovitve, ki bodo nastale med diplomskim delom ter potrjene ali ovrţene

raziskovalne hipoteze, ki bodo usmerjevalec dela.

13

2 NAMEN

V diplomskem delu bodo opisana in prikazana jezikovna in nejezikovna sredstva sporočanja

za doseganje tvorčeve namere pri poročanju o vremenskih nevšečnostih. Ugotoviti ţelimo, ali

obstajajo razlike med stilom poročanja nacionalne in komercialne televizijske postaje, kje so

in kako se kaţejo. V pomoč bodo viri in literatura, ki so v preteklosti raziskovali jezikovno

področje v sodobnih medijih.

Osrednji namen dela bo prikazati razlike in podobnosti informativnih oddaj na omenjenih

televizijskih postajah, ki bodo temeljile na razmerjih med jezikovnimi in nejezikovnimi

sredstvi. Izpostavljene bodo nekatere skladenjske značilnosti analiziranih prispevkov in

temeljna nejezikovna sredstva, ki tvorijo prispevek kot celoto. Predvidevamo, da so

nejezikovna sredstva zelo pomembna pri oblikovanju prispevkov, zato bomo te temeljiteje

analizirali in pojasnili njihovo pomembnost.

Kot vsaka knjiga ali članek, je tudi prispevek arhiviran in s tem dostopen kadarkoli. Ključna

enota pri arhiviranju na svetovnem spletu je naslov. Predstavili bomo prevladujoče tipe

naslovov in njihovo vlogo.

Temeljni cilji diplomskega dela so:

– zbrati, zapisati prispevke nacionalne in komercialne televizijske postaje;

– analizirati jezikovna in nejezikovna sredstva v zbranih prispevkih;

– izpostaviti najpogostejše skladenjske značilnosti v prispevkih;

– posredovati osnovne pojme poročevalstva in publicistike;

– predstaviti pomembnost nejezikovnih sredstev za vidno-slušni medij;

– primerjati medsebojno prepletenost jezikovnih in nejezikovnih sredstev.

14

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Bi lahko razbrali bistvo prispevka, bistvo sporočila, če izključimo ton in gledamo samo sliko,

in obratno, ali lahko vidimo bistvo, če odmislimo sliko in samo poslušamo zvok govorca, kot

pri radijskem prispevku?

Naše delo temelji na predvidevanju, da ob jezikovnih sredstvih pomembno ali celo odločilno

vplivajo na gledalca nejezikovna sredstva. V informativnih oddajah se prepleta več

značilnosti ţanrov in stilov poročanja posameznega novinarja, sklepamo, da prihaja do razlik

v poročanju tudi med TV Slovenija in POP TV, Kanalom A.

Raziskava medija zajema več področij in perspektiv, zato bo v diplomskem delu

izpostavljenih več hipotez. Menimo, da novinarji v studiu in na terenu uporabljajo knjiţni

zborni jezik, vendar dopuščamo moţnost, da novinarji na terenu uporabljajo tudi knjiţni

pogovorni jezik. Predvidevamo, da se bodo jezikovna in nejezikovna sredstva v prispevkih

prepletala in dopolnjevala. Zaradi ţelje po večji gledanosti, bodo novinarji v svojem

poročanju zajemali tudi prvine senzacionalizma.

Glede na cilje informativnih oddaj,2 menimo, da bo struktura prispevkov na nacionalni in

komercialni televizijski postaji podobna.

Predvidevamo, da je jezik novinarja v studiu, torej voditelja oddaje, premišljen in pregledan s

strani strokovno podkovanih oseb. Razlika bi morala biti vidna in slišna tudi med jezikom in

uporabo besed novinarja na terenu, ki je, vsaj predvidevamo, o jeziku poučen, in med

njegovimi sogovorniki, ki naj bi bili načeloma ljudje, ki nimajo stika s kamero in se zaradi

šoka in prizadetosti odzivajo drugače kot sicer.

Menimo, da bodo televizijske hiše naredile vse, kar je v njihovi moči, da bi dosegle čim večjo

gledanost in priljubljenost. Glede na to bomo opazovali, kdo izbira ustreznejšo in

atraktivnejšo jezikovno leksiko, kaj so novinarji pripravljeni storiti, da bi dobili čim boljše in

natančnejše informacije. Cilj novinarjev je pritegniti gledalca in za to znajo izkoristiti

2 Cilji informativni oddaj so predstaviti aktualne dnevne novice, ki so zanimive za gledalca. Ob tem dopuščamo

moţnost, da ima vsaka televizijska postaja svoje avdiovizualne uvodnike, ki pa ne vplivajo na vsebino

informacij, ampak na pritegnitev gledalca.

15

človeško stisko s primerno mero senzacionalizma ter tako prodati informacije, ki vplivajo na

gledalce, ki se počutijo, kot bi bili sami priča dogodkom na terenu.

16

4 METODOLOGIJA

Za potrebe dela smo upoštevali več relevantnih domačih in tujih razprav, ki so to tematiko ţe

obravnavale. Temeljni vir zapisov bo gradivo, arhivirano na spletnih straneh nacionalne in

komercialne televizijske postaje. Sledila je analiza nekaterih skladenjskih značilnosti

zapisanih prispevkov ter interpretacija nejezikovnih sredstev.

4.1 Raziskovalne metode

Pri empiričnem diplomskem delu bomo uporabili različne raziskovalne metode in vzorce, ki

nam bodo pomagali priti do ţelenih rezultatov. V diplomskem delu si bomo pomagali z

deskriptivno in nekavzalno-eksperimentalno metodo, saj bomo odgovarjali na vprašanja, med

seboj primerjali jezikovna in nejezikovna sredstva obeh televizijskih postaj oziroma iskali

vzorec prispevka na obeh televizijskih postajah brez vzročnega pojasnjevanja.

4.2 Raziskovalni vzorec

Vzorci bodo vzeti iz konkretne populacije, in sicer slučajnostne in neslučajnostne.

Slučajnostni vzorci se bodo pojavljali v primeru, kadar bodo prispevki zbrani po naslovu,

medtem ko se bodo neslučajnostni vzorci pojavljali, ko bo zbranih čim več prispevkov na isti

datum.

V diplomskem delu bodo primerjane informativne oddaje nacionalne in komercialne

televizijske postaje. Zajete bodo zaporedne časovne oddaje, in sicer Dnevnik in Odmevi na

TV Slovenija in Svet (Kanal A) in 24 ur (Pop TV). Zajeti ţelimo tudi oddajo 24 ur zvečer,

vendar bo, zaradi nedostopnosti prispevkov v arhivu, umaknjena. Zaporedne oddaje bodo

zajete zato, da se potrdi predvidevanje pojavljanja enake tematske vsebine v zaporednih

oddajah.

17

Prispevki so zbrani v poletju 2008, ko so bile vremenske nevšečnosti zelo pogoste. Prispevki s

to tematiko so zbrani zato, da bomo lahko opazovali iznajdljivost novinarjev, kako bodo v

danih okoliščinah znali izkoristiti okoliščine za senzacijo in večjo gledanost.

Med vsemi pregledanimi in zbranimi prispevki je zapisanih 15 televizijskih posnetkov,

arhiviranih na spletnih straneh obeh televizijskih postaj. Od tega je 10 prispevkov

komercialne televizijske postaje in 5 prispevkov nacionalne televizijske postaje.

4.3 Postopki zbiranja in organizacija gradiva

Podatke v diplomskem delu Vzorec poročanja o vremenskih nevšečnostih na nacionalni in

komercialni televiziji bomo zbirali s kvalitativno tehniko zbiranja podatkov, in sicer z analizo

dokumentov in prispevkov.

Za začetek bomo potrebovali prispevke posameznih oddaj, ki jih bomo poiskali na spletni

strani 24 ur in spletni strani TV Slovenija. Za vzorec in laţjo predstavo bomo ţeleli videti

pogostost prispevkov, ki bodo imeli v naslovu neurje. Ker nam spletni iskalniki omogočajo

hitro in preprosto iskanje, se bomo vtipkal besede na temo vremenskih nevšečnosti in

opazovali, kako se bodo prispevki razvrščali. Prispevke bomo izbrali po naslovih, ki bodo

pritegnili pozornost.

Določiti bomo morali časovni okvir, v katerem bomo iskali prispevke. Poiskali bomo

datume, kdaj so se neurja pojavljala, in s tem ţelimo ugotoviti, ali se bodo pojavljali v vseh

štirih oddajah, ki jih ţelimo analizirati, in ali bo tema obravnavana na obeh televizijskih

postajah. Po iskanju prispevkov se bomo lotili razvrščanja prispevkov, saj bo več prispevkov

in potrebno se bo odločiti, kateri bodo vsebovali več informacij, ki nas bodo zanimale pri

pisanju diplomskega dela.

Nato bo sledilo zapisovanje in transkripcija posameznih prispevkov. Pri tem bomo uporabili

spletni strani omenjenih televizijskih postaj. Besedila bomo tipkali v Microsoftovem

programu Word. Največ časa nam bo vzelo prav zapisovanje prispevkov, saj bo potrebno

zapisati najprej govorjeno besedilo v prispevku, nato še komentirati posneto slikovno gradivo,

ki bo spremljalo prispevek.

18

Zbrano gradivo, ki ga bomo vključili v diplomsko delo, bomo primerno označili in

dokumentirali.

4.4 Uporabljeni viri

Primarni viri: knjige, monogafije, članki v strokovnih in znanstvenih revijah, zborniki,

diplomska in magistrska dela.

Sekundarni viri: priročniki, enciklopedije, slovarji.

Vsi uporabljeni viri so navedeni v poglavju Literatura in viri.

19

5 TEORETIČNA IZHODIŠČA

5.1 SPOROČANJE, DISKURZ, DVOGOVOR

(So)sporočanje je komuniciranje in s pravili vodena druţbena/druţabna, za človeka ključna,

ţivljenjsko pomembna, namerna dejavnost, ki je v tesni zvezi z drugimi oblikami

človekovega druţbenega/druţabnega delovanja in se realizira v značilnih sporočanjskih

poloţajih. Jezikovno (so)sporočanje, komuniciranje je najbolj izbrušen sistem človekovega

simbolnega vedenja, brez katerega je nejezikovno komuniciranje osiromašeno.3

»Sporočanje je tvorjenje in sprejemanje sporočil.« (Toporišič 2000: 695). Po Toporišiču je

sporočanje zapleten postopek, v katerem sodelujejo tvorec sporočila, prenosnik in naslovnik.

Tvorec za tvorjenje sporočila in izrazitev stvarnosti uporablja primerno izbrano vrsto besedil

ter prvine jezikovne zgradbe.

Ţe na začetku se pojavi problem poimenovanja; diskurz ali dvogovor. Diplomsko delo sloni

na ugotovitvah Mire Krajnc Ivič, ki se je v svoji doktorski disertaciji (2008) odločila, da bo

poskusila vpeljati slovenske termine »/…/, ki bi temeljili na enakem ali podobnem razmerju

med vsakdanjo in strokovno jezikoslovno opredelitvijo nekega izraza, kot se pojavlja v

angleščini ali nemščini.« (Krajnc Ivič 2008: 16)

Pod pojmom diskurz Krajnc Ivičeva (2008: 17) navaja, da je to večinoma jezikovni prenos

informacij med najmanj dvema udeleţencema, na katerega lahko v precejšnji meri vplivajo

parajezikovna in nejezikovna sredstva ter informacije.

Slovar slovenskega knjiţnega jezika navaja, da je diskúrz knjiţ. pogovor, zlasti o kaki

pomembnejši stvari.

Hartley (1982/1989: 33–37) piše, da diskurz najbolje razumemo kot različne uporabe jezika in

da se v diskurzu srečujejo različni jezikovni sistemi in druţbene okoliščine. Če torej ţelimo

razumeti diskurz, moramo razumeti politične, druţbene in celo zgodovinske okoliščine

3 Vaje in seminarji pri Slovenskem knjiţnem jeziku IV, doc. dr. Mira Krajnc Ivič.

20

nastanka jezika. Podobno kot Hartley razmišljata tudi Parker in Fairchloug. Parker (v Burr

1998: 48) diskurz enači z jezikom, ko ga definira kot »sistem izjav, ki konstruira nek objekt«,

medtem ko Fairchloug (1995: 76) diskurz definira kot »specifičen način konstruiranja

določenih /…/ druţbenih praks«. Burrova (1998: 48) definicijo Hartleya in Parkerja nadgradi

in pojasnjuje, da se diskurz nanaša na niz pomenov, metafor, reprezentacij, zgodb, izjav in

podob, ki skupaj producirajo določeno različico dogodka.

Dvogovor je temeljna oblika človekovega jezikovnega delovanja. Pod pojmom dvogovor

»razumemo večinoma jezikovni prenos informacij med najmanj dvema udeleţencema, na

katerega lahko v precejšnji meri vplivajo parajezikovna in nejezikovna sredstva ter

informacije. Termin dvogovor je širši od pojmov pogovor in besedila, saj besedila in pogovori

ne nastajajo sami, temveč so vstavljeni v dvogovore, med trajanjem dvogovora v določenem

govornem dogodku se skupaj z besedilnim tipom informacij, tj. semantičnim in izraznim

tipom informacije, ter okoliščinskim tipom informacije oblikuje sporočilo« (Krajnc Ivič 2008:

17).

Med analiziranimi prispevki se pojavlja dvogovor, ki je najpogostejša oblika sporazumevanja

v medijih. Kadar se pojavlja javljanje v ţivo, torej pogovor med novinarjem na terenu in

sogovorniki ali med novinarjem v studiu in novinarju na teren je intervju kot poročevalski

ţanr. Korošec (1998: 245–278) pa meni, da je treba izraz intervju opustiti in sprejeti izraz

pogovor, saj gre tukaj za poročevalski ţanr s svojimi tipičnimi zakonitostmi.

5.1.1 Okoliščine tvorjenega diskurza

Sporočanje poleg jezikovnih uporablja tudi nejezikovna sredstva, to so vidne prvine. Pri

sprejemanju gre za receptivno dejavnost, torej dejavnost sprejemanja zapisanih in govorjenih

besedil. Sporočamo zato, da vplivamo na naslovnika.

Pri interpretaciji besedila (Pogorelec 1986: 14) je treba vedno upoštevati fizični kontekst

(govorni poloţaj, tj. kraj, čas in udeleţence), obenem pa tudi socialni (socialna

razdalja/bliţina med udeleţenci v komunikacijskem procesu, starostna razlika ipd.) in

mentalni kontekst (ţelje, potrebe, prepričanja, verjetja) tako tvorca kot naslovnika. Med

tvorcem in naslovnikom se nezavedno tvori vez, ki je nevidna, a trdna in pomembna za

sprejem informacij.

21

Osnovno sredstvo sporočanja je besedilo, ki nastane pri besednem sporočanju. Ob besednem

sporočanju poznamo še druge oblike sporočanja, katerih temelj nista jezik oziroma besedilo.

Toporišič jih imenuje pomoţne oblike sporočanja, čeprav analiza prispevkov potrjuje, da so

nejezikovna sredstva enako pomembna kot jezikovna sredstva, v primeru televizijskih

prispevkov, včasih celo pomembnejša. Toporišičeve (2000: 695) pomoţne oblike sporočanja

so: izraz obraza (mimika), kretnja (gestika), ki jo lahko opravimo z rokami, glavo, nosom,

očmi …, jakost dotika (rokovanje, stiskanje, objemanje, boţanje, tepenje) oziroma nasploh z

otipom. Hkrati z omenjenimi pomoţnimi oblikami sporočanja si je človek za posebne namene

razvil posebne vezi, ki se jih v ţivljenju učimo. To so predvsem videnjski jeziki za sporočanje

na razdalje, kar pomeni nekaj, česar človeški glas z jezikom in tvorjenjem besedila ne more

tako dobro opraviti kot samo dejanje ali predmet. Tukaj so mišljeni predvsem različni poloţaji

okončin in premikanje (npr. jezik policista, kadar nas ustavi s svetlečo lučko), ali jezik

semaforja (s tremi različnimi barvami luči sporoča tri različna sporočila, ki jih moramo

upoštevati).

To je le nekaj izmed znakov, ki jih srečujemo v vsakdanjem ţivljenju, vendar se tega

preprosto ne zavedamo, saj smo jih sprejeli v svoje ţivljenje kot samoumevne in normalne.

Krajnc Ivičeva (2005: 29–30) piše, da je jezikovno sporočanje vedno postavljeno v

kompleksno ozadje. To ozadje opiše kot naslednje okoliščine:

– prostor in čas sporočanja (fizični svet, situacijskost, sporočanjski poloţaji);

– udeleţenci in njihovo druţbeno razmerje (tvorec in naslovnik, socialni svet);

– namen;

– kanal (govorno-slušni in pisno-vidni kanal);

– nanašanjski okvir (tema);

– kod;

– sobesedilo.

Krajnc Ivičeva prav tako ugotavlja, da se okoliščine sporočanja neprestano spreminjajo, niso

pa vse relavantne, enako odločujoče ob vsaki priloţnosti in ob vsakem trenutku.

22

5.1.1.1 Udeleţenec

Krajnc Ivičeva (2005: 30) piše o udeleţencih sporočanja z dveh vidikov. Pomembno je, kdo

dejansko tvori besedilo, ne le posreduje in kdo je dejanski naslovnik, ne le udeleţenec.

Udeleţenec vstopa v sporočanje kot posameznik, ki s pomočjo svojih čustev, hotenj, ţelenj,

idr. tvori mentalni svet. Krajnc Ivičeva (2008: 318) še pojasnjuje, da je udeleţenec dvogovora

navzoči v dvogovoru, ki tvori ali interpretira sporočilo. V dvogovoru sodelujeta najmanj dva

udeleţenca: tvorec4 in naslovnik.

Tudi Verdonikova (2003: 13) uporabi izraz tvorec in naslovnik. Verdonikova pojasnjuje, da

sta tvorec in naslovnik osrednji točki, saj brez njiju in njunih razumov komunikacije sploh ne

bi bilo. Njuni vlogi sta bolj funkcionalni, saj si v diskurzu navadno vsi udeleţenci izmenjujejo

obe vlogi. Zlasti za javne medije (razen za medmreţje) je značilno, da obstajajo naslovniki, ki

se navadno ne morejo odzvati na izjave tvorcev, tj. občinstvo (izjema so različne kontaktne

oddaje, pa še tam se lahko odzove le omejeno število naslovnikov).

Tvorec ni vedno sam vir svojih izjav, ampak lahko povzema, posreduje izjave drugih tvorcev.

Tukaj lahko rečemo, da je tvorec, ki posreduje izjave drugih, sporočevalec. Ko gre za

informativne oddaje, vsekakor ni samo en tvorec, pač pa je dnevnoinformativna oddaja

sestavljena iz poročil s terena in predloga informacij, zbranih in sestavljenih v studiu.

Naslovniki so udeleţenci komunikacije, ki so jim sporočila namenjena. Njihova vloga je

pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled, saj sooblikujejo besedilo. Tvorec namreč sporočila

vedno prilagaja naslovniku, njegovemu druţbenemu statusu in njunemu medsebojnemu

razmerju, oblikuje si predpostavke o naslovnikovem vedenju in interesih (Verdonik 2003:

13).

Treba je povedati, da obstajajo merila, po katerih se sprejemanje govorjenega besedila

bistveno razlikuje od sprejemanja zapisanega. Ločiti je treba med pojmoma prejemnik in

naslovnik, ki ju je v slovensko jezikoslovje vpeljala Kriţaj Ortarjeva, opredelila ju je tudi

Bešterjeva. Njuna razlaga se zdi smiselna, če gledamo s stališča, da je pozornost usmerjena na

opis procesa. Kriţaj Ortarjeva (1997) pojasnjuje, da je naslovnik oseba, ki ji je govorno

4 V slovenščini je poleg termina tvorec uveljavljen tudi termin sporočevalec.

Za dvogovor, diskurz je pomembno, kdo tvori, ne le posreduje besedilo. V diplomskem delu se bo uporabljal

izraz tvorec, saj so predvsem novinarji na terenu in sogovorniki sami tvorci svojega besedila, izjav.

23

dejanje namenjeno, vendar ni nujno, da je pri samem dejanju prisoten. Tvorec5 dejanja oz.

govora je neprestano usmerjen k naslovniku, čeprav ni dejavna oseba. Prejemnik je oseba, ki

besedilo sprejema, ga interpretira in se nanj odziva, torej je dejaven (za razliko od

naslovnika).

Tudi Beaugrande in Dressler (Beaugrande, Dressler 1992: 12) opozarjata na to, da je treba

besedila in njihove značilne poloţaje njihove rabe opazovati s stališča tvorca in prejemnika.

Besediloslovje opredeljujeta kot vedo o besedilih, od katere »smemo zahtevati, da opiše in

pojasni tako skupne značilnosti kot tudi razlike med besedili in tipi besedil. Ugotoviti bi

morali, kakšne kriterije naj besedila izpolnjujejo, kako so tvorjena in sprejemana, kako so

rabljena v danem kontekstu itd.«

Udeleţenci pogovora6 so torej vsi prisotni na kraju dogodka, novinarji, sogovorniki ter

novinarji v studiu. Udeleţenci pogovora so tudi gledalci pred televizijskim zaslonu, ki imajo

občutek, da so prisotni na samem kraju. Velikokrat v analizi prispevkov osnovne podatke o

dogajanju povedo uradne osebe, na primer gasilci, pripadniki civilne zaščite, ministri, ţupani,

ki so na kraju dogajanja po sluţbeni dolţnosti. Ob uradnih osebah so najpomembnejše osebe

očividci, ki so dogodek spremljali od blizu.

5.1.1.2 Prenosnik7

Pri tvorjenju besedila je izrednega pomena prenosnik, s pomočjo katerega tvorec svoje

besedilo prenese v slušni ali pisni oblik. Ločimo slušni in vidni prenosnik. Besedilo lahko

torej posredujemo naslovniku po slušnem ali vidnem prenosniku, tj. v ustni ali pisni obliki. V

obeh tipih besedila, govorjenih ali zapisanih, pa lahko prepoznamo prvine, ki so značilne za

en ali drugi prenosnik. Pri govorjenem besedilu gre tako bolj za glasovne in zvočne prvine,

medtem ko pri zapisanem besedilu za pisna znamenja.

5 V diplomskem delu bo uporabljen izraz naslovnik, saj je televizijski medij namenjen širši mnoţici ljudi, ki se

pri dnevnoinformativnih oddajah neposredno ne odzivajo na informacije.

6 Vsi udeleţenci pogovora v analizah prispevkov niso imenovani z imenom in priimkov, temveč samo s

kraticami. Ob uradnih osebah je navedeno še, za katero uradno osebo gre, npr. ţupan, minister idr.

7 Povzeto po Toporišičevi Slovenski slovnici (2000: 705).

24

Z različnimi tipi informacij je treba sprejeti tudi njihove prednosti in slabosti. Verjetno je

najbolj jasen in direkten besedni oziroma slušni prenos informacij, kjer si lahko s pomočjo

besed zagotovimo pravilno razumevanje in sprejemanje informacij pri naslovniku. Vendar

tudi tukaj pride do odstopanj in nerazumevanja med tvorcem in naslovnikom. Veliko

informacij se samo s slušnim prenosom izgubi, prav tako ne dobimo zmeraj popolnih

informacij. Veliko laţje je, kadar se dopolnjujeta slušna in vidna podoba sporočila, ali še

bolje, ko je vse skupaj zapisano in s tem tudi arhivirano.

O slušnem prenosniku govorimo, če je sporočilo slušno, torej govorjeno. Tvorec z glasovi

sporočilo oblikuje, naslovnik pa sporočilo prejme. Naslovnik je v tem primeru nekje v

neposredni bliţini, saj se jakost glasu lahko poveča samo z vpitjem. S sodobnimi sredstvi se

dosega slušnega besedila ne da pretirano povečati, saj nastopijo šumi ali odmevi, ki lahko

vsebino sporočila spremenijo. Slušni prenosnik ima prednosti, kadar gre za nepremostljive

fizične ovire, saj lahko sporočamo z različnimi pripomočki. S pomočjo sodobne tehnike lahko

govorjeno besedilo tudi shranimo in si tako omogočimo, da besedilo po ţelji večkrat

poslušamo ali predvajamo drugim. Ob tem je treba paziti, da je kakovost shranjenega na

primernem nivoju, da ne pride do morebitne izgube informacij.

Lahko govorimo tudi o vidni podobi slušnega prenosnika, saj pri neposrednem prisostvovanju

tvorca prejemnik lahko opazuje tvorčeve ustnice, ki pomagajo oblikovati določene glasove.

Prav prisotnost obeh je izrednega pomena, kadar govorimo o gluhih in naglušnih osebah, ki se

lahko sporazumevajo tudi s pomočjo branja z ustnic.

Ob slušnem prenosniku, ki je za našo raziskavo pomemben, je treba omeniti še vidni

prenosnik. V preteklosti si je človek počasi oblikoval vidno, torej pisno podobo jezika. Sprva

so to bile le slike, hieroglifi, ki so se nato počasi oblikovale v besede. Prednost vidnega

prenosnika je predvsem ta, da se je lahko dlje ohranjal in tudi laţje prenašal, saj so bili

materiali, na katere so zapisovali, izredno trpeţni. Po izumu tiska in knjig je bilo vse skupaj še

olajšano, prišlo je do mnoţičnega izobraţevanja. Prednost zapisanega besedila je, da ga lahko

kadarkoli vzamemo v roke in ga večkrat preberemo, medtem ko govorjeno besedilo slišimo,

in če to ni shranjeno, slišanega ne moremo ponovno slišati, pri čemer lahko izgubimo

marsikatero pomembno informacijo.

25

Opozoriti je treba tudi na popravke, ki so pri vidnem prenosniku veliko razumljivejši kot pri

slušnem, saj slednji dopušča le sprotne popravke, in tako je velikokrat sporočilo odvisno od

iznajdljivosti govorca in govornih sposobnosti tvorca govorjenega besedila.

Tako vidni kot slušni prenosnik lahko zmotijo šumi, ki sporočanje motijo. Šumi se pojavljajo

povsod; v lokalih, telefonskih aparatih, radijskih in televizijskih sprejemnikih, okolici, kjer

delujejo stroji, v naravi idr.

»Dober tvorec ima prenosnik pred očmi ţe tedaj, ko tvori besedilo, saj je glede na prenosnik

treba (ali je dobro) marsikaj povedati različno.« (Toporišič 2000: 708).

Kranjčeva (2004: 397) meni, da je govorjena besedila teţko uvrščati le v eno samo funkcijsko

zvrst, saj je treba upoštevati, da se v veliki meri razlikujejo glede na govorni poloţaj,

naslovnika, sporočilni namen in ne nazadnje tudi druţbeno razmerje med sporočevalcem in

naslovnikom. Govorjena besedila v eno skupino druţi le isti prenosnik, ki pa lahko narekuje

izbiro sredstev, povezanih z naravo prenosnika. »Sodobno pojmovanje zvrsti torej v ospredje

postavlja temeljno funkcijo besedila, to je vplivanje na naslovnika, za to pa tvorec izbira

sredstva, ki so mu na voljo v njegovem besedilnem svetu in ki jih nudi jezik, v katerem

besedilo oblikuje.« (Kranjc 2004: 397).

Ker je v diplomskem delu v ospredju vidni prenosnik, je treba omeniti posnetke. Tako kot so

pomembne izjave sogovornikov, tako je pomemben dober posnetek, privlačna slika. Dogodki,

kot so vremenske nevšečnosti so za televizijske gledalce slikovno zelo privlačni. Da pa

nastanejo posnetki, ki jih gledalci z veseljem pogledajo in jim vzamejo sapo, je treba veliko

truda, tudi sreče, da sta novinar in snemalec prisotna ob pravem času na pravem mestu. Za

gledalce bo zelo pomembno, če se bo novinar lahko javil ob samem kraju dogodka oziroma

prišel do neposredne bliţine plazu ali se celo sprehodil po zgornji etaţi odkrite stanovanjske

hiše.

Za naslovnika je pomembno predvsem sprejemanje besedil. Naslovnik po vidnem ali slušnem

prenosniku besedilo bere/gleda ali posluša, ob tem pa iz besedila lušči podatke, zbira

informacije. Da tvorec svoj namen doseţe, je treba upoštevati, da ob vidnem prenosniku ne

sme biti nasičenost informacij prevelika, prav tako jezik ne preveč strokoven, sploh kadar gre

za mnoţičnega naslovnika, kot ga pričakujemo pri televizijskem prenosu

dnevnoinformativnih oddaj. Besedilo mora biti jasno, natančno, nazorno in realno prikazano.

26

Treba je upoštevati, da je sprejemanje informacij prav tako zahtevna naloga, kot je njegovo

oddajanje. Nasičenosti informacij je lahko prevelika in zato pride do nerazumevanja ali

dvoumnosti pri naslovniku. Pomembno je, da tvorec besedila upošteva naslovnika in

podajanja besedila prilagodi.

Kalin Golobova (2001: 64–66) piše, da smo v dobi govorjene besede, na katero nismo dobro

pripravljeni. Govorjenje je oblikovanje sporočil, katerim se ne sme videti, da so naučena na

pamet, četudi to so. Pomembno je, kako se odzovemo sogovorniku, kako se kaj pove, ob tem

pa je treba upoštevati retorična pravila, spoštovati sogovornika in splošnokulturna ter

jezikovna pravila, kamor sodijo pravorečje, glasoslovje in stavčna fonetika. Doda še, da kadar

govorimo o kulturi govora, nas zanima predvsem javni sporočanjski poloţaj, okoliščine, v

kateri po teoriji jezikovne zvrstnosti uporabljamo knjiţni jezik, pri govorjenih sporočilih pa

imamo na voljo knjiţni zborni jezik in knjiţni pogovorni jezik, ki ga Kalin Golobova označi

kot knjiţno govorico. Knjiţni zborni jezik se uporablja pri javnih govorih v vseh priloţnostih,

nastopih na televiziji in radiu, predavanjih, pri govoru v parlamentu itd. Predvideva se, da

smo vnaprej pripravljeni, torej takrat obstaja tudi pisna predloga. Knjiţna govorica pa se

uporablja, kadar besedilo tvorimo sproti, brez vnaprej pripravljenega besedila, v uradnem,

nezasebnem in zasebnem govornem poloţaju, kadar nenehno menjujemo vlogo govorečega in

poslušalca.

5.2 GOVORJENI DISKURZ

Bahtin meni, da se ves jezik in vse misli pojavljajo dvogovorno. Strinjamo se s Krajnc

Ivičevo, da vse izgovorjeno obstaja kot odgovor na ţe izrečene stvari, ali kot pričakovanje

stvari, ki šele bodo izrečene (Krajnc Ivič 2008: 12). Ugotavljamo, da je pogovor sredstvo, s

katerim navezujemo stik. In pogovor dobi smisel navadno šele, ko to lahko delimo še z

nekom, in takrat govorimo ţe o dvogovoru. Sredstvo dvogovora je jezik, kar pomeni, da je

»jezik ustvarjen za sporočanje, tj. je ustvarjanje skupnega, kar je v svoji osnovi dvogovorno«

(Krajnc Ivič 2008: 12). Če je jezik ustvarjen za sporočanje, je treba pogledati še druge oblike

sporočanja.

Tako lahko ugotovimo, da so razlike in razhajanja med govorjenim in pisnim prenosnikom

oz. med spontano in nespontano tvorjenim diskurzom, do katerih prihaja zaradi različnih

27

okoliščin, ki pogojujejo govor. O spontanosti govorjenega diskurza govorimo, kadar ta ni

pripravljen vnaprej in je tvorjen sproti, medtem ko so nespontano tvorjeni diskurzi ţe

pripravljeni ali vsaj okvirno zasnovani. Smolejeva (2004: 423) piše, da »do navideznega

skladenjskega razhajanja med govorjenim in pisnim jezikom oz. med spontano in nespontano

tvorjenim diskurzom prihaja predvsem zaradi številnih »neizpeljanih« struktur (pretrganost,

izpust), ki jih dopuščajo različne prozodične lastnosti jezika in okoliščine, ki pogojujejo

govor. Tako imenovane neizpeljane (pretrgane, opuščene) strukture so znak hkratno dvojnega

(prepletenega) tvorjenja spontano tvorjenih besedil oz. spontanega govora.«

Tudi Krajnc Ivičeva (2005: 59–60) piše o spontanosti in nespontanosti govorjenih besedil. Za

spontano besedilo uporabi tudi izraz prosto in neposredno ubesedovano ne vnaprej

pripravljeno besedilo. Kakor Smolejeva, tudi Krajnc Ivičeva piše, da so v spontanem besedilu

pogosti pojavi pretrganosti, preskakovanje iz ene skladenjske oblike v drugo, delna

nestrnjenost, ponovitve, negladkost. Nespontana besedila so lahko popolna ali delna obnova

zapisanega besedila, za katerega sta pričakovani tekočost in večja skladenjska doslednost.

Verovnikova (2004: 163–164) se ukvarja z zadregami pri opredeljevanju zvrsti govorjenega

knjiţnega jezika, saj ugotavlja, da je naslovnik zbornega govora praviloma mnoţičen,

neposredno prisoten, knjiţnopogovorni jezik pa naj bi se uporabljal predvsem takrat, ko

neformalnemu, nemnoţičnemu zboru govorimo brez vnaprej pripravljenega besedila. Glede

na današnje stanje, pa ima različica govorjenega jezika danes zelo pogosto mnoţičnega

naslovnika. Še vedno je v glavnem vezana na dvogovor, na menjavanje vlog govorca in

poslušalca, a se pojavlja razlika, saj je takšen pogovor lahko vsaj do določene mere

pripravljen vnaprej, a je izbira manj stroge različice vseeno zavezujoča.

Za medije je pomembno, da uporabljajo zborni jezik, saj posredujejo informacije širši

mnoţici, s tem pa hkrati širijo tudi knjiţni jezik. Tako pa v govorjenem jeziku ne moremo

pričakovati, da bo izpolnjeval vse jezikovne norme, zlasti kadar besedilo ni pripravljeno

vnaprej.

Jezik v prispevkih v grobem lahko ločimo na jezik novinarjev in jezik sogovornikov. Jezik

novinarjev bi lahko razdelili še na jezik studijskega novinarja in jezik terenskega novinarja.

Novinarji po pričakovanjih uporabljajo knjiţni zborni jezik, medtem ko sogovorniki in

sogovornice uporabljajo pogovorni jezik, ki se občasno meša z narečnim jezikom. Terenski

novinarji uporabljajo knjiţni zborni jezik, ki se občasno prepleta s pogovornim jezik, da se

laţje pribliţajo sogovornikom.

28

Hipotezo smo oblikovali na podlagi dejstev, da je novinar oseba, ki je primerno jezikovno

izobraţena in zna izbirati besede v določenih trenutkih ter se seveda tudi znajti v nepredvideni

situaciji. Postavljata se vprašanji, ali je dopustna razlika med studijskim in terenskim

novinarjem/novinarko in kako to lahko opravičujemo. Načeloma razlik ne bi smeli dopuščati,

saj sta za delo odgovorna novinarja, ki bi naj bila po statusu enaka. Vendar pa je ob tem treba

upoštevati dejstvo, da ima studijski novinar/novinarka pred seboj pomagalo, s katerim si

lahko kadarkoli pomaga, medtem ko terenski novinar, sploh kadar gre za poročanje v ţivo,

pomagal nima.

5.4 GOVORJENO BESEDILO

Sestavni del analize diplomskega dela so besedila. Pri analizah besedil je treba upoštevati

dejstvo, da poznamo več vrst besedil. Tako se lahko kasneje pojasnijo razlike ali skupne

značilnosti med besedili in tipom besedil. Vedeti je treba, kako so besedila tvorjena, kakšne

kriterije izpolnjujejo, kdo je naslovnik idr. (Beaugrande 1992: 12).

Besedilo je predmet različnih raziskav, posledica tega pa je, da obstajajo različne definicije

termina besedilo. Za večino je skupna povezava s sporočanjem (Krajnc Ivič 2005: 38–39), saj

je besedilo rezultat sporočanja. »Besedilo je organizirana sporočilna enota ne glede na to, ali

je govorjeno ali napisano.« (Krajnc Ivič 2005: 40). Toporišič (2000: 32) še meni, da je

besedilo različno glede na prenosnik v primeru, da se govori ali piše.

Besedilo8 je praviloma koherentno in kohezivno oziroma sovezni jezikovni tip informacije,

potrebno za oblikovanje sporočila. V besedilu je treba upoštevati urejevalna (učinkovitost,

efektnost in ustreznost) in konstitutivna načela oziroma kriterije besedilnosti, predvsem

koherenco, kohezijo, informativnost in medbesedilnost. Učinkovitost besedila je odvisna od

stopnje truda in naprezanja udeleţencev pri uporabi besedila. Ustreznost besedila izhaja iz

usklajenosti med sporočanjskimi okoliščinami in dejanskim načinom upoštevanja meril

besedilnosti.

8 Vaje in seminarji Slovenskem knjiţnem jeziku IV, doc. dr. Mira Krajnc Ivič.

29

Govorjena besedila so lahko prav tako zapletena, strukturno in pomensko. To je v veliki meri

odvisno predvsem od jezikovne zmoţnosti posameznika in konteksta, v katerem je bilo

besedilo oblikovano.

Za sodobne medije so določeni radio, televizija in svetovni splet. Vsak od teh medijev dnevno

pripravlja besedila in prispevke, ki morajo biti aţurni, informativni in aktualni, da pritegnejo

in ohranjajo poslušalce/gledalce/bralce. Glede na naslovnika nastajajo različna besedila; tako

tipi besedil kot tudi zvrsti besedil v različnih okoliščinah. V televizijskih medijih lahko poleg

besedil opazujemo tudi nejezikovna sredstva, ki lahko na vsakega naslovnika delujejo

različno, oziroma pri sprejemanju besedila delujejo pozitivno ali negativno.

V diplomskem delu smo se opredelili na televizijski medij, še posebej na informativne oddaje,

samo gradivo pa je zbrano na svetovnem spletu, kjer so arhivirani posnetki posameznih oddaj.

Verovnikova (2004: 114) piše, da imajo mediji pomembno vlogo pri oblikovanju splošne

jezikovne rabe, prav tako je pomembno, kaj se skozi medije oblikuje kot vzorec za jezikovno

ravnanje v določenem poloţaju. Govorjena beseda je poleg slike osnovna značilnost

televizijskega sporočanja, s katerim posredujemo informacije. Televizijske

dnevnoinformativne oddaje, kot so Dnevnik, Odmevi in 24 ur in oddaja Svet, imajo točno

določeno zaporedje besedil in njihovih dolţin. Gledalec lahko določeno informacijo sliši le

enkrat, zato mora biti besedilo jasno, jedrnato in jezikovno manj zahtevno, vendar mora

ustrezati jezikovnim normam slovenskega jezika.

Govorjeno besedilo obravnavamo za spontano besedilo, kadar to ni pripravljeno vnaprej. Da

besedilo ni pripravljeno vnaprej, lahko ugotovimo na več načinov, najštevilčnejši so

zapolnjevalci vrzeli, krajši in daljši odmori med odgovori, slovnične ter druge napake, ki

nastajajo zaradi premorov, ki jih sogovorniki uporabljajo. Menimo, da bomo te zasledili tudi v

prispevkih obeh televizij.

Vsako besedilo je komu namenjeno, pa naj bodo to javna ali zasebna besedila. Za govorjena

besedila bi na splošno lahko rekli, da je zanje značilno predvsem to, da so spontana in v

večini nepripravljena, tvorec se sproti odziva in se popravlja, dopolnjuje in ponavlja,

velikokrat se njegove misli ne dokončajo. Vendar pri novinarskih besedilih, kot so

informativne oddaje, tega ne moremo popolnoma potrditi, saj se je treba na oddajo pripraviti.

Treba je posneti prispevke na terenu, jih pregledati in analizirati, nato je treba vse skupaj

30

strniti v celoto. In v tej celoti je pomemben prispevek novinarjev v studiu, ki imajo vnaprej

pripravljena besedila, te v večini berejo z zaslonov pred seboj, hkrati imajo poleg sebe še

tiskano besedilo, ki jim je lahko v pomoč, če se jim kaj zaplete. Pri zapisanih besedilih je

norma jezik, saj ima tvorec besedila moč besedilo popraviti, večkrat prebrati in tudi dopolniti.

Novinarji v studiu v besedilih poročajo o pomembnih in zanimivih dogodkih, v katerih niso

bili udeleţeni, zato se pogosto sklicujejo tudi na druge vire poročanja, ki pa velikokrat niso

niti preverjeni.

Publicistična besedila so namenjena javnosti, naslovnik je mnoţičen in interesno zelo

različen, zato je ob pripravah na prispevek in oddajo treba upoštevati vse kriterije, da bi lahko

zadovoljili čim širši krog prejemnikov besedila. Publicistična besedila so navadno

enogovorna, saj se ne pričakuje, da se bo televizijski gledalec tvorcu odzval.

5.4.1 Kriteriji besedilnosti

Mehanizmi, ki povezujejo besedilo kot posamezne prispevke v diskurze, nas opozarjajo na

pomembne kriterije besedilnosti (Beaugrande 1992: 23). »Besedilo definiramo kot

komunikacijsko pojavitev /…/, ki izpolnjuje sedem kriterijev besedilnosti.« (Beaugrande

1992: 12). Omenjena pišeta o koheziji, koherenci, namernosti, sprejemljivosti,

informativnosti, situacijskosti in medbesedilnosti.

Da lahko na naslovnika vplivamo, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji besedilnosti. Poleg

koherence in kohezije k temu v veliki meri prispevajo tudi nejezikovna sredstva, ki besedilo

sooblikujejo, vendar jih v vseh medijih ni mogoče zaslediti oz. opaziti. Če pa se tvorec

besedila ne zaveda prednosti in pomanjkljivosti teh, lahko besedilo na naslovnika učinkuje

drugače, kot pričakuje tvorec.

»Koherenca je celotni smisel dvogovora, ki je oblikovan v medsebojnem delovanju med

jezikovnimi oblikami in pomeni, druţbenimi in kulturnimi pomeni ter interpretativnimi

okvirji. Je rezultat točno načrtovanih pravil, povezujočimi izrek s pravili, ki ga naredijo za

govorno dejanje, in zaporednih pravil, ki ne povezujejo površinskih jezikovnih podrobnosti

izrečenega, temveč preko načrtovalnih pravil nastala dejanja.« (Krajnc Ivič 2008: 314)

31

»Sklenjenost besedila« (Pogorelec 1986: 14) ali koherenca je namreč tudi v govorjenih

besedilih doseţena s kontekstom, ki ga razumemo v njegovem širšem pomenu, torej kot

sobesedilo in okoliščine, v katerih je besedilo nastalo.

Koherenca ali sovisnost je torej razločevalna lastnost besedila, ki jo doseţemo z medsebojno

logično, stvarno in asociativno povezanostjo več povedi.

H koherenci in koheziji govorjenega besedila v veliki meri prispevajo tudi neverbalna

sredstva, ki besedilo sooblikujejo, vendar jih zaradi narave medija v sekundarni komunikaciji

(npr. radio) seveda ne moremo videti. Če se npr. tvorec ne zaveda prednosti in

pomanjkljivosti, ki jih nudi medij, besedila na naslovnika učinkujejo kot nekoherenta in

nekohezivna (Kranjc 1997: 397).

Pri koheziji gre za način, kako so sestavine površinskega besedila, se pravi besede, kot jih

dejansko slišimo ali vidimo, znotraj niza med seboj povezane. Površinske sestavine so

odvisne druga od druge v skladu s slovničnimi oblikami in konvencijami, tako da kohezija

torej temelji na slovničnih odvisnostih.

Beaugrande in Dressler (1992: 65) predstavljata pomen kohezije kot "sposobnost ali potencial

jezikovnega izraza (ali kakega drugega znaka), da predstavi ali posreduje neko vedenje", in v

povezavi z njim določita smisel kot izraz "za označevanje tistega vedenja, ki ga dejansko

posredujejo v besedilu nastopajoči izrazi".

Besedila nastajajo v kontekstu, v določenem govornem poloţaju. Pragmatične predpostavke

so ideje ali misli, ki jih tvorec besedila posreduje naslovniku. V sporazumevalnem procesu je

pomembno, da se zavedamo, da te predpostavke niso stalne, saj bi se morale spreminjati glede

na ideje.

Besedilo je sestavina, ki sporazumevanje omogoča, na razlike med tvorčevim in

naslovnikovim razumevanjem besedila pa vplivata tako dejavnost tvorjenja kot sprejemanja

besedila.

Naslednji kriterij besedilnosti, ki ga je treba upoštevati v poročevalskih besedilih je

informativnost. Kadar govorimo o informativnosti, pričakujemo novosti ali nepričakovanosti

za naslovnika. Največkrat se uporablja pojem v povezavi z vsebino, torej s koherenco, ki ima

prevladujočo vlogo pri vsebini. Jezikovni podsistemi, kot si fonemi in skladja, imajo

32

podrejeno ali pomoţno vlogo, zato so redkeje v središču pozornosti. Tvorec mora v diskurzu

imeti pripravljen načrt sedanjih in prihodnjih situacij in v skladu s tem upoštevati vse, tudi

nepredvidljive, situacije (Beaugrande, Dressler 1992: 101–102). Beaugrande in Dressler

(1992: 106) še poudarjata, da je za širšega naslovnika pomemben dejanski svet. To je

privilegiran izvor pričakovanj, na katerih temelji besedilna komunikacija.

Avtorja (1992: 128–129) še pojasnjujeta, da je potrebno tipologijo besedil postaviti v

korelacijo s tipologijami govornih dejanj in govornih situacij. Brez upoštevanja ustreznosti

besedilnega tipa z ozirom na kontekst, v katerem nastopa, udeleţenci komunikacije ne morejo

določiti sredstev in obsega ohranjanja besedilnosti. Pišeta še, da sta koherenca in kohezija

manj strogi v pogovoru kot npr. v znanstvenih besedilih. Omenjata še funkcijo besedilnih

tipov (opisna/deskriptivna, pripovedna/narativna, argumentativna besedila), ki bo v

diplomskem delu omenjena. V besedilih najdemo mešanico opisnih, pripovednih in

argumentativnih besedil.

V sklop medbesedilnosti avtorja uvrstita (1992: 131) tudi sklop besedilnih namigovanja. Pri

novinarjih velikokrat lahko opazimo sklicevanja na drugi vire, kadar sami ne uspejo preveriti

informacije. Kadar se sklicujejo na druge vire, je pomembno, da to povedo, hkrati pa se s tem

zavarujejo, če pride do kakšne napake v posredovanju informacij.

Tako lahko povzamemo, da bo vse temeljilo na jezikovni pragmatiki, ki bi jo lahko preprosto

označili kot proučevanje jezikovne rabe. Predstavlja drugačno stališče proučevanja jezika.

Nanj ne gleda več kot na samozadosten sistem, v katerem raziskuje njegove sestavine

(foneme, morfeme, lekseme ...) neodvisno druga od druge, ampak kot na interaktiven sistem,

v katerem se njegove sestavine prepletajo in medsebojno nadzorujejo, kot se dogaja pri rabi

jezika. Na prepletanje sestavin pa vplivajo tudi nejezikovni elementi, tj. okoliščine. Te

zajemajo materialni, fizični svet okoli nas, druţbena razmerja med udeleţenci komunikacije

in socialno institucijo, v okviru katere poteka komunikacija, umske sposobnosti in druge

psihične lastnosti posameznika itd. Jezik torej vrne v njegovo naravno okolje − uporabnikom

− in raziskuje, kako ga ljudje uporabljajo, to pa je ţe oblika socialnega vedenja. Zato je

pragmatično stališče preučevanja jezika bolj interdisciplinarno kot katerokoli drugo

(Verdonik 2003: 10).

33

5.4.2 Nekatere skladenjske značilnosti govorjenih besedil

Pri besedilu je pomembno, ali je besedilo neposredno ubesedovano oziroma spontano, ne

vnaprej pripravljeno, ter besedilno vezano govorjenje oziroma vnaprej pripravljeno besedilo.

V nepripravljenih besedilih so pogosta pretrganost, preskakovanje iz ene skladenjske oblike v

drugo, nestrnjenost in slabša povezanost posameznih delov besedila, ponovitve idr. (Krajnc

Ivič 2005, 59). Vnaprej pripravljeno besedilo lahko popolnoma ali delno obnovimo, ob tem pa

sta pričakovana tekočost in večja skladenjska doslednost (Krajnc Ivič 2005: 60). Avtorica

(2005: 60) še pojasnjuje, da v spontanem govorjenem besedilu ne moremo delati z osnovno

skladenjsko enoto (stavkom), saj ga ni mogoče zadovoljivo identificirati.

Krajnc Ivičeva (2005: 396) tudi ugotavlja, da je rezultate, ki jih je pridobila s posnetki

vzorcev besedil, nemogoče posplošiti, saj je bil za analizo izbran le omejen vzorec besedil,

vendar pa lahko rečemo, da se v govorni komunikaciji v slovenskih medijih vedno v večji

meri pojavlja knjiţni govorjeni jezik.

»Zgradba govorjenega besedila je rezultat interakcijskega učinkovanja pri uveljavljanju

pravil, zato so v teh besedilih pogoste modifikacije skladenjskih zgradb glede na značilnosti

zapisanega besedila. Te modifikacije ločimo na tri skupine: skladenjske modifikacije

besedilnega povezovanja, situacijsko odvisne modifikacije skladenjskih zgradb in modelne

skladenjske zgradbe.« (Krajnc Ivič, 2005: 61 po Müllerovi 1994: 73–89).

Po Krajnc Ivičevi (2005) med skladenjske modifikacije besedilnega povezovanja sodijo

nedokončane skladenjske strukture (zamolk, preskok, izpust in samostojni odvisni stavek;

spremembe besednega reda in paralelizem).

»Aposiopeza (zamolk) kot pomenska ali tudi intonacijska nepopolnost, nedokončanost povedi

ima okrepljeno aktualizirano vlogo, ko se nedokončanost povedi razširi na nedokončane

misli. Znak tropičje ne nadomešča znane in redundantne prvine /…/, ampak priklicuje

neimenovane, a pričakovanje in znane okoliščine, posledice. Neizrečeno je tako še

izrazitejše.« (Korošec 1998: 18).

Za preskok (anakolut) je značilno, da se v začeti skladenjski vzorec vrivajo zastranitve. Poved

se konča drugače, kot je bilo sprva ţeleno oziroma mišljeno.

34

»Besedilni izpust (elipsa) je (kohezivno) sredstvo zgoščevanja besedila; torej ima v besedilo

povezovalno – konektivno funkcijo: eksoforično, anaforično ali kataforično. Besedilni izpust

se pojavlja, kadar je v besedilu nekaj neizrečenega ali lahko to neizrečeno nedvoumno

nadomestimo ali iz sobesedila ali sporočanjskega poloţaja.« (Krajnc Ivič 2005: 63).

Paralelizem blaţi intelektualni napor, saj uravnava kratkotrajni spomin, hkrati pa povedano

poudarja ali stopnjuje (Krajnc Ivič 2005: 69).

Na situacijske odvisne modifikacije (Krajnc Ivič 2005: 70–72) vpliva situacija govornega

poloţaja. Omenjena so situacijska deiktična sredstva in sredstva za vzpostavljanje in

ohranjanje stika. Govorna besedila vsebujejo številna sredstva za vzpostavljanje in ohranjanje

stika, ki jih imenujemo začetniki. Avtorica piše, da so to zaznambe za začetek dvogovora ali

nove teme. So signali za začetek sporočanja, s katerimi se vzpostavi stik s komunikacijskim

partnerjem oziroma pritegnemo sogovornika. Začetniki usmerjajo človekova pričakovanja, saj

se lahko sklepa, kaj sledi. Nekateri začetniki imajo nizko stopnjo informativnosti in so lahko

izpuščeni. Krajnc Ivičeva govori o treh vrstah začetnikov: pravi (dober večer, aha,

spoštovani, poglejte), nepravi, ki jih deli še na navezovalne (torej, glede), zvezne (poleg,

najprej, potem), napovedovalne (še) ter izvajalniške (treba, naslednje) in začetniki mašila

(moram reči, ja, treba je reči, torej ..).

Verdonikova (2008: 25) piše o diskurznih označevalcih,9 ki so vedno predstavljeni kot izrazi,

ki ne prispevajo veliko k vsebini in ne vplivajo bistveno na pomen sporočila, ampak

opravljajo predvsem komunikacijske, pragmatične oz. proceduralne funkcije. To sicer zelo

ohlapno definicijo lahko štejemo kot skupno izhodišče preučevanja diskurznih označevalcev.

Tako Verdonikova (2008: 25) označevalce deli na štiri vrste, in sicer na ideacijske,

interakcijske, označevalce procesov tvorjenja in interpretacijske označevalce. Ideacijski so

tisti, ki so usmerjeni v besedilo dialoga in so večina vezniškega ali prislovnega izvora. Z

interakcijskimi označevalci sogovorniki sporočajo, da se poslušajo in razumejo.

»Začetniki besedil so pogosti signali za usmeritev pozornosti na začetek komuniciranja, ne pa

dejanski začetki besedil.« (Korošec 1998: 230).

9 O diskurzivnih označevalcih več v poglavju Preplet jezikovnih in nejezikovnih sredstev na obeh televizijah, str.

66–67 in 74.

35

Tudi Kalin Golobova (2001: 74) in Verovnikova (2005: 116) pišeta o mašilih. Prva meni, da

je mašilo »vsako jezikovno sredstvo, ki ga v svojem govoru uporabljamo brez prave potrebe,

ne vpliva na njegovo sporočilnost, prepričevalnost, pridobivalno, argumentativno ali estetsko

raven.«. Verovnikova pa meni, da gre za strategijo pridobivanja časa, potrebnega za

razmislek o tem, kaj bo govorec povedal v nadaljevanju. Mnogi govorci se zatekajo k

mašilom, da naslovniku dajejo vtis neprekinjenega govornega toka.

Treba je omeniti tudi vračanja in kopičenja, ki se pojavljajo v govorjenih besedilih. »Vračanja

razumemo na dinamični način kot proces, v katerem se nekaj popravlja, izboljšuje …«

(Krajnc Ivič 2005: 73). Za vračanje so uporabljeni vezniški izrazi s pomenom rektifikacije

(ali, bolj, natančneje, oziroma, mislim). Omenjena (2005: 73) še navaja, do so vračanja

osnovne značilnosti nepripravljenega govora, pomagajo vzdrţevati odvisnost besedila ter

premagovati pritisk tvorjenja besedila. Pojasnjuje slovnična vračanja oziroma napake in

pomenska vračanja oziroma dopolnitve ter kopičenja.

Tvorec je pri tvorbi govorjenega besedila časovno obremenjen, zato so pojavi kopičenja

pogosti. Kopičenje signalizira teţave tvorca, omahovanje pri izbiri podatkov, za katere ni

prepričan, ali so resnični. Tvorec lahko zavestno in namerno kopiči popolne ali delne

ponovitve in s tem izrečeno poudari. V teh primerih gre za stopnjevanje.

5.5 NOVINARSKI DISKURZ

Definicije novinarskega diskurza so različne. Lutharjeva (1998: 10) piše o objektivnem in

subjektivnem novičarskemu diskurzu. Nevtralno dokumentarni-realistični diskurz (objektivni

diskurz) objektivno podaja informacije. Voditelj oziroma novinar v pripovedovanju ni

prisoten s svojimi komentarji in mnenji, ampak zavzame nevtralno drţo in občinstvu prenaša

le izjave in poglede drugih. Kramljajoči druţabni diskurz (subjektivni diskurz) je popolno

nasprotje objektivnega diskurza, saj voditelj oziroma novinar ravno preko uporabe

subjektivnega diskurza verbalno ali neverbalno vrednosti upovedano vsebino. Voditelj

lahkotno kramlja z gledalci in z drugim sovoditeljem. Dogodke pripovedujejo kot človeške

zgodbe, pri čemer se poudarja individualno izkustvo in emocionalno stanje vpletenih v

dogodek. Langer (1992: 114) navaja, da so v informativnih oddajah novice pogosto

personificirane oziroma počlovečene, kar pomeni, da je velik poudarek na posameznikih, ki se

36

znajdejo v krizi in se sami ne morejo rešiti iz nje. Personifikacija televizijskih novic poteka na

dveh ravneh – na verbalni in vizualni ravni. O verbalni komponenti personifikacije piše

Labanova (2007: 158). Verbalna komponenta personifikacije je pravzaprav način

novinarjevega pripovedovanja, za katerega je značilno poudarjanje individualnosti

(opisovanje ţivljenja in teţav konkretnih ljudi, ganljive pripovedi posameznika s poudarkom

na njegovih občutkih, navajanje konkretnih primerov namesto splošnih opisov), vizualno pa

se personifikacija dosega s posnetkom kamere v srednjih in zelo bliţnjih kadrih, tako da

gledalec ujame še vse tiste malenkosti, ki jih novinar z besedami ne zmore povedati.

Novinarje pri izbiranju novic, ki jih bodo poročali, vodi načelo lova za senzacijo, saj

televizija, sploh komercialna, vedno bolj pa tudi nacionalna, kliče po dramatizaciji. Novinarji

izbirajo nenavadno, novo, nevsakdanje, da gledalce pridobijo in jih obdrţijo. Velikokrat se

zgodi, da novinarji senzacionalistično poročajo o stvareh in jih povzdigujejo v dogodke. Z

ekspresivnimi sredstvi vlivajo na čustveno sprejemanje, da se gledalci ne bi spraševali o

argumentih, ampak bodo verjeli, da so za ubesedeno ogorčenost gotovo krivi grozljivi dokazi

o nezaslišanih dejanjih vpletenih (Kalin Golob in Poler Kovačič 2005: 299).

Kalin Golobovo in Poler Kovačičevo tudi zanima, kakšna jezikovna sredstva in stilne

postopke uporablja novinar za doseganje večjega učinka svojega sporočila. Hkrati pa Korošec

(1998: 151) ugotavlja, da je o senzacionalizmu smotrno govoriti le kot o posledici posebne

rabe jezikovnih sredstev, kar pomeni, da se v naslovih in besedilu pojavljajo stilne prvine, s

katerimi se ţeli doseči konkreten učinek.

Na tem mestu je treba omeniti še postopke narativacije oziroma pripovedovanje zgodb,

moraliziranje in dramatiziranje. Labanova (2007a: 167–168) meni, da je narativizacija

novinarjem v pomoč pri personifikaciji in emocionalnem vključevanju gledalca v povedano.

Novinarji za doseganje dramatičnosti uporabljajo verbalne in vizualne prvine, se pogosto

pojavljajo hkrati in se medsebojno dopolnjujejo. Dramatični glas pri občinstvu takoj vzbudi

pozornost. Med vizualne prvine dramatičnosti spadajo objavljanje čustvenih posnetkov, hitra

menjava kadrov, uporaba dinamičnih premikov kamere, ki posnema človekovo gibanje,

vnovično uprizarjanje dogodkov.

Novinarji se morajo osredotočiti in odločiti za določen stil pisanja in pripovedovanja. Vsak

novinar ima lasten, individualen stil, ki ga ponazarjajo kratki, včasih celo ostri stavki ali

poetičen jezik. Včasih je treba v ospredje postaviti sam prispevek in udeleţence, zato je treba

upoštevati poseben stil upovedovanja. Posledice katastrofalnih dogodkov so izguba

37

premoţenja, trpljenje ljudi, v skrajnih primerih tudi izguba ţivljenja. Novinar se mora

prilagoditi dogodku in uporabiti primeren stil. Kljub temu lahko zgodbo pove na svoj način. V

primerih vremenskih nevšečnostih gre za dogajanja na izkustveni ravni. Novinar mora zgodbo

predstaviti tako, da se bodo gledalci v njej prepoznali in se z njo identificirali. Tako bo

poročanje gledalce zagotovo pritegnilo. Novinar mora uporabiti oseben, domač, preprost,

naraven in jasen jezik. Televizijske dnevnoinformativne oddaje so namenjene širšemu krogu

gledalcev različne starosti in izobrazbe. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da televizijsko

poročilo vidi in sliši le enkrat, kar pomeni, da mora biti prispevek predstavljen tako, da ga

občinstvo razume ţe ob prvem spremljanju.

V okviru novinarskega diskurza je treba omeniti še novinarske ţanre. O tem piše Erjavčeva v

knjigi Koraki do kakovostnega novinarskega prispevka (1998: 90). »Novinarski ţanri se v

novinarskem procesu oblikujejo, stabilizirajo in predstavljajo kot tematsko in problemsko

specifične oblike predstavitve.« (Erjavec 1998: 90). Avtorica predstavlja, kaj so novinarski

ţanri, kakšen je njihov pomen in nastanek. Različni avtorji imajo različne poglede na

strukturo novinarskih prispevkov.

38

Slika 1: Van Dijkova superstruktura sheme novinarskega diskurza (povzeto po Košir 1988: 53)

Iz slike je razvidno, da van Dijk razdeli novinarski diskurz na dva glavna dela, in sicer na

povzetek in novinarsko zgodbo. Prvega tvorijo naslov in vodilo, drugi je veliko bolj razdelan,

kar je vidno iz sheme.

Van Dijk (1988: 43) piše, da lahko naslov in vodilo skupaj tvorita glavne teme prispevka.

Glavni dogodek naj bi razbral iz ostalih elementov, ki se pojavljajo skozi celoten prispevek.

Poudarja, da so vsi elementi sheme, predvsem pa glavni dogodek, predstavljeni razpršeno, kar

pomeni, da vsi elementi niso predstavljeni v eni fazi prispevka, temveč so podani po delih.

Trdi še, da so podatki predstavljeni od najpomembnejšega k najmanj pomembnemu, torej je

najpomembnejša informacija zmeraj prva.

Na drugi strani pa Koširjeva (1988: 52) na novinarski diskurz gleda kot na »strukturo

novinarskega diskurza zaradi enostavne informacijske razumljivosti med najbolj

shematiziranimi in avtomatiziranimi.«. Novinarske prispevke je podrobno razvrstila glede na

posamezne ţanre. Te je zdruţila v vrste, te pa v nadzvrsti. Novinarske ţanre je definirala kot

»tip novinarskega diskurza, za katerega je značilna določena tipična forma, v kateri je

NOVINARSKI DISKURZ

POVZETEK NOVINARSKA ZGODBA

NASLOV VODILO EPIZODA KOMENTARJI

DOGODKI POSLEDICE PRIČAKOVANJA OCENE

glavni dogodek ozadja dogodki verbalne reakcije

okoliščine zgodovina

kontekst prejšnji dogodki

39

upovedovana določena snov, ki je tipsko strukturirana in izraţena z zanjo tipičnimi

jezikovnimi sredstvi.« (Košir 1988: 31). Nadgradila je van Dijkovo shemo, jo posplošila in

poenostavila na uvod, jedro in zaključek ter dodala še glavo, ki vsebuje naslovje (nadnaslov,

glavni naslov, podnaslov) in vodilo.

Koširjeva (1988: 63) razlaga, da je novinarskih ţanrov precej. Razdelila jih je v dve večji

skupini:

– informativna zvrst (obvešča, informira) in

– interpretativna (pojasnjuje, analizira, ocenjuje, presoja).

To sta tudi najosnovnejši funkciji novinarski besedil.

Novinarski ţanri so stalne oblike novinarskega sporočanja. Omogočajo jasnost komunikacije.

Pri dnevnoinformativnih oddajah se pričakuje najvišja mera objektivnosti in nepristanskosti.

Značilne so primesi ostalih ţanrov, ki ne podajajo golih dejstev, temveč dogodek hkrati tudi

komentirajo, ocenjujejo, vrednotijo, moralizirajo in navajajo pričakovanja.

5.6 OPREDELITEV POJMOV PUBLICISTIKA IN POROČEVALSTVO

Temeljno delo Stilistika slovenskega poročevalstva avtorja Toma Korošca (1998) izhaja iz

analize poročevalskih besedil. Korošec namreč znotraj širšega poimenovanja publicistične

funkcijske zvrsti (ki po definiciji zajema javna besedila, namenjena javnosti, torej besedila

mnoţičnih občil) ločuje oţje področje, ki ga tvorijo poročevalska besedila. Poročevalski stil

definira kot »izrazito dnevničarsko dejavnost, znotraj raznovrstnega področja /…/ zoţeno, da

ne more zajemati takih besedil, kot so podlistek, umetnostna (filmska, gledališka kritika), vsa

oglaševalska besedila ipd.« (Korošec 1998: 11). Vendar med poročevalska besedila ne sodijo

le tista z izrazito informativno vlogo, ampak jih Korošec (1998: 12) deli v dve zvrsti: okrog

prve se zbirajo tista besedila, ki ţelijo predvsem prenesti sporočilo (informirati), okrog druge

pa tista, ki v iskanju stika z naslovniki gradijo na vplivanjski, apelnih in vredotenjskih

sporočanjskih nalogah (ki imajo poudarjeno vplivanjsko, pozivno in vrednotenjsko vlogo).

40

Manca Košir v Nastavkih za teorijo novinarskih vrst (1998) ta besedila poimenuje novinarska

besedila, vendar ločuje med publicistiko in novinarstvom, pri čemer novinarstvo deli naprej

na informativno zvrst (kamor sodi vestičarska, poročevalska in pogovorna vrsta) in

interpretativno zvrst (komentatorska, člankarska in portretna vrsta). Koširjeva meni, da

besedila z različnimi funkcijami (publicistična in novinarska) narekujejo različna

pričakovanja naslovnikov: pri novinarskem (poročevalskem) besedilu bralca zanima dogodek,

pri publicističnem pa ga zanima publicistovo mnenje in njegova interpretacij dogodka. Še več,

Manca Košir novinarstvo šteje za nasprotje publicistike. Pojma novinarstvo po Koširjevi in

poročevalstvo po Korošcu sta torej enakovredna, kajti oba se nanašata na ista besedila, ki na

eni strani le informirajo o dogodku, na drugi strani pa imajo tudi vplivanjsko, apelno in

vrednotenjsko sporočanjsko vlogo.

Joţe Toporišič v Slovenski slovnici (2000: 30) publicistična besedila deli na poročevalna,

presojevalna in leposlovno navdahnjena.

Vse te delitve publicističnih besedil dopolnjuje Kalin Golobova (1999: 174–194). Tako kot

Korošec tudi ona poročevalska besedila obravnava znotraj publicističnih. Poimenuje jih

poročevalska podzvrst, kamor uvršča besedila informativne in interpretativne zvrsti: »v prvo

(zvrst) sodijo besedila, katerih osnovna funkcija je informirati, v drugo pa tista, v katerih

avtor kaţe lastno mnenje, dogodek komentira in razlaga.« (Kalin Golob 1999: 186). Obe

skupini spadata med poročevalska besedila tudi po Korošcu, vendar jih slednji ne poimenuje

tako natančno kot Kalin Golobova. Avtorica v poročevalsko podzvrst uvršča besedila, ki jih

Toporišič definira kot poročevalna in presojevalna. To isto vrsto besedil Korošec poimenuje

poročevalska besedila (znotraj katerih ločuje dve vrsti: besedila, katerih namen je predvsem

prenesti sporočilo, in besedila, ki vzpostavljajo stik z naslovnikom z vplivanjskimi, apelnimi

in vrednotenjskimi sredstvi), Koširjeva pa jih uvršča med novinarska besedila. Na podlagi

vseh navedenih analiz pa Kalin Golobova (1999: 190) oblikuje enotno delitev, ki upošteva

delitev Korošca, Toporišiča in Koširjeve. Poročevalstvo razume kot dejavnost dnevniškega

obveščanja javnosti in se uresničuje v poročevalskih besedilih, ki so dveh vrst: poročevalna in

presojevalna besedila. Prevladujoča vloga besedil prve vrste je informativna, druge pa

interpretativna.

V publicistično zvrst tako Kalin Golobova (1999: 191) uvršča besedila, namenjena javnosti,

njenemu obveščanju in vplivanju nanjo. Znotraj te široke zvrsti pa obstajajo podzvrsti, ki

imajo poleg tega namena še druge, oţje usmeritve. Ena oţjih usmeritev je denimo

41

poročevalska podzvrst, ki jo tvorijo besedila v dnevnikih in imajo posebno vlogo

vsakodnevnega obveščanja javnosti.

Ker je publicistika v svoji raznolikosti zelo obseţna, je treba za uporabne raziskovalne

rezultate področje raziskovanja omejiti, sploh kadar govorimo o statistični in jezikovni

analizi. Treba se je skoncentrirati na določeno vrsto besedil, ki se pojavljajo v eni od številnih

mnoţičnih občil, namenjenih širši javnosti, ob tem pa so namenjena sporočanju o aktualnih

dogodkih, ki jih tvorijo novinarji v studiu in na terenu.

Predmet raziskav publicistike je obseţen, saj je bila ta dolgo slabo raziskano področje, prav

zaradi širokega področja, ki ga zajema. Zaradi raziskav na jezikovnem področju je bilo treba

različna besedila omejiti in jih ustrezno zoţiti, da bi bil njihov predmet, torej vloga jezikovnih

sredstev, viden ţe brez globljih raziskav. Hkrati s Korošcem, ki je pojem zoţal v 70-ih letih,

je veliko prispeval tudi Dular v 80-ih letih. Med omenjenima je prišlo do različnih razhajanj

pri pojmovanju publicističnega jezika, kot ga poimenuje Korošec, saj gre za preširoko

zastavljen predmet raziskave. Korošec (1976: 27) je predmet raziskave skrčil na dnevnik,

torej je to skupina besedil, ki jim je skupno dnevno nastajanje in ukvarjanje s poročevalsko

dejavnostjo. Rezultat dnevnikov in poročevalske dejavnosti so poročevalska besedila, ki so

razvila samosvoja jezikovna sredstva.

Za raziskave je najlaţje dostopno časopisno poročevalstvo, prav tako je tu najbolj ugodno

zbiranje in obdelava podatkov. Zanima nas, kako slovenski jezik deluje v govornem mediju

»ko mu je naloţeno opravljati vlogo v poročevalstvu« (Korošec 1998: 6). Poročevalstvo je

»oţja publicistična dejavnost, praviloma časopisnega (dnevniškega) obveščanja javnosti o

dogodkih in dogajanjih iz tistih sfer ţivljenja, ki so našemu spoznanju dostopne in nas

zanimajo« (Korošec 1994: 287).

Slovarska razlaga stila v SSKJ govori o poročevalstvu kot o nečem, kar je določeno z izborom

in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih.

Toporišič se je omejeval na pojmovanje stila kot avtorske značilnosti. Ţe v prvi izdaji

Slovenske slovnice obravnava štiri temeljne funkcijske zvrsti, to so praktično-

sporazumevalna, strokovna, publicistična in umetnostna. V nadaljevanju ugotovimo, da mu

publicistična zvrst in publicistični jezik pomenita isto. Tudi v Enciklopediji slovenskega jezika

je uporaba termina zmedena in nedoločena, saj ima pri geslu oziroma geselski iztočnici

42

funkcijski stil samo preusmeritev na geslo funkcijska zvrst jezika. Treba je ločiti med

jezikom, ki je sistem izraznih sredstev, in med stilom, kot načinom uporabe teh.

Če se osredotočimo na pojem stil, ugotovimo, da je pojem preširok za raziskavo določenih

ciljev, zato je potrebno pojem omejiti. Naslednja oznaka bi bila publicistični stil, ki pa je še

zmeraj preširoka, saj je to samo eno izmed prvin publicistične funkcijske zvrsti. Tako je treba

pojem stil še zoţiti, da je obseg raziskave dovolj ozek in natančen. Treba se je osredotočiti na

določen tip besedil, ki nam bodo pokazala specifične lastnosti. V diplomskem delu se bomo

osredotočili na dnevnik, ki je predvsem informativne narave. Ker bomo raziskovali govorjeni

in gledani medij, torej televizijo, pojem časopisni stil ni primeren, saj zajema samo pisno-

vidni prenosnik, mi pa bomo obravnavali vidno-govorjenega. Pojem poročevalski stil nam

tako olajša okoliščine, saj zajema predvsem dnevniško dejavnost, torej poročanje. V

dnevniško dejavnost so zajeti časopis, radio in televizija

5.7 STILISTIKA NASLOVOV

Za razlago in pomen naslovov bosta razloţena pojma stil in naslov (oba po Korošcu).

Pomen besede stil po Korošcu (1998: 7) je značilen način obnašanja, torej tudi govorjenja in

oblikovanja besedila. Besedo stil uporabljamo v vsakdanjem sporočanju, v več različnih

pomenih in številnih ustaljenih zvezah.

Slovar slovenskega knjiţnega jezika razloţi pomen besede stil kot »kar je določeno z izborom

in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih« sopomenka

izraza je slog.

»Tvorec naslova izpolnjuje svoj sporočanjski (komunikacijski) namen tako, da izbira

določena jezikovna sredstva, ki bodo ustrezala temu namenu, tj. biti naslov.« (Korošec 1998:

43).

Naslovi so predvsem stvar jezika, so predmet zanimanja novinarske stroke in jezikoslovja.

Jezikovna sporočila naslovov so zelo pomembna za poročevalstvo, tako za pisno kot govorno.

V govornem poročevalstvu so ta prilagojena govornemu prenosniku, s čimer je izbor

jezikovnih sredstev omejen in tipološko manj pester. K poslušalcem so usmerjena v strnjenem

naslovnem nizu, ki je glede na linearni potek časa hitrejši in je zaznamovan zvočno.

43

Potrebno bi bilo izpostaviti samo definicijo naslova, ki pa jo avtorji posameznih razprav in

analiz ne podajajo. Če ţelimo poiskati definicijo termina, načeloma pogledamo v priročnike,

slovarje, ki so temu namenjeno. Primerjani sta dve definiciji naslova, povzeti po Leksikonu

novinarstva in Slovarju slovenskega knjiţnega jezika. Leksikon novinarstva (1979) pri geslu

Naslov v tisku in napoved na radiu in televiziji (prevedeno v slovenščino) pravi: »Novinarske

tvorbe, katerih cilj je z nekaj besedami (v časopisih) ali z nekaj opisnimi stavki (na radiu in

televiziji) dati osnovno informacijo ali /…/ bistvo informacije, ki sledi v besedilu, in da s

svojevrstno privlačnostjo pritegnejo pozornost bralca, poslušalca ali gledalca.« (Korošec

1998: 45). Tako je informirati bralca njihova prvotna funkcija.

Naslov izhaja iz besedila in se k njemu vrača. Torej lahko rečemo, da nosi naslov pomembno

vlogo, ki je zelo funkcionalna, s čimer je integralni del besedila. Pri tem pa moramo

upoštevati, da mora naslov pritegniti pozornost, biti informativen in s tem tudi ustrezati

besedilu.

Korošec (1998: 46) sicer opredeljuje časopisne naslove, kjer pojasnjuje, da je naslov tvorjeno

sporočilo iz ene ali več besed in znakov. Naslov napoveduje in se vsebinsko nanaša na

praviloma eno, od drugih besedil grafično ločeno, vsaj iz ene stavčne povedi, tako da je tudi

sam grafično ločen od tega besedila. Ima poimenovalno-informativno, informativno-stališčno

ali pozivno-pridobivalno funkcijo.

Glede na tipologijo Korošec (1998: 46) loči med t. i. pravimi in nepravimi naslovi. Tako

naslov napoveduje in se vsebinsko nanaša na besedilo, hkrati pa je v različnih razmerjih

znotraj istega besedila, tako da lahko rečemo, da tvori poročevalsko enoto, tj. naslovje.

Najsplošnejša funkcija naslova je torej napovedovanje in nanašanje na besedilo, navadno pa v

televizijskih dnevnikih obstaja še prednaslov, ki ima lahko hkrati vlogo kratkega obvestila.

Če povzemamo po Korošcu (1998: 82), potem bomo izpostavili dva tipa naslovov, in sicer

zemljepisnopodročni naslov in izpustni naslov. V okviru zemljepisnopodročnih naslovov

govori Korošec o nadnaslovu, ki je zemljepisno ime, in nam pove, da se bo vsebina nanašala

nanj, nič pa o sami vsebini. Tukaj je treba poudariti, da Korošec piše o nadnaslovih, medtem

ko mi pišemo o naslovih, ki vsebujejo zemljepisno področje.

Drugi tip naslovov so izpustni naslovi, ki so v slovenskem poročevalstvu zelo pogosti, vendar

jim ni bila naklonjena posebna pozornost. O izpustnih naslovih med drugim piše Korošec

44

(1998), drugje še Pisarek (1967), Sandigova (1971) in Macháčková (1985). Ko govorimo o

izpustu, ne govorimo samo o naslovnem pojavu, saj se pojavlja tudi v pesmih, pa tudi v

pogovorih kot eliptični povedek. Izpusti so v naslovih pogosti zato, ker je izpostavljena

potreba po kratkosti, ki jo narekuje jezikovna gospodarnost, ne pa kakršne koli druge

okoliščine. Posledica prihranka je okrajšani stavek, posledica izpusta pa stavčni fragment.

Korošec (1998: 140–141) navaja, da pri tem Macháčková (1985) ni povesem jasna, saj

prikazuje razliko med besedilnim izpustom, ki je navadno anaforičen, torej nakazovalen, in

naslovnim izpustom, ki je kataforičen, torej napovedovalen. Pri slednjem se iz besedila

razpozna manjkajoči člen. Po njenem so torej naslovni izpusti posledica prizadevanja po

kratkosti ter hkrati ţelje, da bi bralec pogledal besedilo in si prebral manjkajoče podatke,

oziroma v našem primeru pogledal prispevek in pridobil potrebne informacije. Do izpusta

pride, če v sicer dokončanem stavku glede na stavčni vzorec nekaj manjka.

Osredotočimo se na izpust pomoţnika biti, kjer se izpušča pomoţnik kot morfem za izraţanje

časovnosti ob opisnih deleţnikih na -l. To pomeni, da se to pojavlja v naslovih, ki poročajo o

preteklih dogodkih, medtem ko to velja za prihodnost ob posebnih pogojih. Korošec (1998:

144) piše, da je to najpomembnejši izpust, sploh kjer je pomembna gospodarnost z besedami

tudi iz drugih razlogov, ne samo prostorskih, npr. v časopisu.

Ob vsem tem je treba dodati, da vsi naslovi niso nujno delo avtorja, saj jih večkrat

spreminjajo oziroma urejajo uredniki posameznih strani časopisa.

45

6 ANALIZA ZBRANEGA GRADIVA

Za analizo je zbranih 15 televizijskih prispevkov, od tega 10 prispevkov komercialne

televizijske postaje in 5 prispevkov nacionalne televizijske postaje. Čeprav bo zapisanih več

prispevkov komercialne televizijske postaje, to na samo analizo dela ne bo imelo vpliva, saj

se bomo osredotočili na enega izmed prispevkov in ga natančneje analizirali, določene

jezikovne lastnosti izpostavili iz preostalih analiziranih prispevkov.

Ţe na samem začetku se postavlja vprašanje, kolikšno je zadostno število prispevkov, da bodo

ti merodajni in bo iz njih mogoče razbrati temeljni problem naloge in ga tudi rešiti.

Prispevkov je ogromno, tudi več načinov zbiranja prispevkov obstaja, ostaja pa vprašanje,

kolikšna bo zadostna zbrana količina podatkov. Prispevki bodo poiskani na spletnih straneh

omenjenih televizijskih postaj, kjer bodo s pomočjo njihovega iskalnika najdeni prispevki na

temo neurja. Nato bo treba pregledati več različnih prispevkov, da se bo ugotovilo, ali

prispevek vsebuje informacije, ki bodo potrebne za analizo. Ko bodo prispevki izbrani, jih bo

treba večkrat poslušati in nato zapisati govorjeno besedilo. Ko bodo govorjena besedila

zapisana in izpopolnjena, bo potrebna še nejezikovna interpretacija, torej zapis slike, ostalih

zvočnih učinkov, kretenj in mimike govornikov in govornic. Ko bodo vsi prispevki zapisani

in slikovno ter zvočno interpretirani, bo opravljena še jezikovna in podrobnejša nejezikovna

analiza.

Izmed zbranih prispevkov bo za vsako televizijsko postajo izbran in izpostavljen en

prispevek, s pomočjo katerega bomo opravili analizo.

V diplomskem delu bomo poskušali zbrano gradivo podrobno analizirati, saj lahko le tako

pridemo do objektivnih podatkov in rezultatov. Treba je dodati, da bo takšno interpretiranje

prispevkov izključno lastno videnje prikazanega in da imajo vsake oči svoj pogled, kar

pomeni, da kdo drug lahko interpretira določeno sliko ali prikaz drugače. Menimo, da to ne bo

bistveno vplivalo na pridobljene rezultate, saj gre le za morebitno drugačno izrazje in

poimenovanje.

46

6.1 LEGENDA

opečna popravek novinarke v govoru.

vijolična za primer narečja, pogovornega jezika.

podčrtano zamenjan besedni red.

zeleno uporaba dramatičnega sedanjika.

rdeče za primerjavo.

sivo za poimenovanja vremenskih pojavov.

leţe, podrčrtano za vzklik, frazem.

roza za retorično vprašanje.

turkizno modra za določni zaimek.

krepko, rdeče za pomembno slike in zvoka; posnetega.

krepko, podrčtano začetnik, usmerjevalec.

(v oklepaju krepko) interpretacija slikovnega in zvočnega dela prispevka.

(B1 – B15) skrajšana oznaka za prispevek.

47

6.2 POROČANJE O VREMENSKIH NEVŠEČNOSTIH NA NACIONALNI

TELEVIZIJSKI POSTAJI

V tem poglavju bo izpostavljena spletna stran določene televizijske postaje, struktura

prispevkov na nacionalni televiziji in nekatere jezikovne značilnosti izbranih petih prispevkov

omenjene televizijske postaje.

Ker je danes eden najvplivnejših, najhitrejših in najaktualnejših medijev svetovni splet, se bo

vse začelo in končalo na spletnih straneh.

6.2.1 Spletna stran nacionalne televizijske postaje

Ob odprtju spletne strani (http://tvslo.si/) TV Slovenija se prikaţe izbor televizijskih in

radijskih programov, ki si jih lahko ogledamo. Na desni strani je moţnost poslušanja oddaj v

ţivo, priporočene vsebine, oddaje, ki se trenutno predvajajo, spored televizijskih in radijskih

programov … Spletna stran je pregledna. Na osnovni spletni strani ni slikovnega gradiva.

Pri spletni strani TV Slovenija je iskanje nekoliko zahtevnejše, saj nam ob vpisu določenih

besed ne ponudi toliko moţnosti in izbire kot spletna stran 24 ur. Na tej spletni strani je veliko

laţje iskati po datumih in vrstah oddaj, saj imajo urejen in zelo obseţen arhiv. Na strani arhiva

je potrebno vtipkati ţeleno oddajo ali datum, podatki se nato razvrstijo, sam pa izbereš tisto,

kar iščeš.

Ko je govora o arhivu, lahko povemo, da ima prednost stran TV Slovenije, saj arhivirajo

posnetke oddaj vse do leta 2005, medtem ko ima arhiv spletne strani 24 ur dostopnost do

oddaj samo za zadnji, pretekli mesec.

6.2.2 Struktura prispevkov na nacionalni televizijski postaji

V samo analizo diplomskega dela je dodan eden izmed prispevkov na nacionalni televizijski

postaji, na podlagi katerega bo slonela analiza, predvsem struktura prispevkov. Pričakovano

je, da bo struktura prispevkov na nacionalni televizijski postaji v vseh prispevkih enaka.

48

Sam prispevek je obarvan v temno modro barvo, da je vidno, kaj je prispevek in kaj

interpretacija prispevka. Med samim prispevkom je v oklepaju krepka pisava, komentar

slike, ki se pojavlja hkrati z govorom novinarja ali drugih sogovornikov. Ker se kadri v

prispevkih hitro in pogosto menjujejo, bo tudi tega gradiva med samim prispevkom ogromno,

načeloma celo več kot besedila samega prispevka.

Na začetku prispevka novinar/novinarka v studiu povzame dogajanje v obliki poročila, tako

da dobimo strnjen niz informacij. Zanimivo je, da novinarka ob začetku prispevka, ko se

kamera usmeri vanjo, nagovori gledalce s pozdravom, medtem ko tega pri komercialni

televizijski postaji ni.

Za pregled same strukture prispevka je izbran prispevek B2. Prispevek je v poglavju Dodatki

evidentiran najprej po zaporedni številki besedila in imenu oddaje, v oklepaju sledi ime

oddaje, datum in naslov prispevka. Prispevku je dodan tudi končni spletni naslov, na katerem

je prispevek dostopen, brez dodatnega iskanja po spletni strani.

Besedilo 2 – Dnevnik

http://www.rtvslo.si/play/posnetek-brez-naslova/ava2.17244856/

Napoved

Vihar in toča pustošila na večjem delu Slovenije (V napovedniku je kamera skrita pod

drevesom in snema padanje toče. Spodaj se izpiše napis Moč narave. Kader je usmerjen

na parkirišče z avtomobili. Slišati je padanje toče po tleh. Nato kader pokaţe človeško

roko, ki iz desne v levo prenese kroglo toče.).

Studio

Kamera od daleč prikaţe novinarko in gospoda v studiu. Nato se kamera pribliţuje

novinarki, ki se še pogovarja z gospodom, nato se usmeri samo nanjo.

Dober dan. Po Sloveniji je v zadnjih 30 urah besnelo hudo neurje, ki ga je ponekod spremljala

toča. Začelo (Kader prikaţe avtomobil, parkiran ob cestišču, na cesti je ogromno vej in

dreves, ki jih je prineslo neurje in veter. V ozadju vidimo še stoječ avtomobil.) se je

včeraj popoldne, nadaljevalo (Kader je sedaj s sliko na cesti, polni vode, tako da čez ne

more peljati niti avtomobil, saj po avtomobilskem soju luči vidimo, da pelje vzvratno,

49

naprej ne more.) ponoči in še danes čez dan. Najhuje (Kader sedaj prikazuje deročo vodo,

ki teče iz zaprtega kanalizacijskega jaška. Ob jašku je nekaj trave, ki jo voda prekriva

in upogiba.) je bilo v Prekmurju, v Zgornji Savinjski dolini ter v okolici Kamnika (Prikaz

kriţišča, kjer je neurje premaknilo in nagnilo prometni znak Stop, preko ceste je vejevje

in drevje prekrilo prikolico tovornjaka.) in Lenarta. Povsod še vedno odpravljajo (V kadru

ogromno lesa in ostalega nerazpoznavnega, uničenega gradbenega materiala.) posledice.

Naše ekipe so obiskale vsa prizadeta območja.

V ljubljanskem (Slika prikazuje obrnjeno avtomobilsko prikolico za konje, parkirano ob

starem kozolcu, skozi lesene prečne deske v ozadju vidimo stanovanjsko hišo, ki nima

strehe in je pokrita s folijo. Ob prikolici je ogromno lesa in drugega uničenega

materiala, ki ga je nanosil veter.) Kliničnem centru so sprejeli trinajst ljudi, ki so se

poškodovali ob neurju (Sedaj se kader seli nazaj v studio, ki prikazuje novinarko. Na

njeni levi v ozadju vidimo sliko toče na travi in pod sliko napis Moč narave.). Začenjamo

v Prekmurju, kjer je veter poškodoval električno in telefonsko napeljavo, okrog sto hiš je

ostalo brez strehe; Cirila Sever.

Teren

(Slišati je glas novinarke, slika pa prikazuje odkrito stanovanjsko hišo, brez strehe, na

ogrodju strehe ogromno ljudi, ki pomagajo pri pokrivanju strehe, tudi gasilci.) Odkrite

strehe pribliţno stotih hiš, osnovne šole (Slika prikaţe razdejanje na šolski stavbi. Glas

novinarske je sedaj počasnejši in kader sliko spreminja od besede do besede.), vrtca,

podrta in izruvana drevesa na cestiščih (Slika prikazuje večjo količino dreves na cesti.),

uničen mestnih park (Nato slika prikaţe prelomljeno drevo v parku, v ozadju ogromno

vejevja še na tleh.), polja, zoglenelo gospodarsko poslopje (Vidimo pogašeno poslopje, iz

katerega se še kadi.) v Polani. To so prizori iz včerajšnjega neurja (Kader še enkrat prikaţe

gašenje gasilcev.). Mnogi so onemeli (Prikaz stanovanjske hiše brez strehe, videti je

samo folijo, ki visi s hiše.). Tudi naš sogovornik, ki ga med pustošenjem viharja ni bilo

doma.

A. P.: »Kolegi (V kadru starejši gospod, ki stoji pred ruševinami. Na njegovi desni je

veliko ruševin, lesa in uničenega gradbenega materiala, na njegovi levi novo zgrajena

stanovanjska hiša, ki še nima fasade, ob hiši je postavljen kovinski oder.) so me zvali,

kolegi so me zvali, da sem bi skoro v Avstriji, ne, na pot … na delo (Sedaj kamera bliţje

50

pokaţe stanovanjsko hišo, s katere visi folija. Okrog hiše ograja in ogromno ostankov

strehe, ki jo je odkrilo in odneslo.), ne … pa sem se te vrnil.«

C. H.: »In (V kadru starejša gospa, ki stoji pred parkiranim belim avtomobilom pod

nadstreškom v ozadju. Gospa si pomaga z levo roko in tako bolj nazorno prikazuje,

kako se je neurje odvijalo.) tak kot tornado je tisto priletelo … in se pač zvijal v streho (Z

roko in zapestjem zavija in kroţi, pokaţe na streho.) not in jo tudi tako odtrgal.«

Kader s sliko sedaj od daleč prikazuje skupino ljudi na cesti, okrog o parkiranih

avtomobilov, med drugimi tudi gasilski avtomobil. Nato se kamera premika po okolici in

se osredotoči na hišo, ki je brez strehe, k hiši je prislonjena lestev za dostop do strehe.

Neurje je močno poškodovalo tudi kmetijske pridelke. Po nekaterih (Kader sedaj prikaţe

polje s potolčeno in upognjeno koruzo.) ocenah je poškodovanih pribliţno deset odstotkov

kmetijskih površin v Pomurju. (Gospod v modrih delavskih hlačah in plašču z metlo tolče

po toči, kot bi jo ţelel razbiti, saj se je sprijela v grudo ledene gmote, nato razbite

ostanke toče, pometanje s pločnika.) Toča je ponovno klestila davi, najhuje na območju

Gornje Radgone in Radencev. Največ škode (Kader ponovno prikaţe polje z uničeno

koruzo, na katerem stoji ogromna količina vode. V ozadju slišimo padanje deţja.) so

utrpele buče, koruza, za poljih je ostala polovica (Tokrat slika prikazuje poplavljeno polje

pšenice, na katerem še zmeraj stoji voda.) pšenice.

Gospod minister stoji pred poljem in komentira posledice in moţnosti v prihodnje. V

kadru vidimo tudi mikrofon, ki ga drţi novinar.

I. J., minister za kmetijstvo: »Mi bomo jutri imeli kolegij, na Ministrstvu se bomo poskušal …

se tudi sistemsko postopati do sanacije infrastrukture kmetijske, tudi površin (Sedaj se preko

svoje desne rame ozre po polju), ki so tu prizadete, in bomo videli (Kader sedaj prikazuje

sprehod kamere po uničenem polju, kjer ovenelo zelenje prekriva buče.), kako bi lahko

drţava tu pomagala in kaj napravila.«

Skupina (Kader se seli na skupino štirih moških med polji, ki se pogovarjajo in z rokami

kaţejo okrog in okrog na bliţnja polja.) Panvita bo prevzela (Nato kader od daleč prikaţe

zbrano večjo skupino ljudi med polji, okrog je veliko kamer, novinarjev.) vso pšenico, ki

jo bodo pripeljali njeni pogodbeni kmetje, ki pa ne bodo ostali sami niti ob setvi, pravi naš

sogovornik. (V kadru je sedaj gospod Ţidan za mizo, verjetno je sklicana tiskovna

51

konferenca, pred njim ogromno mikrofonov, sam obrača pogled od ene do druge

kamere.)

D. Ţ., predsednik uprave skupine Panvita: »Kmetijam, partnerskim kmetijam, ki z nami

delajo, je treba tudi posamično pomagat takrat, ko so v krizi. Tako da ţe pripravljamo ukrepe,

kmetije, ki bodo prekomerno poškodovane, bodo dejansko lahko z nami kljub vsemu začrtali

neko prihodnost.« (Kamera sedaj od daleč prikaţe pogled na razkrito stanovanjsko hišo,

v sklopu hiše je še gostinski lokal. Na parkirišču je parkiranih nekaj avtomobilov, tudi

gasilski. Videti je, kot bi kamera snemala kader na drugi strani ceste, saj vidimo, kako

mimo vozijo osebni avtomobili, nato pa se kamera počasi pribliţuje in osredotoči samo

na streho in delavce na njej.)

Škoda je ogromna, a o višini si nihče ne upa govoriti. Na območjih, ki jih je prizadela ujma,

samo na zavarovalnici Triglav (Kader najprej prikaţe poškodovano stanovanjsko hišo,

nato še poškodovan avto z udrto streho, na njem pa sloni metla.) pričakujejo pribliţno šest

tisoč (Kader prikaţe ogromno gmoto lesa ob stanovanjski hiši, predvidevam, da je bila

včasih to kakšna lesena uta.) odškodninskih vlog, največ s Pomurja. Oškodovancem

svetujejo, da sami fotografirajo škodo in čim prej (Ena izmed hiš z odkrito streho, s katere

visi folija.) obiščejo zavarovalnice.

Pred kamero je sedaj gospod K. v stavbi, ki vneto in prepričljivo govori o postopku

samega izplačevanja in saniranja posledic. Večkrat pogled usmeri naravnost v kamero,

da je ves nastop še prepričljivejši.

A. K., predsednik zavarovalnice Triglav: »Izplačilo škod bo narejeno v zelo kratkem času,

takoj ko je kompletirana celotna dokumentacija, bo izplačilo ţe naslednji dan, najkasneje dva

dni je potrebno na denar čakati. V kolikor bomo ugotovili, da bo v posameznih primerih šlo

za večjo materialno škodo, da bo druţini oziramo zavarovancu denar potreben hitreje, bomo

tudi akontirali.«

Zaradi uničenih pridelkov (Kader sedaj prikazuje gospoda, ki zbira na kup odlomljene

kose strešnikov.) pa bodo posledice ujme čutili tudi ţivinorejci (Kader se s sliko seli na

podrto oglasno tablo, nato pa v ozadju pokaţe še cesto, po kateri vozijo avtomobili, tabla

lahko vsak čas pade na cesto in kakšen mimovozeči avtomobil.) in ţivinorejska industrija.

Pečat neurja pa bo prav tako še nekaj časa ostal na hišah, drevoredih, cestah (Kamera sledi

52

gasilcu, ki hodi po zgornjem nadstropju odkrite stanovanjske hiše. V hiši še vidimo

ostanke sten in pohištva, ki je ostalo v hiši. Opazimo lahko, da je v hiši ţivela druţina z

majhnim otrokom, saj je videti otroško posteljico in veliko igrač.) in v mislih Prekmurcev,

ki zopet (Kamera skozi odkrito streho snema okolico hiše. Usmeri se tudi v nebo. Neurje

je hišo uničilo tako, da je hkrati s streho odneslo tudi nekaj zidakov s sten hiše.) boječe

zrejo v deţevne oblake.

Po uvodni minuti, kjer je viden slogan oddaje, sledi napovednik celotne oddaje Dnevnik, kjer

novinar/novinarka napove teme v oddaji. Vsak napovednik vsebuje naslov prispevka,

pospremljen je z nekaj besedami in slikovnim materialom, največkrat vzetim iz kasnejšega

prispevka. V napovedniku je strnjena vsebina prispevka, ki nam poda osnovno informacijo,

kaj lahko pričakujemo. Napovednik je sestavljen iz ene povedi, ki povzame celotno

dogajanje, slika pa to poved dodatno okrepi. V oddaji Dnevnik je v napovedniku

predstavljenih več prispevkov, ki si časovno sledijo tako, kot je predstavljeno na začetku

oddaje. Napovednik je bistveno daljši in zajema vse obravnavane teme v oddaji, medtem ko

so v napovedniku oddaje Odmevi zajete samo prve tri teme, ki si sledijo, ostale napovedo, ko

obravnavo omenjenih tem zaključijo. Velikokrat se zgodi, da so v oddaji Odmevi resnično

samo trije prispevki, ki so predstavljeni v napovedniku, ampak če ne pogledamo celotne

oddaje, tega ne vemo do konca. Ko je napovednik končan, se začnejo vrstiti prispevki v

objavljenem zaporedju. Če gledamo oddajo na spletni strani lahko prispevke, ki nas ne

zanimajo, preskočimo in preidemo na temo, ki nas zanima.

Ob koncu studijskega napovednika nam novinar/novinarka v studiu napove, kaj sledi naprej.

Načeloma sledi ime novinarja/novinarke na terenu, ki je dogajanje spremljal/a s terena, v

kadru pa se nato pojavi slika in poročilo s terena. Včasih imena novinarja/novinarke s terena

ne izvemo, takrat je uvodnik zaključen z besedami, kot so npr. Pa si poglejmo, kaj se je

dogajalo … Slika iz studia se konča in pred gledalci je prispevek s terena.

Po zaključenem prispevku se kader s sliko vrne v studio, kjer novinar/novinarka napove

naslednji prispevek. Če temu prispevku sledi prispevek z enako tematiko, novega

napovednika naslednjega prispevka ni, pač pa novinar/novinarka v studiu vzpostavi stik preko

ekrana z drugim novinarjem/novinarko s terena.

53

V prispevku B1 ob poročilu dobimo hkrati še opozorilo o nepitni vodi, ki ni primerna za

dojenčke, doječe matere in nosečnice, nato pa se poročilo nadaljuje z informacijo o stanju na

cestah.

»Na celjskem območju je močno deţevje povzročilo kar nekaj teţav. Zaradi povišanja

vsebnosti nitratov v vodi z vodovoda v občinah Celje in Štore opozarjajo, da ta voda ni

primerna za dojenčke, doječe matere in nosečnice. Najhuje pa je bilo minulo noč v Obsotelju,

kjer so zemeljski plazovi zasuli kar nekaj lokalnih cest. Zaradi poplave sta bili zaprti cesti

Rogaška Slatina–Podplat in Dobovec pri Rogatcu–Rogatec. Ceste so ţe dopoldne odprli za

promet.«

V prispevkih se pojavljajo različne sluţbe, ki ljudem zagotavljajo pomoč. Največkrat so to

ţupani mestnih občin, ministri, tudi zavarovalnica Triglav in skupina Panvita. Navajamo

primer obljubljene pomoči ministra za kmetijstvo iz prispevka oddaje Dnevnik, 14. 7. 2008.

Poleg zagotovljene pomoči dobimo tudi informacijo, da je sklical kolegij.

J. I., minister za kmetijstvo: »Mi bomo jutri imeli kolegij na Ministrstvu se bomo poskušal …

se tudi sistemsko postopati do sanacije infrastrukture kmetijske, tudi površin, ki so tu

prizadete in bomo videli, kako bi lahko drţava tu pomagala in kaj napravila.«

Zelo pomembno je, da v ključnih trenutkih dobimo oporo in pomoč. Kmetijstvo je ena izmed

panog, ki ji je ob naravnih katastrofah najpomembnejše javno zagotovilo, da pomoč prihaja.

Tako D. Ţ., predsednik uprave skupine Panvita, zagotavlja:

»Kmetijam, partnerskim kmetijam, ki z nami delajo, je treba tudi posamično pomagat takrat,

ko so v krizi. Tako da ţe pripravljamo ukrepe, kmetije, ki bodo prekomerno poškodovane,

bodo dejansko lahko z nami kljub vsemu začrtali neko prihodnost.«

Pričakovati je, da bomo v prispevkih lahko opazovali javljanja v ţivo s terena, dvogovore

med novinarjem in ljudmi, vendar na nacionalni televiziji zasledimo samo dvogovor med

novinarjem in oškodovanci.

54

6.2.3 Nekatere jezikovne značilnosti izbranih petih prispevkov na nacionalni televizijski

postaji

Jezik novinarjev na nacionalni televizijski postaji je premišljen, slovnično in jezikovno

pravilen (skladen s pravili knjiţnega zbornega jezika). Glede na zbrane prispevke, načeloma

razlik med terenskimi in studijskimi novinarji ni, saj se oboji trudijo govoriti knjiţno, obstaja

pa moţnost, da terenski novinarji uporabijo kdaj tudi knjiţni pogovorni jezik, da se laţje

pribliţajo sogovornikom. Knjiţni jezik je še zmeraj tisti, ki mora pri novinarjih prevladovati,

saj le tako lahko doseţejo, da je oddaja razumljiva in dostopna vsem ljudem, ki informativno

oddajo gledajo. Prav tako je knjiţni jezik pomemben za informativnost oddaj dnevniške

narave, saj novinarji posredujejo informacije, ki morajo biti razumljive vsem. Informativnost

oddaj dosegajo s pomočjo dobrih virov, posnetkov iz terena, ki jih morajo ubesediti in nato

ustvariti prispevek. Ob tem ne smejo pozabiti na govorjeni jezik, saj so oddaje namenjene

širši populaciji, ki zahtevajo knjiţni jezik, saj omogoča razumevanje. Hkrati mora biti jezik

dovolj preprost, da gledalci, ki sprejemajo informacije, razumejo povedano, saj lahko le

enkrat slišijo in ponovitve niso mogoče. Predvidevamo, da so oddaje pripravljene vnaprej,

prav tako sodobna tehnika omogoča, da imajo novinarji pred seboj ekran z besedilom, ki ga

morajo prebrati, čeprav gledalci televizije tega ne vidijo. Kljub temu da so novinarji v studiu

vajeni kamer in vešči nastopanja, se lahko zgodi, da se jim kdaj zaplete.

Temu smo priča v naslednjem izseku prispevka B5, kjer se novinarka med podajanjem

besedila popravi (obarvano opečno). Prav to nam lahko potrdi domnevo, da bi

novinar/novinarka na terenu najverjetneje govoril/govorila naprej, brez popravka, saj se

napake v tistem trenutku ne bi zavedal/zavedala. V tem primeru se novinarka v studiu napake

zaveda in jo popravi. To je primer slovničnega vračanja oziroma napake kot popravek

izgovorjave, ko je novinarka nepravilno prebrala/izgovorila besedo in jo nato popravila.

»… Na Goriškem je bilo najhuje, najhujše (Tukaj novinarka popravi izgovorjeno besedo.

Sklepamo lahko, da bere, saj mirno nadaljuje naprej. V rokah drţi papirje, kjer so

verjetno tudi oporne točke.) neurje šele danes okoli 13. ure, v Šempetru z okolico je padala

kakor oreh debela toča; Mojca Domančič.«

55

Tudi pri govoru predstavnikov mestne oblasti pričakujemo knjiţni jezik. V tem primeru gre za

primernost in pravilnost izbire povedka. Primernejša bi bila uporaba povedka govorimo, saj je

izraz rečemo pogovorne narave.

V. Č. podţupan občine Ilirska Bistrica: »O škodi teţko rečemo, ker imamo od včeraj

popoldne na terenu popisne ekipe. Ugotavlja se šele število hiš.« (B4)

Drugačen je jezik sogovornikov, ki so najverjetneje povprečno izobraţeni ljudje in naključno

izbrani sogovorniki. Njihov jezik je pristen, vsakdanji in redko se zgodi, da bi se trudili

govoriti knjiţno. Izstopajo predvsem narečja.

Primer pogovornega jezika.

M. B.: »To smo s postelj deke jemali, pa deke devali k vratom, da ni toliko noter šlo.« (B1)

Razlaga Slovenskega pravopisa:

– deka: kòc kôca neknj. pog. (slabša volnena) odeja

Hkrati z narečjem se pojavlja tudi pogovorni jezik:

Kampist: »Šotor nam je, ja. Pihal je tolk, ko smo šli iz Portoroţa, da smo skoraj po zraku

leteli. Res, polom. Potem smo šli do wc-ja, smo tam sedeli, je bilo vsaj zaveterje.« (B4)

Ob tem primeru izpostavimo še členek soglašanja ja, ki ga kampist uporabi na koncu. Gre za

večstavčno soredno členkovno poved, kar kaţe na predhodno zastavljeno vprašanje, ki ga v

prispevku ni slišati.

Za primerjavo med novinarjem, naključnim sogovornikom in izbranim sogovornikom

določene institucije lahko pogledamo predstavnika zavarovalnice, za katerega pričakujemo,

da bo besede izbiral skrbno in po jezikovnih normah, vendar zaradi vpliva kamere, hitrosti

govora in ţelje po pomoči uporablja veliko prevzetih besed, izposojenk. Spremenjen je tudi

besedni red (podčrtano).

K. A., predsednik zavarovalnice Triglav: »Izplačilo škod bo narejeno v zelo kratkem času,

takoj, ko je kompletirana celotna dokumentacija, bo izplačilo ţe naslednji dan, najkasneje dva

56

dni je potrebno na denar čakati. V kolikor bomo ugotovili, da bo v posameznih primerih šlo

za večjo materialno škodo, da bo druţini oziramo zavarovancu denar potreben hitreje, bomo

tudi akontirali.« (B2)

V Slovarju tujk piše, da je akontacija predujem, naplačilo, plačilo na račun. Predstavnik

zavarovalnice bi lahko dejal, » … bomo tudi izplačali.«

Razlaga besede kompletirati je popolniti, dopolniti, dokončati. Tako bi lahko uporabil » …

takoj, ko bo dopolnjena …«

6.2.4 Tabelarni prikaz jezikovnih in nejezikovnih sredstev na nacionalni televizijski

postaji v prispevku B2

V prvi tabeli bodo prikazana jezikovna sredstva prispevka B2, ki je naveden kot vzorčni

primer v začetku analize poročanja o nacionalni televizijski postaji.

Tabela 1: Uporabljena jezikovna sredstva na nacionalni televizijski postaji v prispevku B2

UPORABLJENA JEZIKOVNA

SREDSTVA

PRIMERI UPORABLJENIH JEZIKOVNIH

SREDSTEV

Poosebitve

– besnelo je hudo neurje, – toča je klestila,

– ga je spremljala toča, – buče so utrpele škodo,

– veter/neurje je poškodoval/o.

Primerjave – » … kot tornado je priletelo…«

Besedje, povezano z neurjem – hudo neurje, ujma, deţevni oblak, prizadeta območja,

pustošenje viharja, močno neurje, pečat neurja.

Iz tabele št. 1 je razvidno, da se ţe v enem samem prispevku pojavi veliko poosebitev, bogata

je tudi leksika, povezana z neurjem. Pojavi se primerjava, ki je prav tako povezana z naravo.

57

Tabela 2: Uporabljena nejezikovna sredstva na nacionalni televizijski postaji v prispevku B2

UPORABLJENA NEJEZIKOVNA

SREDSTVA

PRIMERI UPORABLJENIH

NEJEZIKOVNIH SREDSTEV

Izpostavljena samo slika, brez besedila – kamera snema padanje toče.

Izpostavljen samo zvok brez besedila

– posnet in izpostavljen je zvok padanja toče

(novinarka ne govori ničesar),

– padanje deţja.

Človekova roka s točo – človekova roka, ki iz desne roke prenese v levo

roko kroglo toče.

Slikovni material za posledice neurja

– višina vode vidna glede na soj avtomobilskih

luči,

– količino padavin ponazarja poplavljen

kanalizacijski jašek, ki ne uspe vsega sproti

odnašati,

– poplavljeno polje,

– silovitost: moč vetra se kaţe v podrtju

prometnega znaka, naslonjenih polomljenih vej

na stoječ tovornjak,

– moč neurja,

– obrnjena konjska prikolica,

– hiša brez strehe,

– polje s potolčeno in upognjeno koruzo.

Udeleţenci – pomoč in delo ljudi, gasilcev na strehi.

Dinamika prispevka – hitro spreminjanje kadra, ob vsaki novi

novinarkini besedi se prikaţe nova slika.

58

Kretnje

– starejša gospa prikazuje z levo roko in

nazorneje prikazujem, kako se je neurje odvijalo;

– starejša gospa z roko in zapestjem zavija in

kroţi (prikazuje, kako bi naj izgledal veter).

Prisotnost kamere tudi drugje kot na

kraju dogodka

– prisotnost na tiskovni konferenci (gospod za

mizo, pred njim ogromno mikrofonov).

Velikost toče – gospod z metlo tolče po toči, kot bi jo ţelel

razbiti, saj se je sprijela v grudo ledene gmote.

Glede na jezikovna sredstva lahko opazimo, da je nejezikovnih sredstev še več oziroma bolj

izstopajo. Izpostavljena sta samo slika ali samo zvok, brez govora novinarke, prav tako je

dinamika prispevka tako hitra, da se kadra menjujejo ob vsaki novi novinarkini besedi.

Imamo prikaz človekove roke s točo ter primer, ko gospod z metlo tolče po toči, da bi jo

razbil in bi se hitreje stalila. Slikovni material prikazuje posledice neurja zelo nazorno, saj si

je brez slike včasih nemogoče predstavljati samo prizorišče dogodka. V prispevku se pojavi

gospa, ki s kretnjami rok pomaga pri govoru.

Ugotovimo lahko, da se jezikovna sredstva med seboj povezujejo, prepletajo in dopolnjujejo.

Oboji so zelo pomembni, še vedno pa menimo, da se televizijski medij zaveda svojih

prednosti, kjer lahko uporabi sliko, zvok in besedilo ter jih spretno uporablja.

59

6.3 POROČANJE O VREMENSKIH NEVŠEČNOSTIH NA KOMERCIALNI

TELEVIZIJSKI POSTAJI

6.3.1 Spletna stran komercialne televizijske postaje

Ko se odpre spletna stran (http://24ur.com/) se nam v jezičku orodne vrstice izpiše Najbolj

obiskana spletna stran v Sloveniji - 24ur.com. Izraţa samozaupanje ter hkrati najverjetneje

rezultat kakšnih raziskav, kjer je bilo potrjeno, da je to najbolj obiskana stran. Na zaslonu

dobimo ogromno slik s komentarji, moţnosti izbire različnih področij, sveţe novice na

naslovni strani, najbolj aktualne in odmevne zgodbe, napoved vremena, ankete, forum in še

kaj. Spletna stran je barvita, slikovita, polna vsebin in privlačna.

Dostopnost do oddaj v arhivu je na spletni strani časovno omejena. Prispevkov je ogromno,

zato je potrebna pazljivost pri izbiri prispevkov, saj je treba upoštevati, da mora prispevek

vsebovati čim več informacij. Ko delo steče, se sproti pojavljajo nove ideje in zamisli, kar

upočasni napredek, saj je treba prispevke, ki so zapisani, tudi takoj slikovno in nejezikovno

interpretirati. Ţal so zaradi časovne omejenosti na spletni strani komercialne televizijske

postaje določene prispevke umaknili, še preden bo vse analizirano. S tega stališča prispevki

24 ur zvečer niso uvrščeni med samo analizo diplomskega dela.

6.3.2 Struktura prispevkov na komercialni televizijski postaji

Po avdiovizualnem uvodu televizije sledi napovednik vseh prispevkov v oddaji. Napovednik

posameznega prispevka je pospremljen z novinarjevimi/novinarkinimi besedami, včasih tudi s

sliko ali posnetkom. V studiu sta na komercialni televizijski postaji zmeraj novinar in

novinarka, ki menjaje komentirata prispevke in izmenjujeta vlogi pri podajanju informacij.

V samem prispevku je načeloma podano poročilo o naravni katastrofi in vremenskih

nevšečnostih, v večini prispevkov pa je zajeta tudi ocena in obseg škode, v nekaterih primerih

so vključene tudi pristojne sluţbe in komisije, ki raziskujejo okoliščine dogodkov. Poročilo je

največkrat podano na začetku, sama ocena škode pa ob koncu prispevka.

V analizo je dodan eden izmed prispevkov (B7), kjer se vidi strukturo prispevkov.

60

Besedilo 7 – 24 ur

http://24ur.com/novice/slovenija/sloveniji-grozijo-plazovi.html#video

Skupaj z napisom Proti hiši in poslopju v Studenci pri Ţalcu polzi 10 kubikov zemlje, ki se

izpiše desno spodaj, se pojavi kader s sliko, kjer je skupina ljudi zbrana v krogu in se

pogovarja. Na njihovih obrazih je videti razočaranje in nemoč. V ozadju novinarka komentira

in pojasnjuje nastalo nesrečo.

Druţina B. ţe več dni (Kader prikazuje gospo B, ki z roko kaţe na plaz, ki se je odtrgal s

pobočja, na pobočju je videti tudi napete vrvice in količke, nato se kader ponovno vrne

na gospo B.) s strahom nemočno opazuje, kako plaz, ki se je po močnem deţevju (Slika

ponovno prikazuje odtrgan plaz.) sproţil v ponedeljek, drsi proti njihovi hiši (S pobočja se

slika preseli na prikaz stanovanjske hiše.).

Kadri hitro menjujejo slike. Sedaj je v kadru ponovno v ospredju gospa B., ki opisuje

trenutno stanje, v ozadju pa se slike kadra zapovrstjo spreminjajo in izmenično

prikazujejo odtrgan plaz, travnato pobočje, kjer se je plaz odtrgal, in vrvice, ki kaţejo

trenutno stanje plazu.

Gospa B.: »Na solze mi gre, no, mislim, ne moreš verjeti, da je to res. Nikomur ne

privoščiš tega, kar se dogaja. Ogroţa naše ţivljenje, tako da, šokirani smo vsi, no.«

Druţino (Kamera sedaj z oddaljenega kraja pribliţuje sliko in prikazuje stanovanjsko

hišo, v kateri stanuje druţina.) so evakuirali ţe včeraj, ob plazovišču (Slika v kadru sedaj

prikazuje ponovno plaz.) pa 24 ur dnevno deţurajo gasilci (Slika se preseli na mladeniča

ob drevesu, ki stoji pred kamero.).

V kadru je gasilec, ki opisuje in pojasnjuje trenutno stanje.

Gasilec: »Spremljajo, kako se premika. Premika pa se, po mojem mnenju, 7 do 8 cm na uro.«

Vsi (Slika sedaj od daleč prikazuje skupino ljudi, ki stoji ob vznoţju pobočja, ob cestišču

in se pogovarjajo. V krogu ljudi je tudi novinarka, ki jo spoznamo po mapi in listih v

roki. Ob skupini ljudi sta postavljena dva starejša traktorja in pes.) bolj ali manj

nemočno opazujejo, kako kar deset tisoč kubikov (Slika se ponovno seli na odtrgan plaz.)

61

zemlje drsi proti hiši (Slike se hitro menjujejo in sedaj je prikazana stanovanjska hiša.).

Plazu pa brez strokovnjakov ne upajo sanirati.

V ospredju kadra je sedaj moški, po podnapisu vemo, da je to ţupan Ţalca, stoji ob

drevesu, vreme je še nestabilno, saj opazimo, da je še zmeraj vetrovno, v ozadju kadra je

omenjeno pobočje.

A. P., ţupan Ţalca: »Takšen plaz, ki je zelo, ki se premika in je zelo nepredvidljiv, lahko

nestrokoven poseg povzroči še večjo škodo. V sosednji (Slika sedaj prikazuje trenutno

vremensko stanje. Prikazano je drevo, na katerem se vejevje in listje na njem majejo,

kar nam pove, da je veter še močan. Slika se seli na napeljane vrvice ob količkih, ki se

prav tako majejo.) občini smo, ţal, pred slabim letom imeli celo smrt (Slika sedaj v

ospredje ponovno postavi ţupana.) gasilca ob takšni intervenciji, zato smo pri tem zelo …

pazljivi.« (Tri pikice ponazarjajo premor in hkrati premislek ţupana, da se pravilno

izrazi.)

Kader se v prispevku seli na drugo področje in sedaj slika prikazuje drugo zgradbo, ki

je ograjena z oranţno gradbeno ograjo, pred ograjo je gradbišče, na katerem je

ogromno lesenega materiala in plastične folije. Gradbišče je prav tako zavarovano z

oranţno ograjo.

Zaradi plazu, ki je nastal na gradbišču, pa je strah tudi druţino (Novinarka si skupaj z

oskrbnikom hleva, kot je napisano desno spodaj, ogleduje razpoke, ki so nastale na

gospodarskem poslopju in hlevu.) iz Vranskega. Bojijo se, da se bo hlev zaradi razpok

kmalu sesul (Prikaz oskrbnika hleva, ki nam pojasnjuje nastalo situacijo.).

Oskrbnik hleva: »Ne vemo, kdaj se bo ustavilo, do kakšnih poškodb bo prišlo, ne na sami hiši

zaenkrat (Oskrbnik hleva kaţe na ţelezno ogrodje, videti je kot delovni oder, ki podpira

gospodarsko poslopje.), pač pa na gospodarskem objektu, ne, na štali, kjer imamo ţivino.

(Sedaj je v ospredju ponovno lastnik hleva. Na njegovem obrazu je razbrati razočaranje

in nemoč.). Ne vemo, kako bo.«

V kader je sedaj postavljen ţupan, ki stoji pred kamero, z rokami na hrbtu. Na njegovi

desni rami vidimo kapljice deţja, saj še vedno deţuje.

62

F. S., ţupan Občine Vransko: »Vsekakor je jasno, da bo vse stroške in sanacije, nastalo

škodo, da gre v breme investitorja.«

Kader se s sliko seli na omenjeno gradbišče, kjer je veliko lesenih palic, orodja in

gradbenih pripomočkov ter utica za zadrţevanje delavcev. Gradbišče je ograjeno z

oranţno ograjo, nad gradbiščem pa je videti odtrgan plaz.

Investitor je sicer Gradis, vendar pa bo dejanske vzroke še prej preučila posebna komisija.

Tudi v prispevkih komercialne televizijske postaje je poročilo škode, podano ob koncu

prispevka, kjer podajo informacijo o trenutni prevoznosti ceste in hkrati poročilo o

včerajšnjem neurju, ki je pustilo številne posledice.

»Slovenska cesta je danes normalno prevozna, posledice neurja pa gasilci iz vse Slovenije

odstranjujejo še danes. Največ dela je s polomljenim vejevjem in drevesi, ki so ponoči

ogroţala stanovanjske hiše.« (B8)

Velikokrat okoliščine dogodkov še niso znane oziroma raziskane in v teh primerih na to v

prispevkih tudi opozorijo. Ponazorjen je primer, kjer so zaradi porušitve gradbenega odra

vpletene pristojne sluţbe, hkrati dobimo informacijo, da zbiranje podatkov o poteku in

okoliščinah dogodka še traja. Izsek je vzet iz prispevka B8.

»Ţe sinoči so si prizorišče ogledali kriminalisti, pa tudi delovni inšpektor. Zbiranje obvestil o

vseh okoliščinah dogodka in ugotavljanju odgovornosti zanj še poteka.«

Na komercialni televizijski postaji se pojavljajo javljanja v ţivo s terena, dvogovor in

telefonski pogovor. Pričakovati je bilo več javljanj s terena v dnevnoinformativnih oddajah,

vendar so prej izjema kot pravilo.

63

6.3.3 Nekatere jezikovne značilnosti izbranih petih prispevkov na komercialni

televizijski postaji

Opaziti je novinarjev spremenjen ton glasu ob napovedi prispevkov, saj je ta umirjen. Pri

napovedniku in ob začetku oddaje se novinarja v studiu pogovarjata, tako da ustvarjata

prijetno in domače vzdušje. Opaziti je, da so besede skrbno izbrane in prispevki pripravljeni

naprej. Novinarji se trudijo govoriti knjiţno pravilno, medtem ko je jezik sogovornikov v

večini pogovoren, tudi narečen. Med sogovorniki so tudi ljudje na višjih poloţajih, kot so

ravnatelj, direktorica podjetja, predstavniki gasilcev, ki se trudijo govoriti knjiţno pravilno,

vendar jim zaradi čustvene prizadetosti ob neurju ali nevajenosti kamere tu in tam tudi

spodleti.

Primer govora A. P., ţupana Ţalca, kjer lahko najdemo značilnost pogovornega jezika (tukaj

primer pomenskega vračanja oz. dopolnitve)10

, vendar je treba tudi upoštevati snemanje in

negativno izkušnjo iz prejšnjega leta.

»Takšen plaz, ki je zelo, ki se premika in je zelo nepredvidljiv, lahko nestrokoven poseg

povzroči še večjo škodo. V sosednji občini smo ţal pred slabim letom imeli celo smrt gasilca

ob takšni intervenciji, zato smo pri tem zelo … pazljivi.« (B7)

Prav tako uporabi izposojenko intervencija. Lahko bi uporabil » … ob takšnem posredovanju

…«

Ţupan občine Vransko uporabi v eni povedi, dve prevzeti besedi, izposojenki: sanacija in

investitor.

F. S., ţupan Vransko: »Vsekakor je jasno, da bo vse stroške in sanacije, nastalo škodo, da gre

v breme investitorja.« (B7)

10

O vračanjih se piše in pojasnjuje v diplomskem delu na strani 35.

64

Sanacija je (v Slovarju tujk) izboljšanje, popravljanje pomanjkljivosti oziroma izboljšanje,

ureditev in preprečitev ponovnega poslabšanja razmer.

Investitor je (v Slovarju tujk) vlagalec kapitala oziroma podjetje ali ustanova, ki vlaga kapital

v gradnjo ali obnovo objektov.

Tako bi bilo pravilneje, če bi ţupan dejal: » …, da bo vse stroške in popravljanje

pomanjkljivosti/ureditev in preprečitev poslabšanja razmer v breme podjetja za obnovo

objektov.« (lahko bi ga tudi poimenoval) (B7)

Tukaj je primer uporabe pogovorne besede pri novinarju na terenu:

»Vsi bolj ali manj nemočno opazujejo, kako kar deset tisoč kubikov zemlje drsi proti hiši.

Plazu pa brez strokovnjakov ne upajo sanirati.« (B7)

V Slovarju slovenskega knjiţnega jezika piše, da je kubík -a m (i) pog. kubični meter: za

kubik lesa je dobil precej denarja; odmetati več kubikov snega / meriti v kubikih // ţarg.

kubični centimeter: vbrizgal mu je več kubikov zdravila / koliko kubikov ima motor tvojega

avtomobila. Slovenski pravopis geslo kubik razlaga kot knjiţno pogovorno.

Prav tako novinar na terenu uporabi besedo, ki je v Slovarju slovenskega knjiţnega jezika niti

ne najdemo, to je plazovišče (B7). Lahko bi uporabil besedo plazíšče, ki je razloţena kot svet,

na katerem so pogosto plazovi: izogibati se nevarnih plazišč; sneţišča in plazišča ali kot

plazóvje: nesreča se je zgodila na plazovju.

»Druţino so evakuirali ţe včeraj, ob plazovišču pa 24 ur dnevno deţurajo gasilci.«

Evakuacija je (v Slovarju tujk) izpraznitev, odstranitev, preselitev (prebivalcev), torej bi

novinar lahko uporabil »Druţino so preselili …«

Ob koncu uporabi še izraz investitor.11

11

Glej razlago na strani 57.

65

»Investitor je sicer Gradis, vendar pa bo dejanske vzroke še prej preučila posebna komisija.«

(B7)

Oskrbnik hleva: »Ne vemo, kdaj se bo ustavilo, do kakšnih poškodb bo prišlo, ne na sami hiši

zaenkrat, pač pa na gospodarskem objektu, ne, na štali, kjer imamo ţivino. Ne vemo, kako

bo.« (B7)

Tukaj oskrbnik hleva uporabi, kot razlaga Slovenski pravopis, neknjiţno ljudsko besedo štala

(hlev).

V primeru B9 se prepleta več skladenjskih značilnosti jezika.

I. Ţ., lastnik poškodovanega poslopja: »Kar naenkrat dvakrat zagrmi. Pogledam skozi okno v

sobi in vidim, da odkriva prizidek pri hiši. Pol grem po bajti … presenečen sem rekel, da

odkriva bajto. Tečem v kopalnico, kjer vidim proti severu … ojej… in vidim streho, da po

zraku leti pločevina proti vasi.«

Najprej lahko izpostavimo uporabo sedanjika. Tvorni povedni sedanjik se uporablja predvsem

v trenutku govorjenja, kadar se izraţa čas dogajanja. V tem primeru gre za uporabo tvornega

povednega sedanjika pred trenutkom govorjenja, torej gre za dogajanje v preteklosti. Uporabo

sedanjika se lahko utemelji tudi s čustveno prizadetostjo lastnika poškodovane hiše, ki o

nesreči pripoveduje izjemno čustveno in razburjeno. Z uporabo dramatičnega sedanjika

doseţe trenuten vpliv na prejemnika besedila, saj dobi občutek, kot da se pravkar dogaja.

Uporabljen je dramatični sedanjik, ki dovršno preteklo dejanje prikazuje kot sedanje.

Izpostavimo še uporabo povedkovega prilastka presenečen sem rekel. Uporabljen pridevnik

presenečen razumemo tudi kot hitro ali mimogrede. V tem primeru gre za pridevniško

nepredloţno zvezo povedkovega prilastka.

Hkrati sem v tem primeru pojavlja tudi neknjiţni pogovorni jezik. Pogovorna beseda bajta je

označena vijolično. Slovenski pravopis jo razlag kot:

bajta -e ţ (â) vaška ; neknj. pog.

66

V govoru je zaznati čustveno vpletenost, prizadetost, nejasnost in nepovezanost. Govorec

uporabi vzklik ojej.

6.3.4 Tabelarni prikaz jezikovnih in nejezikovnih sredstev na komercialni televizijski

postaji v prispevku B7

Tabela 3: Uporabljena jezikovna sredstva na komercialni televizijski postaji v prispevku B7

UPORABLJENA

JEZIKOVNA SREDSTVA

PRIMERI UPORABLJENIH JEZIKOVNIH

SREDSTEV

Poosebitve – plaz drsi.

Primerjave /

Besedje, povezano z neurjem

– močno deţevje,

– plaz.

Iz tabele št. 3 je razvidno, da je v tem prispevku uporabljena samo ena poosebitev. Besedje,

povezano z neurjem je skromno. Ne pojavi se primerjava.

67

Tabela 4: Uporabljena nejezikovna sredstva na komercialni televizijski postaji v prispevku B7

UPORABLJENA NEJEZIKOVNA

SREDSTVA

PRIMERI UPORABLJENIH

NEJEZIKOVNIH SREDSTEV

Slikovni material za posledice neurja

– napete vrvice in količki, ki označujejo in

omejujejo plaz,

– prikaz odtrganega plazu,

– prikaz nestabilnega vremena, ponovno deţuje,

piha veter,

– veter maje napete vrvice.

Udeleţenci

– skupina ljudi zbrana v krogu in se pogovarjajo,

– gasilec, ki pojasni trenutno premikanje plazu,

– ţupan Ţalca z rokami na hrbtu,

– oskrbnik hleva.

Dinamika prispevka – kadri hitro menjujejo slike (prikaz gospe,

odtrganega plazu, travnato pobočje, vrvice).

Kretnje –gospa z roko kaţe na plaz, ki se je odtrgal s

pobočja.

Mimika – izraz na obraz prikazuje razočaranje,

zaskrbljenost, nemoč.

V primeru prispevka B7 na komercialni televizijski postaji je izpostavljen slikovni material,

ki prikazuje posledica plazu, ki še vedno grozi. Kadri se tudi tukaj hitro menjujejo in

spreminjajo slike. Gospa si z rokami pomaga, da točno pokaţe na plaz, kjer se je odtrgal in na

obrazu je zaslediti izraz obupa, nemoči, ki govori sam zase.

68

6.4 PREPLET JEZIKOVNIH IN NEJEZIKOVNIH SREDSTEV NA OBEH

TELEVIZIJSKIH POSTAJAH

Namen diplomskega dela je raziskati, pregledati in analizirati predvsem nejezikovna sredstva

oziroma okoliščinski tip informacij, ki se pojavljajo v prispevkih. Z izbiro televizije kot

sodobnega medija je ponujena moţnost, da se lahko opazuje tako jezikovna kot nejezikovna

sredstva. Slednja so tista, ki so pritegnila pozornost, čeprav jezikovnega dela ne smemo

zanemariti, saj le ob sodelovanju obeh pride do pravilnih informacij od tvorca do naslovnika

informacije.

Na teoretičnem področju nejezikovnih sredstev je narejenih in zapisanih manj raziskav in

literature, s katero bi si lahko pomagali, zato bo delo nekoliko teţje, vendar z veliko izzivi.

Zanimalo nas bo, katero izmed nejezikovnih sredstev bo izstopalo, kaj se bo pojavljalo

pogosteje in kako sama slika ter ton vplivata na besedilo.

Prednost televizije kot medija je, da lahko hkrati gledamo in poslušamo. Slika dopolnjuje ton

in obratno. Kar je prednost, je hkrati tudi pomanjkljivost, saj nas lahko ena od sestavin tako

pritegne, da se osredotočimo samo na določeno informacijo, ostalo pa odmislimo ali

zapostavimo. Velikokrat se zgodi, da pride pri prenosu informacije oziroma sporočila do

prekinitev, šumov in tako tvorčeva namera posredovati besedilo ni uresničena in realizirana v

celoti, saj se lahko izgubi katera od pomembnih informacij. Tvorec besedila, v tem primeru

govorjenega, mora predvideti, kako se bo naslovnik besedila, v tem primeru gledalec, odzval

na sporočilo oziroma informacijo. Vsekakor je tvorčev namen posredovati informacijo tako,

da jo bo naslovnik čim bolje razumel in s tem pridobil vse potrebne sestavine, da si ustvari

lastno sporočilo in ga tudi po svoje interpretira.

Lahko torej rečemo, da je cilj novinarjev posredovati informacije čim bolj realno, pristno in

hkrati zanimivo, da je naslovnik posledično čim bolje informiran in ima pred seboj jasno

sliko. Televizijski medij je ob svetovnem spletu tisti, ki lahko nudi več tipov informacij

hkrati. Prikazana je lahko slika, besedilo in zvok ter povezanost v celoto, ki bi morala

zadostovati za učinkovit sprejem pri gledalcu. Bistvo prenosa sporočila je, da dobi naslovnik

čim bolj nazoren prikaz tvorčevih mislih, hkrati pa mu je treba dopuščati lastno interpretacijo.

69

Kako lahko vplivamo na naslovnika, v tem primeru na gledalca? Poleg bogate vsebine je

pomemben tudi naslov prispevka, ki pritegne gledalčevo pozornost. Če je naslovu dodana še

sliko, ki prikazuje realno stanje nekega dogodka, je cilj skorajda doseţen. Veliko ljudi se

odloči pogledati prispevek ţe samo, ko sliši naslov prispevka. Na naslovnika najlaţje vlivamo

tako, da v prispevke vključimo jasnost, jedrnatost, slikovitost in objektivnost.

Ker nas zanimajo okoliščinski tipi informacij, se osredotočimo na te. Kader prispevka lahko

govori sam zase. Vendar si kader kot samostojno enoto besedila lahko interpretira vsak po

svoje, odvisno do kod sega naslovnikova domišljija. Če se kadru doda gibanje in ton, dobimo

zaporedje gibov in glasu, ki naslovniku vsili informacijo. Kljub temu ima naslovnik moţnost

lastne interpretacije. Naslovnika se s tem le usmeri. Za primer vzemimo gasilski avtomobil.

Če ga vidimo na fotografiji ali nekje v naravi, nam ne pomeni nič druga kot prevozno

sredstvo določenih oseb ob določenih intervencijah. Če pa vidimo na gasilskem avtomobilu

priţgane signalne luči, ob tem zaslišimo še signalno sireno ter vidimo dirjanje po cesti, nas

spreleti srh. Enako lahko trdimo za policijski ali rešilni avtomobil. Če takemu prizoru dodamo

še šokantne besede oziroma besedilo, je učinek pri naslovniku popoln.

Največkrat se v kadru pojavi roka s kroglami toče. S tem je brez besed prikazano, kako

velika je bila toča. Z besedami se lahko potrudimo opisati velikost toče, vendar nam kader

zapisane besede samo še dodatno argumentira. Če odraslo roko popolnoma prekrijejo tri

krogle toče, potem je jasno, da je toča ne samo velika, ampak ogromna. Če je ob tem v

prispevku še povedano, da se toča od prejšnjega dne ni raztopila, dobimo še dodatno

informacijo o silovitosti neurja. Motiv roke s točo se v prispevkih pojavi štirikrat. V prispevku

B5 je ob roki s točo prikazana še plastična posoda, polna toče. V dveh prispevkih (B11, B12)

se pojavi slika s točo na tleh, kjer je zemlja pokrita s plastjo toče.

Ob kadru s točo je potrebno opozoriti tudi na besedje, ki se pojavlja v prispevkih, kadar je

govora o toči. S tem mislimo predvsem na izrazje sogovornikov, ki največkrat točo s čim

primerjajo. Slovar slovenskega knjiţnega jezika navaja, da je toča padavina v obliki večjih

ledenih zrn. Poglejmo nekaj primerov primerjav (rdeče).

S. Z., Mestni Vrh: »To je sedaj konec. To je … Bila je res debela. Mislim, da za jajca debela.«

(B12)

70

Novinarka v istem prispevku točo poimenuje z goro ledu. Da s to besedno zvezo označi točo,

nam dodatno pojasni slika, ki se ob njenih besedah prikaţe na televizijskem zaslonu. To je

eden od primerov prepletenosti jezikovnih in nejezikovnih sredstev. Če ne bi bilo slike, bi

lahko prišlo do zmotne interpretacije razlage gledalcev.

»Ljudje so sredi noči hiteli odstranjevati gore ledu, podobno kot pozimi sneg.«

B. F. iz Destrnika nekoliko kasneje v prispevku uporabi naslednjo primerjavo:

»Toče so padale. To niso bile takšne, to so bile kot teniške ţoge.«

Tako so v enem prispevku tri različna poimenovanja toče, ki hkrati predstavljajo tri različne

velikosti. Različna poimenovanja in s tem tudi različne velikosti lahko povezujemo z različno

lego krajev, kjer je prispevek posnet, saj je prva sogovornica iz Grajene, medtem ko je drug

sogovornik iz Destrnika.

Največkrat je uporabljena besedna zveza toča pada. Po analizi prispevkov se v diplomskem

delu pojavi več besednih zvez, kjer se ob samostalniku toča pojavljajo različni povedki.

V B11 z naslovom Neurje zajelo Goriško tako najdemo besedno zvezo toča je prebila in toča

je silovito klestila. Prva besedna zveza se pojavi na samem začetku prispevka, ko se na

televizijskem zaslonu izpiše napis V Šempetru toča prebila več streh stanovanjskih hiš. Vse te

besedne zveze poosebljajo vremenske pojave.

Drugo besedno zvezo je uporabila novinarka, medtem ko je začela s poročanjem.

»Toča je v Šempetru silovito klestila slabih deset minut. Škoda je kljub temu velika.«

Gre za opis materialne škode, saj je toča v prvem primeru poškodovala več stanovanjskih

streh, medtem ko je v drugem primeru podana samo informacija, da je škoda velika, iz česar

lahko sklepamo, da gre prav tako za materialno škodo.

Izpostavimo lahko še prispevek B5, kjer je novinarkina izbira besed premišljena. V izseku

prispevka je viden tudi komentar, saj ta še nazorneje prikazuje celoto, ki jo omogoča

televizijski medij, torej sliko in zvok, besedilo.

71

»Ledeni orehi (Sprva vidimo samo sliko, ki prikazuje veliko, rumeno, plastično posodo, polno

ostankov toče, ki jo drţi starejša roka. Nato roka prime eno kroglo ostankov toče in kamera jo

pobliţje pokaţe. Šele sedaj slišimo tudi novinarkin glas.), ledena jajca (Slika ponovno

prikaţe polno roko toče.) … (Tri pike so izraz daljšega novinarkinega premora.) in ne, to niso

ţogice za golf (Kader sedaj prikazuje igrišče za golf. Ob eni izmed lukenj se maje zastavica.

Na zelenici je veliko krogel toče, ki so na pogled kot ţogice. Kamera nato še pobliţje prikaţe

luknje v travi, ki jih je naredila toča.), to je toča.

Ob tem je treba opozoriti na novinarkin ton glasu, ki je umirjen. Novinarka je svoj glas

uporabila za igro z besedami, ki na gledalce vpliva napeto. S stopnjevanjem in izbiro besed je

napovednik prispevka dramatičen. Njena umirjenost ob primerjavah toče z ledenimi orehi,

ledenimi jajci in ţogicami za golf vpliva na naslovnikovo obnemelost. Ko se v tem prispevku

zdruţita slika in novinarkin glas, dobimo občutek, da se čas ustavi in s tem se v gledalcu

vzpostavi tudi sočutje za vse tiste, ki so bili neposredno prisotni tej katastrofi.

Novinarkin glas je do konca prispevka prodoren, tako kasneje nadaljuje:

»V slabe četrt ure divjega plesa ledenih krogel, je škoda ogromna.«

Novinarka se z besedami poigra in jih skrbno izbira. V tem delu imamo dve besedni zvezi;

divji ples in ledene krogle. Kadar govorimo o plesu, imamo v mislih nekaj sproščujočega,

umirjenega, zabavnega. Če uporabimo pridevnik divji, lahko to razumemo kot nekaj

neobvladljivega, nenaravnega. Tako besedna zveza divji ples predstavlja nasprotje med

nenaravnim, divjim in usklajenimi gibi, harmonijo. Krogla je v matematiki geometrični

pojem, kjer so vse točke enako oddaljene od središča, vendar dvomimo, da je bil novinarkin

cilj poučiti nas o geometričnem telesu. Novinarkin cilj je poudariti samo obliko toče, ki je na

prvi pogled skladna. Pridevnik leden uporabljamo za predmete, sestavljene, zgrajene iz ledu.

Novinarka v besedni zvezi ledene krogle uporabi konkretne besede stanja in oblike toče, tako

da si jo lahko predstavljamo pred očmi, kot bi jo sami drţali v rokah.

Vsak novinar ima moţnost, da dogodek opiše, kot ga je videl s svojimi lastnimi očmi. Ravno

nepredvidljivi dogodki novinarju dopuščajo veliko svobode: osebno domišljijo, ustvarjalnost

in občutek.

To je le nekaj besedni zvez in primerjav, kjer je uporabljena beseda toča. Ob tem je potrebno

omeniti tudi ostalo izrazje in besedne zveze, ki se v prispevku pojavljajo in opisujejo moč

72

narave ter njene posledice. Omenili smo ţe, da je prispevek B5 precej poetičen in prav v njem

se pojavlja najbolj bogato in raznoliko izrazje. V tem prispevku najdemo tudi frazem,

reklo.12

Stalna besedna zveza je zveza dveh ali več besed, ki jo, kakor navadno besedo pri

besedovanju, jemljemo iz spomina. Delimo jih na rekla in rečenice. Rečenice imajo status

povedi, medtem ko rekla ne. Reklo je torej stalna besedna zveza, ki ni poved. Do dileme

pride, ko pogledamo v Slovar slovenskega knjiţnega jezika, ki opredeljuje nesrečo v tretjem

pomenu kot dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek; nezgoda: na proslavi

se mu je pripetila nesreča, spotaknil se je in skoraj padel / kot vzklik sreča v nesreči.

»Sreča v nesreči, je tovarna, ki izdeluje plastične ponjave je na Goriškem, tako da sproti

dovaţali na stotine metrov najlonskega platna, s katerim so pokrivali namočene tovarniške

hale, hiše, vetrobranska stekla.« (B5)

Tukaj je reklo sreča v nesreči uporabljen v pravem pomenu, saj ga novinarka uporabi zato, da

opozori na svetlo stran neurja, saj se je to zgodilo ravno v tovarni, kjer izdelujejo plastične

ponjave.

Novinarka uporabi tudi reklo biti plat zvona. Slovar slovenskega knjiţnega jezika razlaga

tako: biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori,

je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako

hud, da bi bilo treba biti plat zvona.

»Razseţnosti ledene katastrofe bodo vidne šele jutri. Ţe danes pa gozdarji bijejo plat zvona

zaradi orkanskega vrtinčastega vetra, ki je na Trnovski planoti pustošil pred natanko tednom

dni.«

Novinarka je tukaj ţelela sporočiti, da se gozdarji ţe danes spopadajo s posledicami

katastrofe, čeprav bo škoda znana šele jutri.

12

Moţnost je, da je stalna besedna zveza v tem primeru sreča v nesreči vzklik, vendar jo v tem primeru

razlagamo kot reklo, saj je vzklik večino medmet ali medmetna besedna zveza, s katerim se izraţa čustveno

presenečenje, zgroţenost, tudi dobroţeljnost. Največkrat gre pri medmetni besedni zvezi tudi za končno ločilo

klicaj.

73

Tabela 5: Prikaz primerjave nacionalne in komercialne televizijske postaje pri poimenovanju toče in glagolskih

sopojavnic

NACIONALNA

TELEVIZIJSKA POSTAJA

KOMERCIALNA

TELEVIZIJSKA POSTAJA

Poimenovanja toče – ledene kepe,

– ledeni orehi,

– ledena jajca,

– ţogice za golf,

– divji ples ledenih krogel,

– plaz toče,

– razseţnosti ledene katastrofe.

– jajce,

– debele kepe.

Glagolske sopojavnice

ob samostalniku neurje

– je besnelo,

– je poškodovalo,

– je prizadelo,

– se je razdivjalo.

– je divjalo,

– divja,

– se je razbesnelo.

Glagolske sopojavnice

ob samostalniku toča

– ni prizanesla,

– je uničila,

– je klestila,

– ga je spremljala.

– je silovito klestila,

– je padala,

– je prebila.

Ostale glagolske

sopojavnice

– (vihar) je odkrival strehe, – (voda) je zalila,

74

– (ljudje) so se borili z naraslo

vodo,

– (veter) je poškodoval.

– divje je izgledalo,

– (kepe) so letele,

– borili so se (z ognjem),

– (močan veter) je

prevračal/lomil,

– utrgalo se je (več plazov).

Tabela št. 5 prikazuje primerjavo obeh televizijskih postaj in njihovo uporabo leksike pri

pojavu toče in pestrost glagolskih sopojavnic. Pri obeh televizijah so zajeti prvi peti izbrani

prispevki, torej na nacionalni televizijski postaji prispevki B1 – B5 ter prispevki B6 – B11 na

komercialni televizijski postaji.

Iz tabele je razvidno, da je leksika povezana s poimenovanjem toče na nacionalni televizijski

postaji v teh prispevkih bogatejša kot na komercialni televizijski postaji. Ob tem je treba

omeniti, da se štiri poimenovanja od sedmih pojavijo v enem samem prispevku, prispevku B5.

Na komercialni televizijski postaji se pojavi primerjava kot jajce. Zanimivo je to, da sta obe

televiziji uporabili izraz kepe, nacionalna televizijska postaja v povezavi s pridevnikom

ledene (B5), komercialna televizijska postaja pa pridevnik debele (11). V primeru B5 besedno

zvezo ledene kepe uporabi novinarka, v primeru B11 pa sogovorec.

Na obeh televizijskih postajah se v omenjenih petih prispevkih pojavlja veliko glagolskih

sopojavnic, ki opisujejo moč in posledice vremenskih nevšečnosti. V prispevkih nacionalne

televizijske postaje se glagolske sopojavnice predvsem pojavljajo v primerih, kjer opisujejo

točo ali neurje, v prispevkih komercialne televizijske postaje se pojavljajo tudi v primerih, ko

gre za veter, vodo ali ogenj.

Ugotovimo lahko, da se obe televizijski postaji trudita v prispevke vnesti čim več leksike, ki

pritegne bralca in jim hkrati nazorno prikaţe situacijo na terenu. Čeprav je v omenjenih

primerih glede poimenovanja toče bogatejša leksika na nacionalni televizijskih postaji, to ne

pomeni, da se ne pojavljajo tudi drugačni izrazi na komercialni televizijski postaji, pač pa je

75

to zgolj primerjava izbranih prispevkov in v teh prispevkih je leksika na nacionalni

televizijski postaji aktualnejša.

Ob jezikovnih sredstvih so pomembna tudi nejezikovna sredstva in slednja so predstavljena v

nadaljevanju.

Ko govorimo o gibanju, je treba omeniti obrazno in telesno mimiko. Obrazna mimika je

eden ključnih elementov pri komuniciranju gluhih in naglušnih. Pri analizi v diplomskem delu

je pomembna ravno toliko, kot je pomembno vse ostalo. Obraz je tisti del telesa, ki je viden in

izpostavljen. Hkrati je obraz tisti del telesa, ki lahko govori sam zase, čeprav ne povemo

ničesar. Izraţa naša čustva, počutje, mišljenje, videnje in še kaj. Si predstavljate izraz starejše

gospe, ki se sprehaja po pločniku, ko se mimo nje pelje gasilski avtomobil s pospešeno

hitrostjo, priţganimi utripajočimi rdečimi in modrimi lučmi ter zavijajočim zvokom sirene? Z

besedami bi zelo teţko opisali njen izraz, ki najverjetneje predstavlja strah in radovednost

obenem, njena usta bi najverjetneje ostala odprta zaradi nepričakovanega šoka, zrkli v očesih

bi obstali in lasje bi se postavili pokonci.

Naslednji primer je izpostavljen kot primer izraza nemoči, kjer s kretnjami in mimiko telesa

opaziti zmedenost. To se lahko vidi samo v posnetku, torej sliki, ki jo je videti na

televizijskem ekranu. Pozornost je treba usmeriti na komentar, označen s krepko pisavo v

oklepaju. Še bolje kot sam komentar to prikazuje slika, ki je videna. Zapis je vzet iz prispevka

B4. Ponovno primer prepletanja jezikovnih in nejezikovnih sredstev, kjer je treba poudariti

pomembnost obeh.

Kampistka: »Elektrike je zmanjkalo. Tamle je otrokom na šotor … drevo padlo, na avtu je

bilo drevo. Kaj (Roke dvigne v zrak in jih spusti ponovno dol, kot izraz nemoči.

Izmenično pogleduje proti kameri in nato proti kampu.) naj vam druga povem? Na srečo

ni bilo nobenega noter.«

Pomembnost slike je izpostavljena zato, ker pride do razhajanja v temi govora in temi slike.

Govorničin spomin je neurejen, saj govorka govori nekoherentno, zmedeno o različnih

stvareh. Tako govori najprej o elektriki, nato o otrocih, pa o drevesih ter o avtih. Ko ji je

zmanjkalo besed, prihaja v ospredje njena zmedenost in nemoč ter uporabi poved »Kaj naj

vam druga povem?«. S tem retoričnim vprašanjem izrazi vse svoje misli in čustva, dodatno

76

pa to okrepi s svojo mimiko in postavitvijo telesa. Retorično vprašanje zato, ker pravzaprav ni

potrebno dodatno pojasnilo, saj lahko kamera zajame vse ostalo. V kadru se lahko prikaţe

vse, kar ona z besedami ne more ali ne zna povedati. Lahko govorimo o govorničinem

mentalnem stanju, ki vpliva na tvorbo njenih izjav, vendar njenega stanja ne moremo

natančno določiti. O njenem mentalnem stanju lahko sklepamo iz okoliščin, v katerih je bila

udeleţena, in iz jezikovnih sredstev, ki jih uporablja. Tvorčevo in naslovnikovo mentalno

stanje vplivata na tvorbo in interpretacijo vseh izjav, vendar je ta stanja skoraj nemogoče

natančno določiti. O njih lahko sklepamo iz okoliščin in iz izbranih jezikovnih sredstev.

Naslednji prispevek je primer pomembnosti prepleta slike in besedila. Zapis je del prispevka

B12. Sogovornica ţeli povedati čim več in verjetno tudi čim bolj razločno, vendar ji to ne

uspe povsem prepričljivo, če se lotimo same analize besedila. Poleg samega jezika

sogovornike ţelimo izpostaviti tudi sliko, ki v bistvo nazorneje kaţe njeno stisko in obup.

Silva Zorec, Mestni Vrh: »To je sedaj konec. To je … Bila je res debela. Mislim, da za jajca

debela. Če nam je streho vse odkrilo, pa še hišo zadnjo stran, na fasadi so take velike luknje.«

Govorka v dveh zaporednih stavkih uporabi kazalni zaimek to, vendar je v tem primeru

beseda to uporabljena kot sonanašalnica zunajbesedilni, eksoforični nanašalnici. Gre za

zunajbesedilno, poloţajno eksoforično nanašalnico. »Staro slovnično pravilo je, da ta kaţe na

bliţnji, tisti na bolj oddaljeni in oni na najbolj oddaljeni predmet /…/ v prostoru, času ali

zavesti.« (Toporišič 2000: 340). Tukaj govorimo predvsem o govorničinem trenutnem stanju,

saj jo je toča tako prizadela, da je zanjo trenutno vsega konec. Lahko rečemo, da se je zanjo

čas ustavil in ne vidi izhoda zaradi nastale škode.

Opaziti je preplet sedanjega in preteklega glagolskega časa. Lahko razberemo, da je neurje

tudi pri sogovornici pustilo posledice, saj so njena čustva in misli prisotna ţe na sanaciji

samega objekta. Ko opisuje, kakšno je stanje pri njih sedaj, uporabi preteklik. Pove, kaj se je

zgodilo v samem neurju. Opaziti je zmedenost ţe pri sami izbiri besed in nepovezanost

govora, hkrati je med govorjenjem uporabjen zamolk, ki je označen v besedilu s tremi

pikami. Sprva govori o trenutnem stanju v tretji osebi, kjer se lahko vprašamo tudi, kaj to,

česa je konec, saj njene besede ne ponazarjajo dejanskosti njenih misli. Slika ob njenih

besedah »To je sedaj konec.« prikazuje zlomljene strešnike in vendar dvomimo, da

sogovornica misli na sanacijo strehe. Na sogovorničine izjave vpliva ponovno mentalni svet,

ki sooblikuje tvorbo in interpretacijo izjav.

77

Zaslediti je mogoče tudi izjave sogovornikov, ki kaţejo čustveno vpletenost, hkrati pa so to

trditve splošnega pomena, ki bi jih lahko poimenovali kot stalne besedne zveze.

To je primer novinarjevih besed, ki jih lahko razumemo kot trditev, ki jo kasneje izjave

očividcev tudi potrdijo.

»Ljudje kar niso mogli verjeti svojim očem.« (B4)

Pojavi se tudi primer samostalniške besedne zveze, ko sogovornik prizna, da česa takega še ni

videl in verjetno tudi ne bi verjel, če sam ne bi doţivel.

»To ne moreš verjeti, če to ne vidiš.« (B11)

V prispevkih o vremenskih nevšečnostih je velikokrat kot argument uporabljena starost

sogovornikov, s katerim novinarji prepričujejo o utemeljevanju in dokazovanju aktualnih

vremenskih dogajanj. V nekaterih prispevkih novinarji poročajo o svoji starosti sogovorniki,

medtem ko je ponekod starost uporabljen kot dokaz za nepredvidljivost, sploh kadar gre za

vremenske pojave

V tem primeru se J. K., ţupan Lenarta, sklicuje na šokantnost in škodo, ki jo je povzročilo

neurje, ob tem pa pojasnjuje, da tega ne pomnijo niti najstarejši.

»Tega najstarejši občani v Lenartu ne pomnijo, da se bi kaj takega zgodilo.« (B11)

Tudi v naslednjem primeru iz prispevka B4 se tretja oseba sklicuje na starost oseb, ki tega še

niso doţiveli, čeprav je tudi sam zrelih let.

Očividec 1: »To, ljudje stari od … 80 do 90 let se ne spomnijo tega, da bi to tu ratalo.«

V naslednjih dveh primerih sogovornika uporabita starost kot lastno izkušnjo. Prvi sogovornik

je star 73 let in tega še ni doţivel, medtem ko druga sogovornica govori o svoji materi.

J. S., Šempeter: »Hudo je bilo, takega še nisem videl, pa sem star 73 let.« (B11)

V. K., Grajenščak: »Kaj takega v ţivljenju še nismo doţiveli. Tudi moja mama ne, ki je stara

83 let …« (B12)

78

V govoru sogovornikov je torej opaziti predvsem njihovo zmedo zaradi iskrenosti in

prizadevnosti, da bi škodo prikazali čim podrobneje in natančneje. Govor je zmeden, v jeziku

se prepleta sedanji in pretekli čas, pojavljajo se miselni preskoki, zamenjan besedni red,

vračanja, jezik je pogovorni. Slika nam ob tem naredi veliko uslugo, saj bi velikokrat teţko

razbrali, o čem govorijo ljudje, ker je njihova izbira besed vezana na samo okolico, kjer se

pogovor/dvogovor dogaja in lahko neposredno pokaţejo tisto, kar mislijo, v samih povedih pa

je to zapisano kot določni, kazalni zaimek, npr. »to« ali »tam« ipd. Naslednji primer je vzet iz

prispevka v oddaji B14, kjer je izpostavljen preplet glagolskega časa, uporaba določnega

zaimka to in nesoveznost sogovorničinih misli. Krepko obarvana pisava je komentar slike,

leţeča pisava pa sogovorničin govor.

Slika se sedaj seli na gospo J., ki je v ospredju kamere, v ozadju pa ruševine lesa in ostalega

ogrodja. Gospa si skuša z rokami pomagati, da bi lahko razloţila, kakšno je bilo včerajšnje

neurje in kako se je vse skupaj dogajalo.

J. V.: »Začnejo se ti polivinili, deske (Gospa z rokami kaţe, kaj je kam odneslo.), to je vse,

kar je bilo ţivo na strehi, sva dobila velik polivinil na streho. (Tukaj gospa pogleda proti

strehi.) Tako da sva se ţe kar hitro pobrala noter, in grem se obleč, grem ven, to je bilo

nemogoče.«

Iz komentarja slike je videti, da gospa skuša z rokami »govoriti«, kar v vsakdanjem ţivljenju

velikokrat vidimo in jemljemo kot samoumevno. S tem, ko gospa z rokami kaţe, kam je kaj

odneslo, to ponazarja tudi slika. Vendar pa njene besede govorijo o drugih stvareh. Opaziti je

njeno zaletavost pri izbiri besed. Najprej uporabi besedo polivinili, nato doda še deske in ko ji

zmanjka besed, uporabi besedno zvezo »to je vse, kar …«. Nato spremeni temo in nam pove

naslednje: »/…/sva se kar hitro pobralo noter /…/«. Torej spremeni tudi število, uporabi

dvojino. Če ne bi bilo slike, ne bi vedeli, da je ob gospe še kdo, saj to ni nikjer omenjeno, tako

pa vidimo ob gospe stati moškega. Čeprav za sam prispevek ni pomembno, da je gospa šla

noter, v hišo, izvemo med drugim še, da se gre obleč, iz česar lahko sklepamo, da je bila

neprimerno oblečena za vremenski pojav. Gospa izmenično uporablja pretekli in sedanji čas,

čeprav bi bila jezikovno pravilna samo uporaba preteklega glagolskega časa, saj se je to ţe

zgodilo. Tukaj je smiselno opozoriti na dramatični sedanjik, ki se velikokrat uporabi. Treba

je opozoriti tudi na narečje, saj gospa namesto preteklika sem se šla obleč uporabi zvezo grem

se obleč, ki pomeni enako, kot sem se šla obleč v ljubljanskem govoru. Zanimiv je tudi

preplet preteklika in sedanjika v eni povedi, in sicer »…to je vse, kar je bilo ţivo na strehi…«.

79

Kot samostojna poved je zelo nerazumljiva, saj ne dobimo nobene informacije. Ne izvemo,

kaj je to, čeprav pojasnjuje z besedami kar je bilo ţivo na strehi. Vendar ob tem ne vemo, kaj

je tisto, kar je ţivo. Kot ţivo si predstavljamo nekaj, kar ima v sebi znake ţivljenja, polivinil

ali deske, pa tega nimajo. Če ob tem ne bi bilo slike, ne bi vedeli, kaj je tisto ţivo.

Sogovornica je to besedo uporabila kot opis vsega materiala, ki se je zbral na njeni strehi.

Vemo pa, da veter ob neurjih in nevihta raznese vse mogoče predmete. Pravzaprav tukaj

govorimo o besedni zvezi vse ţivo, ki se pogosto uporablja v pogovornem jeziku. Preplet

sedanjika in preteklika je popolnoma nerazumljiv. Lahko si ga skušamo razloţiti kot njen

sprejem nastalega dogodka, njen šok, ki še zmeraj traja, in zato uporabi to je vse kot sedanjik,

šele nato uporabi preteklik, ko govori o materialih na strehi.

Ob koncu svojega prispevka je za nas najpomembnejši stavek: »To je bilo nemogoče.« Če bi

gospa ta stavek povedala ţe na začetku, bi pričakovali in se pripravili na nekaj strašnega.

Hkrati z eno besedo nemogoče povzame celotno dogajanje, kot ga je sama videla.

Izpostavimo še določni zaimek to (»…to je vse, kar…«), ki ga je gospa prav tako uporabila v

svojem govoru. Glede na povedano lahko sklepamo, da se zaimek to nanaša na preteklo

neurje, ki je sogovornico tako presenetilo, da ni mogla dojeti nastale škode in vsega videnega,

ko je prišla ponovno ven.

Načeloma je pri poročanju uporabljen pretekli glagolski čas, saj s tem naslovnik sporočila

dobi občutek, da se je nekaj ţe zgodilo. Kadar je uporabljen sedanji glagolski čas,

nakazujemo na to, da nas nekaj še spremlja in je prisotno. Tako uporabljajo glagolski čas

novinarji in komentatorji na terenu, vendar je ponovno vidna razlika pri sogovornikih, ki niso

vešči nastopanja. Nekaj podobnega kot za novinarje bi lahko trdili tudi za uradne osebe

oziroma predstavnike podjetij, vendar tudi zanje ne velja zmeraj tako. Naslednji izsek je vzet

iz prispevka B8, natančneje iz telefonskega pogovora med novinarko in lastnico podjetja

Rima d. o. o. , N. R., ki napačno uporablja glagolski čas.

»Glejte, neka ugotovitev, ki je seveda še neuradna, je bila ta, da so bili ti sunki vetra tako

močni, da so se pravzaprav uprli v to veliko površino tekstila, ki je napet preko odra.«

Za začetek gospa uporabi zelo običajen in pogost začetnik oziroma diskurzivni

usmerjevalec glejte, ki na nas vpliva kot neko dodatno sredstvo za izraz neprepričljivosti o

njihovi nedolţnosti in hkrati deluje, kot da nekaj prikriva, čeprav je njena ţelja verjetno

nasprotna. O njeni neprepričljivosti lastnih virov govori tudi besedna zveza neka ugotovitev,

80

nato doda še, da je ta neuradna, kar si kot lastnica in predstavnica ne bi smela dovoliti, saj s

tem meče slabo luč na odgovornost podjetja. V prvem delu torej uporablja sedanjik kot

sredstvo za sedanje ugotovitve, nato uporabi preteklik, ko govori o sunkih vetra. Do tega

trenutka bi bil njen govor in uporaba glagolskega časa še pravilna, če ne bi na koncu dodala

povedi »ki je napet preko odra«. Tukaj ponovno uporabi sedanji čas, vendar glede na to, da

prispevek poroča o porušenju gradbenega odra in s tem tudi tekstila, ki ga je gradbeni oder

obdajal, to ni pravilno uporabljen glagolski čas, saj bi bilo pravilneje, če bi rekla, da je »bila

napeta preko odra«.

V diplomskem delu je zaslediti pogosto uporabo zaimkov, ki se delijo na samostalniške,

pridevniške in prislovne. Največkrat se pojavljajo kazalni zaimki, oblika ta. Slovnično pravilo

pravi, da ta kaţe na nekaj bliţnjega v prostoru, času ali zavesti. V govoru ali pisanju

uporabljamo kazalni zaimek ta v primerih, kadar se navezujemo na pravkar povedano ali

zapisano, česar v teh primerih ne zasledimo. Kazalni zaimek je obarvan z modro pisavo.

M. M., podpoveljnik PGD Šempeter pri Gorici: »Toča je prebila, sploh tam, kjer so take

plastične strehe. Sedaj je treba to vsaj za silo pokriti, če bo še naprej kakšen deţ, da ne bo

zalivalo.« (B10)

Iz govora ne izvemo, kaj je mišljeno z zaimkom to, sklepamo pa lahko, da gre za plastične

strehe, ki so bile poškodovane. Torej gre za primer povezovanja oziroma kazanja na predmet

govora zunaj besedila, tj. gre za prostorsko eksoforo.

»In tak kot tornado je tisto priletelo … in se pač zvijal v streho not in jo tudi tako odtrgal.«

(B2)

V obeh primerih uporaba zaimka ne pojasnjuje samega pomena, niti ga ne izvemo iz slike. Ne

vemo, kaj je tisto, kar je priletelo, saj nam sogovornica tega ne pojasni, sklepamo lahko, da

najverjetneje misli na neurje, ki je bilo tako silovito, da so ljudje predvidevali, da je tornado.

Tudi v primeru uporabe zaimka tako ne izvemo, kako oz. na kakšen način je t. i. tornado

streho odtrgal, niti nam tega ne pojasni slika. V tem primeru je uporabljena tudi primerjava

kot tornado je priletelo, kar si lahko razlagamo, da je neurje priletelo s silovitostjo in hitrostjo,

ki jo ima tornado.

»To smo s postelj deke jemali, pa deke devali k vratom, da ni toliko noter šlo.« (B1)

81

Primeren bi bil izpust pridevnika to, saj ne pojasni ničesar. Tudi slika ne pojasnjuje uporabe

zaimka to. Ugotovimo lahko, da gre najverjetneje za pogovorni izraz, ki ga lahko izpustimo,

saj nima sporočilnega namena. Tudi pri uporabi naslednjega zaimka toliko pojavi vprašanje

koliko, na katerega ponovno ne dobimo odgovora, saj tega ne pojasni niti sogovornica niti

slika.

Zraven pridevniških besed, natančneje zaimkov, je pogosta uporaba prislovov, predvsem

okoliščinskih, torej prostorskih. Poglejmo nekaj primerov.

»Tu ne morem rešiti nič, ne, ker roba je ţe suha, pa narejena je, pa je zdajle ... kar veliko je

poplavilo. (B1)

Gre za okoliščinski mestovni kazalni prislovni zaimek, po katerem se vprašamo kje. S to

vprašalnico v tem primeru ne dobimo odgovora, saj nam sogovornik ne posreduje te

informacije. Iz slike lahko predvidevamo, da je mišljena uničena mizarska delavnica.

»To, ljudje stari od … 80 do 90 let se ne spomnijo tega, da bi tu ratalo.« (B4)

Na začetku premega govora je uporabljen kazalni zaimek to, ki je povsem neprimeren.

Razumemo ga lahkot tudi kot mašilo. Nato se ponovno pojavi okoliščinski mestovni kazalni

prislovni zaimek tu, na katerega pa tudi v tem primeru ne dobimo pojasnila kje tu.

Najverjetneje je mišljeno tu kot v tem mestu, v tem okolju.

Zasledimo tudi uporabo nedoločnega prislovnega zaimka v naslednjem primeru premega

govora. Zaimek je obarvan rdeče.

»Od 11h nekje smo ţe skozi bolj kot ne aktivni. Do 5. ure zjutraj, potem pa spet od 7. naprej.

«

Raba zaimka v tem primeru ni funkcionalna, saj govorec sprva poda točno uro aktivnosti, nato

doda še nekje. Če pogledamo celoten premi govor, ugotovimo, da se sogovornik izraţa

82

nejasno, saj iz njegovega govora kljub številnim informacijam še zmeraj ne vemo, kako dolgo

je potekala akcija, oziroma kako dolgo so bili aktivni.

Velikokrat besede niso dovolj in z njimi ne moremo povedati in izraziti vsega, kar bi si ţeleli.

En sam prometni znak nam pove veliko več, kot si lahko predstavljamo. Za primer vzemimo

trikotni znak, ki ga policisti postavijo na tla, kadar se zgodi prometna nesreča, hkrati z roko

ali loparčkom usmerjajo promet. Še preden pridejo policisti do kraja nesreče, lahko pride do

zmedenosti in kaosa v prometu, saj ljudje ne vedo, kaj se je zgodilo, hkrati pa je njihova

radovednost tako velika, da bodo naredili še večjo gnečo in upočasnili promet. Ko so organi

odkrivanja kaznivih dejanj na mestu dogodka, nam je vsem takoj jasno, da je treba njihovo

signalizacijo upoštevati in slediti navodilom oz. policistovim kretnjam.

Govor ljudi se razlikuje. Nekateri govorijo počasi, razločno in umirjeno ter skušajo, ne glede

na okoliščine, delovati uglajeno in profesionalno. Morda so to govorci v vsakdanjem

ţivljenju, kot npr. radijski in televizijski voditelji, ravnatelji in učitelji ali vodje večjih

poslovnih druţb. Na drugi strani so ljudje, ki bi radi v čim krajšem času povedali čim več in

ob tem pride do zmešnjave, sporočilnost pa je daleč od ţelene. Če dodamo še mahanje z

rokami, imamo pred seboj človeka, ki deluje zmedeno in neuravnovešeno. Vendar je veliko

ljudi, ki si ob govoru pomagajo z rokami ali pa v rokah drţijo npr. različna pisala ali druge

pripomočke, da tako skrijejo svojo tremo, morda neznanje.

Velikokrat se pojavi nekoherentnost govora, kar opazimo šele ob analizi besedil, saj ob

neposrednem spremljanju prispevka kot novic nismo pozorni na jezikovno in sporočilno

skladnost. Poglejmo primer govora starejšega gospoda, pri katerem je opazna nekoherentnost

in nesmiselnost celotne povedi, hkrati imamo tudi primer narečja za glagol voditi (vodo). V

Prekmurju imajo glagoli v 1. osebi ednine končnico –o (vodo) namesto pravilnega –l (vodil).

M. K.: »30 let sem poslovodja bil na ţeleznici, teh sem vodo, pa nikdar ni bila čez.«

Sprva govori o svoji delovni dobi, delovnem mestu, nato pa v zadnjem delu povedi, ki je

krepko označen, spremeni samo osebo povedka, kar nam nakazuje, da misli nekaj drugega.

Če bi imeli pred seboj samo besedilo, brez slike ali komentarja, bi bili zmedeni in bi teţko

vedeli, ali se je zmotil sam govorec ali zapisovalec besedila. Da bi laţje razumeli, si poglejmo

zapis komentarja slike v tem prispevku. Tako dobimo celostno podobo, ki nam omogoča

celosten sprejem informacije. Modro obarvana pisava je govorjeno besedilo novinarja s

83

terena, krepko obarvana pisava v oklepaju je naš komentar slike, leţeče besedilo je govor

sogovornika.

Ob temi primeru izpostavimo rabo glagolskega končniškega morfema. Vzemimo pod

drobnogled premi govor v besedilu, torej krepko obarvano besedilo. Govorimo o primeru

končniškega morfema, pri čemer so morfemi najmanjši deli bede in imajo svoj pomen. Glede

na besedilo pričakujemo, da se bo pri povedku pojavila končnica –Ø, saj govori v 1. osebi

ednine moškega spola. Iz samostojnega premega govora bi teţko razbrali, kaj je bilo z bila,

saj je raba na prvi pogled nepravilna. Če besedilu dodamo sliko, ugotovimo, da sogovornik s

to besedo misli na reko Sotlo, ki je predhodno ne omenja, ampak jo je omenila novinarka.

Sotla (Reka Sotla na polju s koruzo. Če novinarka ne bi omenila, da je to reka Sotla, tega ne

bi vedeli, saj nikjer ni videti table.) se je razlila tudi po poljih. V kraju (Prikaz ţelezniške

proge in tira od blizu, v ozadju je vidite polje in električni drog, pokrajino.) Ceste je celo čez

(Reka Sotla stoji pred novo urejeno hišo in zelenico. Voda je najverjetneje tudi na vrtu, ki je

bil pred hišo, vendar vidimo samo ostanke zelenja. Pogled na stoječo vodo je grozen.)

ţelezniško progo pridrla do hiš.

M. K.: »30 let (Starejši gospod, lastnik prej omenjene in prikazana hiše, pretresen

pripoveduje, kaj se je zgodilo. Njegov šok in obup je videti na mimiki obraza.) sem

poslovodja bil na ţeleznici, teh sem vodo, pa nikdar ni bila čez.« (Odlomek je vzet B1)

Tako lahko potrdimo domnevo, da je preplet slike in besedila/govora v televizijskem mediju

izrednega pomena, saj lahko le ob sodelovanju obeh dobimo popolno sliko dogajanja. Če bi

odsek govora starejšega gospoda slišali npr. po radijskem sprejemniku, bi nas prejeto

sporočilo lahko zmedlo, še posebej če pred tem ne bi bilo komentarja novinarja, kaj se je

resnično dogajalo na terenu, torej poplavljanje Sotle.

Od novinarjev pričakujemo, da bodo umirjeni, natančni in hkrati dovolj razumljivi širšemu

krogu ljudi. Od njih zahtevamo ali pričakujemo knjiţni jezik, saj le tako lahko informacije

sprejemajo vsi enakovredno. Hkrati s sporočilom, besedami in besedilom je pomemben

njihov ton. Ton je zraven televizije v ospredju tudi v radijskih medijih. S tonom glasu, z

ritmom in hitrostjo govora ter jakostjo lahko pomembno vplivamo na naslovnika, saj izrazimo

nezavedno osebno stališče do nekega pojava. Če vsem tem referencam dodamo še premor oz.

zatišje, je učinek popoln. Enako učinkuje slika z zvokom v ozadju brez novinarjevega

84

komentarja. Za primer vzemimo padanje deţja ali toče, ki je še izrazitejša. Gledamo v

televizijski sprejemnik in vidimo deţ ter bela zrna, ţogice ali jajca, kot so jih sogovorniki

poimenovali v prispevkih. Temu dodajmo zvok, udarjanje krogel po steklu, avtomobilski

pločevini ali strehi. Ţe brez besed je slika dovolj zgovorna, saj nam pove, da gre za vremenski

pojav, ki si ga ne ţelimo videti.

Toča nekaterim kmetom vzela ves pridelek. To je napovednik prispevka B5. Če bi nam to

poved izrekel radijski moderator, bi najverjetneje iz samega napovednika sklepali le to, da je

toča pustila razdejanje in da so kmetje ob ves pridelek.

Poleg napovednika je zapisan še komentar slike, ki se pojavi na televizijskem ekranu ob

napovedniku. Tisto, kar ţelimo izpostaviti, je zvok, kar je v besedilu obarvano rdeče.

Toča nekaterim kmetom vzela ves pridelek (V napovedniku slika prikazuje padanje toče

po salonitnih strešnikih, na desni strani vidimo tudi drevo, sklepam lahko, da je kader

posnet iz prostora skozi okno. Slišati je, kako pada toča po strešnikih. Slika prikaţe še

polni roki ostankov toče, ki jih predene iz ene roko v drugo, ker se topi, in nato še drugi

roki, polni toče.).

In še primer pomembnosti zvoka nekoliko kasneje v tem prispevku, ko je v kadru ţe

prispevek s terena.

Najprej vidimo samo sliko, brez novinarkinega glasu. Slišimo, kako nekje v ozadju teče voda.

Kamera od blizu prikaţe veliko, rumeno, plastično posodo, polna ostankov toče, ki jo drţi

starejša roka. Nato roka prime eno kroglo ostankov toče in kamera jo pobliţje pokaţe.

Ni pomemben novinarkin komentar, kar so zelo dobro prikazali ustvarjalci prispevka, saj so v

ospredje postavili zvok in sliko. Ponovno lahko potrdimo prednost televizije kot medija, ki

lahko informacijo posreduje s sliko, zvokom in besedilom, kar vpliva na bralca učinkoviteje.

Kadar govorimo o čustveni vpletenosti, smo velikokrat priča pretiravanju in posploševanju. V

naslednjem primeru govorimo o stopnjevanju povedka klestilo, klestilo, nato pa še uporaba

katafore, ki je okrepljena , ker gre za napovedovanje.

E. M., Šempeter: »Kar naenkrat je bilo vse belo. Tako da je kar klestilo, klestilo. Vse je po

tleh, sadje, pa vse, povrtnina.« (B11)

85

Ob vsem tem ne smemo pozabiti na intervju kot del pogovora. Predpostavljali smo, da se bo

pojavljal predvsem v prispevkih s terena ali javljanja v ţivo. Javljanje v ţivo zasledimo samo

v posnetkih oddaje 24 ur zvečer, ki pa ni analizirana, saj posnetki oddaje niso dostopni v

arhivu. Pričakovani so dvogovori med novinarjem v studiu in novinarjem na terenu, vendar

tega med analiziranimi prispevki ni. Tako se dvogovor pojavi petkrat in enkrat v obliki

telefonskega pogovora, torej skupaj šestkrat, od tega trikrat (tj. B11, B13, B14) na

komercialni televizijski postaji in dvakrat (tj. B4 in B5) na nacionalni televizijski postaji.

Poročanje v ţivo je najustreznejša oblika poročanja kadar gre za odmevnost nepredvidljivih

dogodkov (tako slikovne kot vsebinske), njihove posledice pa navadno trajajo daljše časovno

obdobje, saj največkrat ni moţno, da bi stanje na kraju dogodka spremljali le na primer tri ure.

Seveda je treba opozoriti na to, da ni novinarja, ki med poročanjem v ţivo ni brez treme, časa

vedno primanjkuje, stanje na kraju dogajanja se iz minute v minuto spreminja, zmeda je

velika, ljudje so ţivčni in panični, lahko pride do tehničnih teţav.

Telefonski pogovor se pojavi na komercialni televizijski postaji, in sicer v B8. Zanimivo bi

bilo spremljati celoten pogovor med obema udeleţencema, vendar nam to ni omogočeno, saj

se med zbranimi prispevki pojavijo samo izseki pogovora, kjer novinar ali novinarka postavi

samo eno vprašanje, sogovornik pa odgovori. Pravzaprav je slabost teh dvogovorov ta, da

nam prikaţejo samo izsek dvogovora, ki se zdi primeren urednikom oddaje, ampak za sam

prispevek morda ni ključnega pomena, oziroma bi bilo bolje, če bi vključili večji del

dvogovora. Zakaj? Pri dvogovoru velja načelo, da se vprašanja prepletajo in nadaljujejo, prav

tako odgovori, in če dobimo izsek prispevka, ne vemo, kaj se odvija in pove pred tem, niti kaj

sledi kasneje. Da prikaţemo pomen večjega obsega dvogovora v samem prispevku,

vključujemo izsek besedila iz B1, kjer predvajan dvogovor deluje nepopolno in zmedeno,

sami se moramo pa precej potruditi, da ugotovimo pomen sogovornikovih besed.

Očividec 2: »Bi rekel po celi vasi, komplet vse, prelunkjano.«

Novinar: »Kakšna pomoč? Je prišla ţe včeraj?«

Očividec 2: »Ja, ja, so ţe. Gasilci so pomagali, pa Civilna zaščita.«

Iz samega dvogovora je teţko sklepati, o čem pravzaprav sogovornika govorita. Zmede nas ţe

prva poved priče, ki je nejasna, z veliko informacijami in verjetno zajema več področij, o

katerih govori sogovornik. Iz njegovega odgovora zvemo, kje se je nekaj dogajalo. Kaj točno

86

se je dogajalo, ne vemo, saj te informacije nimamo. Tudi naslednjo informacijo lahko

interpretiramo po svoje, saj ne poznamo teme pogovora prej, torej lahko iz besed sogovornika

»… komplet vse, prelunkjano.« sklepamo, da najverjetneje govorita o nastali škodi v neurju. V

besedni zvezi komplet vse gre za primer stopnjevanja, kopičenja. Primerno bi bilo, če bi

novinarka postavila vprašanje, kaj z besedo »vse« sogovornik misli, vendar spremeni temo

pogovora in ga vpraša o pomoči in kdaj je ta prišla. Odgovor sogovornika je delno utemeljen,

na drugo vprašanje se zdi, da ne dobimo odgovora, razen izjemoma, če njegove besede »… so

ţe.« pomenijo odgovor na to vprašanje. Gospod utemelji oziroma natančneje pove, kdo je

prišel na pomoč.

Ob tem naj še omenimo besedno zvezo »komplet vse«, ki jo uporabi sogovornik. Slovar

slovenskega knjiţnega jezika kot prvi pomen besede komplet navaja naslednjo razlago: iz

različnih samostojnih delov sestoječa celota, enota. Pri besedi vsi dobimo več pomenov, ki jih

razlaga in navaja Slovar slovenskega knjiţnega jezika. Kot najprimernejšega naj navedemo

drugega, ki se uporablja navadno s preseţnikom ali elativom in izraţa visoko stopnjo.

Dovolj bi bilo, če bi sogovornik uporabil samo eno izmed obeh besed, saj imata obe besede

močno samostojno vrednost in sta dovolj vsaka zase. S tem je morda sogovornik ţelel

poudariti posledice neurja.

Ob tem je treba omeniti tudi, da temu dvogovoru, kjer je izpraševalec novinar, sledi drugi

dvogovor, kjer je izpraševalka novinarka, s čimer dobimo informacijo in potrditev, da je

prispevek sestavljen iz več enot, ki jih kasneje sestavijo in spnejo. Najverjetneje se je ta

dvogovor še nadaljeval, ampak tega ţal ne vidimo niti slišimo. Tu lahko najdemo vzrok

nejasnosti in nepreglednosti prispevka, saj s tem, ko zdruţijo več različnih dvogovorov,

izgubijo del rdeče niti, ki jo peljejo skozi ves prispevek. Najverjetneje ţelijo prikazati čim

več sogovornikov in njihovih stališč, vendar je lahko to tudi negativno, saj s tem ne dobimo

popolne informacije nobenega od sogovornikov.

Novinarka: »Kaj je bilo v steklarni?«

T. K., vodja intervencije: »Ja, voda jim je prišla v pisarne, zalila po tleh, bilo je do, kaj vem,

10 cm pa še več vode, ne.«

Novinarka: »Proizvodnja pa ni bila ogroţena?«

87

Gasilec: »Zaenkrat upamo, da ne.«

(B1)

Ob tem primeru izpostavimo še samo zastavljanje vprašanj, ki so v dvogovorih ključnega

pomena, saj tako izpraševalec usmerja pogovor in neposredno vpliva na potek pogovora.

Izpostavimo prvo vprašanje tega dvogovora, kjer novinarka z osnovnim vprašanjem,

vprašalnico kaj, ţeli splošno informacijo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Sogovornik na

dopolnjevalno vprašanje kaj, torej vprašanje, kjer novinarka sprašuje po predmetnosti,

odgovori z odgovorom ja (da), ki ga pričakujemo pri odločevalnih vprašanjih. V tem primeru

bi moralo biti vprašanje zastavljeno drugače, npr. Ali je bila škoda v steklarni?. Sogovornik

ne odgovarja na točno določeno področje, steklarno, pač pa poved, kaj je bilo v pisarnah.

Tako lahko rečemo, da je ta ja diskurzni/diskurzivni usmerjevalec oz. začetnik, ki se

pogosto pojavlja v pogovornem jeziku, saj tako pridobimo čas in lahko razmislimo, kaj

povemo, hkrati pa nam daje občutek sproščenosti, vsekakor pa na samo vsebino ne vpliva.

Prav tako lahko o diskurznem/diskurzivnem usmerjevalcu govorimo ob koncu govorčevega

stavka, ko zaključi z »…10 cm pa še več vode, ne.«. Tukaj je kot diskurzni/diskurzivni

usmerjevalec ne potrditev govorčevih mislih oz. odgovora. V obeh primerih gre za

interakcijski označevalec. Z njimi sogovorniki signalizirajo, da se poslušajo in razumejo, da

se strinjajo, oz. ne strinjajo, in se tako dogovarjajo o poteku diskurza. Ker nimamo dostopa do

celotnega pogovora, lahko predvidevamo dvoje, in sicer ali gre za pravilno postavitev

novinarkinega vprašanja ali pravilnost sogovornikovega odgovora. Lahko je prišlo do napake

pri sporazumevanju in novinarkinega vprašanja ni razumel ali slišal in je povedal, kar se je

spomnil. Ob tem je pomembno, da to ne vpliva na sprejem informacij pri prejemniku

besedila, saj ta dobi podatke o škodi, ki so nastali, ter na samo postavitev vprašanja in na

odgovor ni niti pozoren.

Pri naslednjem primeru novinarka sogovorniku zastavi vprašanje kar med poročanjem o

razmerah. Besedilo je nepotrebno in ga lahko označimo kot diskurzni/diskurzivni

usmerjevalec, in sicer ideacijski označevalci so predvsem nekateri priredni vezniki in prislovi

(in, pa, torej, tako da).

Novinarka: »Tako ekstremno nevarne razmere, pa je bilo tudi kaj poškodovanih?«

S. Č.: »Poškodovanih pa ni bilo.« (B5)

88

V B11 se pojavi primer intervjuja, kjer se sogovornika pogovarjata. Novinarka ne zastavlja

vprašanj, ampak se navezuje kar na potek gospodovega dogajanja in postavi trditev, ki pa jim

gospod v naslednjem komentarju pritrdi. Ponovno zasledimo diskurzivne označevalce, tokrat

ne in zaporedje več začetnih označevalec »Pa … ne vem«, kjer imamo ideacijski označevalec

pa, nato imamo označevalec procesa tvorjenja, za katere štejemo različne izraze, ki jih

pogosto imenujemo mašila ali zapolnjevalci vrzeli. Gre za podaljšan polglasnik (eee) ter

glagol ne vem.

Govorec 1: »To je hiša ţeninih staršev, ne. Midva sva iz Štajngrov, iz Benedikta. Včeraj smo

tam reševali do dvanajstih ponoči nam je streho odkrilo, polomlo. Toča je bila. Pa eee ne vem,

jaz še tega nisem videl. Kot jajce, ali pa še večje.«

Novinarka: »Danes pridete sem in tukaj je podobno stanje ali celo huje.«

Govorec 1: »Tu je celo huje, ker je toča streho dobesedno preluknjala, kot vojna.«

Pri analizi dvogovorov lahko ugotovimo, kako pomembna so pravilno zastavljena vprašanja,

saj le tako lahko dobimo informacijo, ki jo ţelimo posredovati naslovniku besedila.

Poglejmo še telefonski pogovor v B8. Modro obarvana leţeča pisava je govor lastnice

podjetja, medtem ko so črno leţeče obarvane besede govor novinarke. Sam telefonski

pogovor je prekinjen s komentarjem novinarke, ki poroča o tem, da kraj nesreče preiskujejo

tudi pristojne sluţbe.

Lastnica podjetja pojasnjuje: »Glejte, neka ugotovitev, ki je seveda še neuradna, je bila ta, da

so bili ti sunki vetra tako močni, da so se pravzaprav uprli v to veliko površino tekstila, ki je

napet preko odra.«

Ţe sinoči so si prizorišče ogledali kriminalisti, pa tudi delovni inšpektor. Zbiranje obvestil o

vseh okoliščinah dogodka in ugotavljanju odgovornosti zanj še poteka.

Novinarka: »Pravite, da je bil oder postavljen po vseh predpisih in merilih?«

Lastnica podjetja Rima d.o.o., N. R.: »Tak oder mora biti zmeraj pregledan s strani

varnostnega inţenirja, tudi tekom gradnje, ne samo pred začetkom. To je bilo tudi narejeno.

Zadnji pregled je bil opravljen celo 4. 7. 2008.«

89

Ponovno lahko potrdimo, da so v prispevku objavili samo informacije, ki so se zdele

pomembne ustvarjalcem oddaje, ne celotnega telefonskega pogovora, saj ne zasledimo

začetnega vprašanja novinarke, pač pa lastnica podjetja kar pojasnjuje nastali dogodek.

Ţe v samem začetku telefonskega pogovora lastnica podjetja uporabi tipičen

diskurzni/diskurzivni začetnik, interakcijski označevalec. Verdonikova piše, da so

interakcijski označevalci pogostejši v telefonskih pogovorih.

V prispevkih so velikokrat vpletene uradne osebe, ki povedo stoodstotno preverjene podatke,

vendar zato dobimo skope informacije. Uradne osebe so pomembna sestavina prispevkov, saj

so to ljudje, ki so vendarle uradne in zanesljive, tako da jim gledalci lahko zaupajo.

Poleg uradnih oseb so pomembni tudi očividci. So eden najpomembnejših elementov

poročila, saj z njihovimi izjavami dobimo pristen občutek, da smo na kraju dogodka.

Dogodek bodo z besedami opisali izjemno doţiveto in celo z rokami pokazali, kako se je kaj

dogajalo.

Spodaj sta navedeni še dve tabeli, ki prikazujeta uporabo jezikovnih in nejezikovni sredstev

na nacionalni televizijski postaji v vseh petih prispevkih. Nato sledita še tabeli prvih petih

analiziranih prispevkov na komercialni televizijski postaji. Zajeti je samo prvih pet

prispevkov, da je številčno enakovredno prispevkom na nacionalni televizijski postaji, da

lahko pogledamo podobno in razlike uporabe jezikovnih in nejezikovnih sredstev na obeh

televizijskih postajah.

90

Tabela 6: Uporabljena jezikovna sredstva na nacionalni televizijski postaji v petih analiziranih prispevkih (B1 – B5)

UPORABLJENA

JEZIKOVNA SREDSTVA

PRIMERI UPORABLJENIH JEZIKOVNIH

SREDSTEV

POOSEBITVE

– besnelo je hudo neurje,

– toča je klestila,

– ga je spremljala toča,

– buče so utrpele škodo,

– veter/neurje je poškodoval/o,

– toča ni prizanesla,

– toča je uničila,

– veter je podiral, uničeval,

– ledene kepe dokazujejo.

PRIMERJAVE

– »… kot tornado je priletelo… «,

– »strehe hiš in tovarne so kot rešeto«.

BESEDJE, POVEZANO Z

NEURJEM

– hudo neurje, ujma, deţevni oblaki, prizadeta območja,

pustošenje viharja, močno neurje, pečat neurja, povodenj,

nevihtni piš, neurje s točo; huda ura; hud veter; plaz toče;

ledene kepe; silno neurje; močan deţ s točo in vihar; ledeni

orehi; ledena jajca; ţogice za golf; divji ples ledenih krogel;

razseţnosti ledene katastrofe; orkanski vrtinčast veter.

Tabela št. 6 prikazuje poosebitve, predvsem poosebitve vremenskih pojavov. Prav tako je

zaslediti dve primerjavi, ena od primerjav se navezuje na vremenski pojav, veter, drugače

navezuje na posledice vremenskih nevšečnosti.

91

Tabela 7: Uporabljena nejezikovna sredstva na nacionalni televizijski postaji v petih analiziranih prispevkih (B1 –

B5)

UPORABLJENA NEJEZIKOVNA

SREDSTVA

PRIMERI UPORABLJENIH

NEJEZIKOVNIH SREDSTEV

Izpostavljena samo slika, brez besedila

– kamera snema padanje toče,

– posnetek kamere iz helikopterja,

– fotografija z domnevnim vrtincem tornada,

– krajevna tabla Huje,

– padanje toče po salonitnih strešnikih,

– rumena, plastična posoda polna ostankov toče.

Izpostavljen samo zvok brez besedila

– posnet in izpostavljen je zvok padanja toče

(novinarka ne govori ničesar),

– padanje deţja,

– padanje in udarjanje toče po strešnikih,

– slišati je, kako teče voda.

Človekova roka s točo

– človekova roka, ki iz desne roke prenese v levo

roko kroglo toče,

– moška roka s tremi kroglami ostankov toče, ki

se niso stopile od prejšnjega dne (tri krogle so

tako velike, da prekrijejo moško dlan),

– polni roki ostankov toče, ki jih preda iz ene

roke v drugo, ker se topi,

– še ena roka polna toče,

–človekova roka drţi rumeno, plastično posodo

polno ostankov toče,

– roka prime eno kroglo toče in kamera jo

92

pribliţa.

Slikovni material za posledice neurja

– višina vode vidna glede na soj avtomobilskih

luči,

– količino padavin ponazarja poplavljen

kanalizacijski jašek, ki ne uspe vsega sproti

odnašati; poplavljeno polje,

– silovitost, moč vetra se kaţe v podrtju

prometnega znaka, naslonjenih polomljenih vej

na stoječ tovornjak,

– stoječa voda z nerazpoznavnim materialom,

– opozorilna tabla Poplavljeno cestišče,

– moč neurja: obrnjena konjska prikolica, hiša

brez strehe, poplavljena cesta z deročim blatom,

– polje s potolčeno in upognjeno koruzo,

– poleţana večja količina dreves,

– stanovanjske hiše pokrite s folijami in obdane z

deskami,

– potolčena vetrobranska stekla na avtomobilu,

– traktor s prikolico polno naloţenih starih

salonitnih plošč, na tleh ogromno lesenega

materiala namenjenega prekrivanju strehe,

– osebni avtomobili z udrtimi strehami od toče,

polomljenimi okni,

– razdejanje v kampu,

– igrišče za golf posipano s točo, kot bi na njem

bile ţogice za golf,

93

– škoda v vinogradih.

Udeleţenci

– pomoč in delo ljudi, gasilcev na strehi,

– gasilski avtomobil,

– gospod iz Agencije za okolje, ki komentira

podrta drevesa,

– delavci, ki pomagajo pokrivati streho,

– minister za zunanje zadeve,

– minister za obrambo,

– občinske komisije,

– minister za okolje in prostor,

– mlajši fant pomaga pri delu,

– novinarka v studiu z listi v rokah,

– predstavnik Civilne zaščite,

– predstavnik Iskra Avtoelektrike.

Dinamika prispevka – hitro spreminjanje kadra, ob vsaki novi

novinarkini besedi se prikaţe nova slika.

Kretnje

– starejša gospa prikazuje z levo roko in

nazorneje prikazujem, kako se je neurje odvijalo,

– starejša gospa z roko in zapestjem zavija in

kroţi (prikazuje, kako bi naj pihal veter),

– starejša gospa z rokami skuša prikazati, kako

so zvijali odeje in jih dajali k vratom,

– kemični svinčnik kot pomagalo za kazanje na

računalniškem ekranu,

– vrtenje zapestja in kemičnega svinčnika v

94

njem,

– mladenič v kampu z usti ustvari zvok, ki ga

slišimo, ko potegnemo zrak in slino naenkrat,

– roke ob boku starejše gospe v kampu,

– dvig in spust rok starejše gospe, kot ne bi

vedela, kako naj se loti posledic.

Mimika

– starejši gospod z obupanim in zaskrbljenim

obrazom,

– prikimavanje in odkimavanje z glavo,

– utrujen gospod s podočnjaki,

– zmajevanje glave kot izraz nezadovoljstva,

– nasmeh, smehljaj na obrazu mlajšega gospoda,

– nasmešek v kamero ministra za okolje in

prostor.

Prisotnost kamere tudi drugje kot na

kraju dogodka

– prisotnost na tiskovni konferenci (gospod za

mizo, pred njim ogromno mikrofonov).

Velikost toče – gospod z metlo tolče po toči, kot bi jo ţelel

razbiti, saj se je sprijela v grudo ledene gmote.

Oblačila in obutev udeleţencev

– gospa B. v gumijastih škornjih,

– gospod v kratkih hlačah, z zgornjim delom

trenirke, klobukom na glavi,

– starejši gospod s kapo in delavskih hlačah,

neurejen,

– gospod v delavski obleki,

– minister za zunanje zadeve oblečen v obleko in

95

klobukom,

– minister za okolje in prostor preprosto oblečen

v črno majico s kratkimi rokavi,

– starejša gospa v kampu z rdeče vetrovko,

– gasilec z gasilsko opremo.

Iz tabele št. 7 je razvidno, da sta nekajkrat v ospredju samo zvok in slika in hitro menjavanje

kadrov. V pogovorih je prisotno veliko uradni oseb, ki podajajo izjave. Kamera nam nazorno

prikaţe velikost toče, mimiko in kretnje sogovorcev ter njihova oblačila.

Tabela 8: Uporabljena jezikovna sredstva na komercialni televizijski postaji v prvih petih analiziranih prispevkih

(B6 – B11)

UPORABLJENA

JEZIKOVNA SREDSTVA

PRIMERI UPORABLJENIH JEZIKOVNIH

SREDSTEV

POOSEBITVE

– voda je zalila; plaz drsi, plaz se premika, neurje je

divjalo; drevesa so ogroţala; veter je prevračal/lomil

drevje/odnašal strešnike; toča je prebila.

PRIMERJAVE

– »… kot jajce ali pa še večje … «,

– »… toča je streho dobesedno preluknjala, kot vojna.«,

– »To je bilo tak kot v zimskih razmerah … «.

BESEDJE, POVEZANO Z

NEURJEM

– neurja z močnimi padavinami; plaz; močno neurje;

veliko neurje; neurje z močnim deţjem; neurje s točo;

nevšečnosti; močan veter; ravna kašča, katastrofa;

posledice so katastrofalne; močan veter; debele kepe;

ognjeni zublji.

V tabeli št. 8 so zajete poosebitve, primerjave in besedje, povezano z neurjem, ki se pojavljajo

v prvih petih izbranih prispevkih na komercialni televizijski postaji. Poosebitve ponazarjajo

96

naravo in njihovo moč, primerjave se navezujejo na posledice vremenskih razmer ter

primerjavo toče z jajcem, besedje povezano z neurjem je sestavljeno iz samostalniških in

pridevniških besednih zvez.

Tabela 9: Uporabljena nejezikovna sredstva na komercialni televizijski postaji v prvih petih analiziranih prispevkih

(B6 – B11)

UPORABLJENA NEJEZIKOVNA

SREDSTVA

PRIMERI UPORABLJENIH

NEJEZIKOVNIH SREDSTEV

Izpostavljena samo slika, brez besedila

– kader prikazuje močan naliv,

– tema, noč,

– snemanje kamere iz avtomobila, medtem ko se

vozi za belim avtomobilom,

– policijske signalne luči,

– ponovno kader posnet iz avtomobila, vidimo

brisanje brisalcev vetrobranskega stekla,

– parkirana gasilska vozila s priţganimi

signalnimi lučmi, brisanje brisalcev,

– neurje v polmraku, veter silovito maje drevesa,

deţ močno pada,

– ponovno snemanje kamere skozi okno, ki

snema padanje toče.

Izpostavljen samo zvok, brez besedila

– slišati je deţ,

– padanje deţja in toče (kader posnet skozi

okno),

– toča, ki klopota in tolče po avtomobilih (kader

posnet skozi okno),

97

– hupanje avtomobilov.

Človekova roka s točo – roka z dvema velikima kroglama toče.

Slikovni material za posledice neurja

– smetnjak na sredini kriţišča

– voţnja avtomobilov ob zeleni luči na

semaforju,

– zgradba ograjena z zaščitno ograjo, ki jo

obnavljajo,

– napete vrvice in količki, ki označujejo in

omejujejo plaz,

– prikaz odtrganega plazu,

– prikaz nestabilnega vremena, ponovno deţuje,

piha veter,

– veter maje napete vrvice,

– mestna ulica, kjer je velika količina vode ostala

po deţju in ni odtekla,

– punčka, ki kljub vodi veselo teče in skače po

vodi,

– prevrnjena počitniška prikolica,

– gasilci, ki odstranjujejo vejevje s ceste,

– poslopje, pred njim pokrito kovinsko ogrodje z

rdečo ponjavo, ki je raztrgana in razcefrana,

– lesen petelin na ograji, ki vrti krila ob močnem

vetru,

– na tleh parkirišča je vidna toča,

– avtomobil brez zadnjega stekla, v njem veliko

98

razbitin stekla,

– ljudje, ki stojijo pod drevesi in sneţnimi

lopatami grabijo ostanke neurja, pridelke in

povrtnino, listje, ki je odpadlo z drevja, v

samokolnico,

– pustošenje v nasadu paradiţnika, zelen

paradiţnik, ki je na tleh in tisti, ki je še ostal na

zelenju,

– gasilci v dvigalu pokrivajo strehe,

– napis na belem A4 papirju v leţeči legi, ki

sporoča, da je lokal zaprt zaradi škode ob neurju,

– notranjost hiše, pogled na streho, ki je

popolnoma preluknjana, skozi luknje teče voda,

deţ,

– parkirani avtomobili, ki imajo namesto stekel

prelepljeno folijo, ki obvaruje notranjost

avtomobila pred deţjem,

– njiva s koruzo, ki je potolčena, uničena,

polomljena in upognjena,

– ljudje na jasi, obdani z drevesi, z rokami

odstranjujejo in kotalijo hlod, ki je padel na

cesto,

– gašenje stanovanjske hiše in gospodarskega

poslopja, videti je dim.

99

Udeleţenci

– gasilci,

– skupina ljudi zbrana v krogu in se pogovarjajo,

– gasilec, ki pojasni trenutno premikanje plazu,

– ţupan Ţalca z rokami na hrbtu,

– oskrbnik hleva,

– starejši gospod

Dinamika prispevka

– kadri hitro menjujejo slike (prikaz gospe,

odtrganega plazu, travnato pobočje, vrvice),

– menjava kadrov, za vsako besedo druga slika

(strehe, avtomobili, okenske šipe, vrtnina),

– menjava kadra iz vrtov na sadovnjake, nato v

vinograde ter polja.

Kretnje

– gospa z roko kaţe na plaz, ki se je odrtgal s

pobočja,

– gospod, videti razburjen, z naglico razlaga

potek dogajanja, prestopa,

– trije moško poskakujejo na travi in se obešajo

na vrv, privezano na drevo,

– gospod stoji med drevjem, pripoveduje o svoje

škodi, medtem pogleduje v tla in prestopa, videti

je nestrpen in nervozen,

– zmajevanje s glavo starejšega gospoda,

– gasilec je razočaran, krili z rokama,

– tudi sogovorec krili z rokami, ima šokiran

100

izraz.

Mimika – izraz na obraz prikazuje razočaranje,

zaskrbljenost, nemoč.

Oblačila in obutev udeleţencev

– gasilci oblečeni v rumena oblačila (deţevna

obleka),

– gasilci oblečeni v modra oblačila (uniformirano

oblačilo),

– gospod v sadovnjaku drţi gasilsko čelado,

oblečen v majico brez rokavov, videti neurejen,

utrujen,

– gasilec pod deţnikom, nosi kapo,

– gasilci v deţni plaščih ,

– v deţnih plaščih prekrivajo streho.

Tabele št. 5, 6, 7 in 8 prikazujejo jezikovna in nejezikovna sredstva na obeh televizijskih

postajah v petih prispevkih. V prispevkih na obeh televizijskih postajah je uporabljenih veliko

poosebitev, ki so povezani predvsem z naravnimi pojavi, nesrečami. V prispevkih se

pojavljajo primerjave, v komercialni televizijski postaji je ena več. V obeh primerih so

primerjave vezane na vremenske nevšečnosti oziroma posledice teh. Obe televizijski postaji

uporabljata leksiko, povezano z neurjem, ki je polna samostalniških besednih zvez.

Novinar komercialne televizijske postaje uporabi besedo plazovišče, ki ni zapisana v Slovarju

slovenskega knjiţnega jezika. Novinar v enem prispevku ponovi isto besedno zvezo

(nemočno opazujejo), kar je lahko sestavina senzacionalizma, saj je s tema besedama prikaţe

stisko ljudi. V enem od prispevkov se pojavi tudi uredniška napaka, ker je v napisu zajeta

tema drugega prispevka, saj se v tem prispevku to ne pojavi.

Na nacionalni televizijski postaji se ob začetkih prispevkov pojavijo pozdravi

novinarja/novinarke, ki nagovarjajo gledalce in vzpostavljajo pristen stik z njimi.

101

Če primerjamo nejezikovna sredstva, ugotovimo, da jih je ogromno in prispevajo veliko k

razumevanju in dopolnjevanju besedil kot celote. V prispevkih nacionalne televizijske postaje

se pojavi več rok s točo, ki prikazuje, kakšna je velikost toče. Oboji prispevki vsebujejo

veliko udeleţencev, tako uradnih oseb kot tudi sogovorcev, ki popestrijo prispevek in mu dajo

pristnost. Dinamika prispevkov je prisotna na obeh televizijskih postajah, saj se kadri pogosto

menjujejo, velikokrat je za vsako novo novinarjevo besedo druga slika. Kretnje in mimika

sogovorcev gledalcem prikazuje stisko ljudi, saj velikokrat iz obraza lahko razberemo, kako

se človek počuti.

6.5 ANALIZA NASLOVOV

Ogromno nam lahko pove ţe sam naslov prispevka, ki bi nas moral obvestiti o tem, kaj je

bistvo prispevka, in pritegniti našo pozornost.

Pojem naslova pri nas opredeljujejo različni avtorji. Na splošno ga opredeljuje Kmecl (1996:

196), ko ga definira kot »obvezno prvino zunanje zgradbe, ki stoji na čelu besedila /…/ in

napoveduje njegovo 'vsebino', vendar tudi zunanjo, oblikovno zgradbo /…/, ali pa je njegova

napoved vsebinsko-oblikovne narave /…/. Glede na 'vsebino' lahko napoveduje naslov, snov,

idejo, osrednjo osebo, dogajalni prostor, predmet, okrog katerega je nanizana pripoved,

kakšnega od glavnih motivov, poklic osrednje osebe, vzgojni namen, dogajalni čas ipd.

Naslov je lahko do vsebine opisen, lahko simbolen, komičen. V vsakem primeru je naslov

pomemben člen besedila, saj uresničuje prvi stik z bralcem /…/. Od njega je torej v veliki

meri odvisno, ali bo bralec knjigo vzel tudi natančneje v roke.«

Pregled naslovov prispevkov nacionalne in komercialne televizijske postaje to potrdi, saj se

naslovi nanašajo na osrednjo temo besedil. Korošec (1998: 46) meni, da je časopisni naslov

»iz ene ali več besed in znakov tvorjeno stavčno ali nestavčno sporočilo, ki napoveduje in se

vsebinsko nanaša na praviloma eno, od drugih besedil grafično ločeno, vsaj iz ene stavčne

enote sestoječe besedilo ali besedilno enoto, tako da je tudi sam grafično ločen od tega

besedila, in ima poimenovalno-informativno, informativno-stališčno ali pozivno-pridobivalno

funkcijo.« Tako lahko ugotovimo, da imajo zbrani prispevki poimenovalno-informativno

funkcijo, saj naslovi napovedujejo temo oz. vsebino besedila.

102

Prikazan je tabelarni prikaz prispevkov na nacionalni in komercialni televiziji, ki so zbrani

ločeno v dve tabeli in razvrščeni najprej po oddaji, nato datumu prispevka in naslovu

prispevka.

Glede na to, da se pojavljata dva naslova – eden kot naslov prispevka in drugi kot napovednik

(nacionalna televizijska postaja) ali napis na televizijskem ekranu (komercialna televizijska

postaja) – lahko rečemo, da gre pri prvem za pravi naslov in pri drugem za podnaslov, kar bi

se lepo videlo v časopisnem članku.

6.5.1 Naslovi prispevkov na nacionalni televizijski postaji

Spodnja tabela prikazuje zbrane prispevke razvrščene glede na oddajo, kronologijo datumov

in napovednikov pred prispevkom ter naslov prispevka.13

Tabela 10: Tabelarni prikaz napovednikov in naslovov zapisanih prispevkov na nacionalni televizijski postaji

Oddaja Datum

prispevka Napovednik pred prispevkom Napis (naslov) prispevka

Dnevnik 6. 6. 2008 Na vzhodu drţave reke narasle, prve

poplavljale ţe sinoči

SLOVENIJA

Posledice deţevja

14. 7. 2008 Vihar in toča pustošila na večjem delu

Slovenije

SLOVENIJA

Moč narave

16. 7. 2008 Posnetki iz zraka razkrivajo silovitost

nedeljskega neurja

SLOVENIJA

Po ujmi

13

Tabela je sestavljena glede na kronološko zaporedje oddaj. Dopuščamo moţnost drugačnega oblikovanja

tabel.

103

9. 8. 2008 Veter na obali ruval drevesa, na Brkinih

poškodovanih več kot tristo hiš

OBALA, BRKINI

Neurje (pustošilo po Brkinih)

Odmevi 14. 7. 2008 Toča nekaterim kmetov vzela ves

pridelek

SLOVENIJA

Posledice neurja (Razdejanje po

neurju)

Glede na zbrane prispevke pri nacionalni televizijski postaji prevladujejo neglagolski enodelni

stavki, kar je prišlo v ospredje ţe dolgo nazaj. Korošec (1976: 452) ugotavlja, da je bilo teh

pred 20 leti med 1000 zbranimi prispevki le 763. V devetdesetih letih je prišla v osredje

teţnja, da naslov mora biti stavek, vendar posebne smiselnosti v taki zapovedi ni, saj lahko

tudi neglagolski stavek ogromno sporoči in morda še bolj pritegne bralčevo/gledalčevo

pozornost.

Najprej je treba povedati, zakaj podatek napovedniku in napisu (naslovu). Naslov je tisti, pod

katerim je shranjen prispevek, in ga tako tudi najdemo na spletni strani. Napovednik pa je

tisti, ki ga napove novinar/novinarka na začetku oddaje, ob tem pa se izpiše napis na

televizijskem ekranu. Z eno ali dvema povedma napove temo in bistvo prispevka. Napis je na

televizijskem ekranu zapisan tako, kot je zapisan v tabeli; v zgornji vrstici je z velikimi

tiskanimi črkami napisano (v našem primeru) SLOVENIJA, kar nam locira drţavo dogajanja,

v spodnji vrstica pa temo prispevka. V naslovu oddaje 9. 8. 2008 dobimo natančno lokacijo,

ne samo drţavo, saj najprej označijo pokrajino (Obalo) in nato natančno naselje (Brkini).

Sami naslovi so na nacionalni televiziji kratki, v večini dvobesedni, največ pa iz štirih besed.

To je za naslovnika, v našem primeru gledalca, izrednega pomena, saj je to prva informacija,

ki jo gledalec dobi. Če je naslov kratek in jedrnat, lahko s tem doseţemo veliko več, kot če

dolgovezimo. Pri tem je treba upoštevati pravilno in primerno izbiro besed, saj so te tiste, ki

na naslovnika vplivajo najprej.

V naslovih gre največkrat za samostalniški način izraţanja (Razdejanje po neurju, Posledice

deţevja, Moč narave). V vseh petih naslovih pri nacionalni televizijski postaji je v naslovu

omenjeno vreme oziroma vremenska nevšečnost.

104

V treh primerih je v naslovu uporabljen predlog po: Po ujmi, Neurje pustošilo po Brkinih in

Razdejanje po neurju. Iz dveh naslovov (Po ujmi, Razdejanje po neurju) lahko sklepamo, da

bomo dobili informacije o dogodku oziroma predvsem posledicah tega dogodka (ujme,

neurja), kar je za naslovnika najpomembneje, kadar gre za kakšno naravno katastrofo. V

naslovu Neurje pustošilo po Brkinih pa nam poda lokacijo neurja. Tako ţe v naslovi izvemo

lokacijo, medtem ko sta ostala naslova zajemate neznano področje in šele iz samega prispevka

izvemo, da gre za eno ali več lokacij.

Veter na Obali ruval drevesa, na Brkinih poškodovanih več kot tristo hiš pa je podanih še

nekaj informacij, ki dajo gledalcu osnovno predstavo o moči neurja. Tako zraven lokacije

neurja izvemo še nekaj o moči vetra, ki je ruval drevesa, hkrati pa dobimo podatke o številnih

poškodovanih hišah.

Naslov Po ujmi pritegne pozornost, saj je ujma beseda, ki jo redko uporabljamo pri pogovoru

o vremenu in vremenskih nevšečnostih. Vsekakor ob besedi ujma občutimo

strahospoštovanje, ki v nas vzbuja skrb in strah. Če pogledamo v Slovar slovenskega

knjiţnega jezika, piše, da je ujma dogodek, pojav v naravi, ki povzroči veliko škodo.

Napovednik Posnetki iz zraka razkrivajo silovitost nedeljskega neurja napetost še stopnjujejo.

Dobimo dve informaciji, ki sta si na prvi pogled zelo različni, a vendar tako jedrnati in

privlačni. Iz napovednika izvemo, da gre za zračne posnetke, torej lahko sklepamo, da je bilo

neurje močno in uničujoče, če je posledice moč videti iz zraka. Kljub vsem informacijam še

vedno ne vemo, kje in kaj natančno se je zgodilo, kar lahko gledalca pritegne, saj so

sporočilnost naslova zelo dobro opredelili. Naslov in napovednik povesta veliko, a vendar ne

vsega, s tem pa so pričakovanja gledalcev še večja.

Tudi pri naslovu Posledice deţevja izvemo samo, da bodo v ospredju prispevka predstavljene

posledice deţevja, predvidevamo lahko, da bo predstavljeno tudi odpravljanje posledic

deţevja. V napovedniku Na vzhodu drţave reke narasle, prve poplavljale ţe sinoči je dodatno

pojasnjen naslov, saj dobimo informacijo, kje so reke narasle, da je ob naraslih rekah prišlo

tudi do poplav in kdaj so popravljale prve reke.

Zelo zanimiv in hkrati skrivnosten je naslov Moč narave. Njegova interpretacija je odvisna

predvsem od prejemnika informacije, gledalca in njegove razgledanosti in moţnosti

interpretacije. V prispevkih gre predvsem za vremenske nevšečnosti, ki so povezane z vodo,

tj. deţjem, nalivi, deročo vodo, poplavami. Interpretacija je prepuščena gledalcu, vsekakor pa

105

zajema številne moţnosti. Takoj, ko ob naslovu slišimo napovednik Vihar in toča pustošila po

večjem delu Slovenije, lahko vemo, da je moč narave mišljena kot silovitost viharja in toče, ki

sta pustila razdejanje po vsej Sloveniji.

Ob naslovu Razdejanje po neurju si lahko predstavljamo, da bomo dobili informacijo o

posledicah neurja. Napovednik Toča nekaterim kmetom vzela ves pridelek pa natančno

pojasnjuje, da bo v ospredju prispevka najverjetneje kmetijsko področje. Če poslušamo in

gledamo prispevek do konca, ugotovimo, da kmetijske površine v prispevku niso omenjene

niti z besedo niti s sliko. Torej bi lahko napovednik spremenili in izpostavili kaj drugega, na

primer podjetje Iskra.

Za nacionalno televizijsko postajo lahko rečemo, da z naslovom dobimo osnovno informacijo,

ki gledalca pritegne, napovednik in napis pa sta tista, ki dodatno pojasnita dogajanje v samem

prispevku. Naslovi so skrbno izbrani. Naslov tvorijo kratke, enostavčne neglagolske povedi.

6.5.2 Naslovi prispevkov na komercialni televizijski postaji

Tabela 11: Tabelarni prikaz zbranih prispevkov na komercialni televizijski postaji

Oddaja Datum

prispevka

Naslov prispevka na spletni

strani Napis na ekranu

24 ur 6. 6. 2008 Nemirna in mokra noč /

13. 6. 2008

Plazovi grozijo Proti hiši in poslopju v Studencih pri

Ţalcu polzi 10 kubikov zemlje

7. 7. 2008

Pustošilo po Sloveniji Podrl se je gradbeni oder

Laţje poškodovana Belgijka

8. 7. 2008

Najhuje je bilo na Obali Gasilci po vsej Sloveniji odstranjujejo

veje in drevesa

106

15. 7. 2008

Neurje zajelo Goriško V Šempetru toča prebila več streh

stanovanjskih hiš

15. 7. 2008

Posledice neurja /

16. 8. 2008

Sodni dan za Podravje Mnogi prebivalci ostali brez strehe

nad glavo

Svet 13. 6. 2008 Plaz jih je pregnal od doma Plaz

7. 7. 2008 Veter porušil gradbeni oder Porušen oder

8. 7. 2008 Neurja na Primorskem Neurja na Primorskem

Tudi tukaj je naslov v tabeli št. 10 tisti, pod katerim lahko prispevek najdemo na spletni strani

tudi kasneje, medtem ko je napis tisti, ki se pojavi na televizijskem zaslonu ob začetku

prispevka. Napovednika pri komercialni televiziji v takšni obliki, kot je pri nacionalni, ni.

Ţe na prvi pogled so naslovi komercialne televizijske postaje daljši, obseţnejši. Največkrat se

v naslovu pojavi beseda neurje. V večini ţe iz naslova lahko zvemo, kje jim je vreme najbolj

zagodlo, in tako z omembo kraja ali pokrajine lokalizirajo dogodek.

Dvakrat se pojavi v naslovu beseda plaz, enkrat v oddaji 24 ur in drugič v oddaji Svet. V

obeh primerih gre za poročanje v enem dnevu, tj. 13. 6. 2008. V oddaji 24 ur gre za naslov

Plazovi grozijo, kjer nam ţe naslov poda negativne vibracije, ki se z napisom Proti hiši in

poslopju v Studencih pri Ţalcu polzi 10 kubikov zemlje še stopnjujejo. V oddaji Svet

govorimo o naslovu Plaz jih je odgnal od doma in za napis Plaz. Vsekakor je vtis, ki ga pusti

naslov, odvisen od posameznika, vendar je vsebina prispevka v obeh primerih grozljiva in

strašljiva, čeprav gre v prvem primeru za širši in obseţnejši naslov, medtem ko je drugi

naslov na prvi pogled skop, a vendar dovolj privlačen, saj nam ţe sama beseda plaz zbuja

grozo. Oddaja Svet je na sporedu na Kanalu A ob 18. uri, medtem ko je oddaja 24 ur na

sporedu na programu POP TV ob 19. uri. Lahko bi predvidevali, da prispevka govorita o

istem plazu, vendar temu ni tako, saj vsak prispevek opisuje svoj primer plazu, pri čemer so

naša predvidevanja o pogostosti in ponavljanju enakih informacij ovrţena. Pričakovali smo,

107

da se bo v zaporednih oddajah, predvsem na isti, tj. v tem primeru komercialni televizijski

postaji, ponavljala vsebina prispevka, vendar sta konkretna prispevka dokaz nasprotnega.

V primerih naslovov Pustošilo po Sloveniji, Neurja zajela Goriško, Neurja na Primorskem in

Najhuje je bilo na Obali gre predvsem za lokacijo neurja, sam napovednik pa nam poda več

informacij o samem prispevku. V primeru naslova Pustošilo po Sloveniji, ki je vzet iz B8, gre

za naslov, iz katerega lahko sklepamo, da bo v prispevku omenjenih več informacij o neurjih

iz vse Slovenije, vendar nas napis usmeri na drugo tematiko. Napis je v tem prispevku

sestavljen iz dveh vrstic, in sicer v prvi Podrl se je gradbeni oder in v drugi vrstici Laţje

poškodovana Belgijka. Kasneje lahko ugotovimo, da je naslov postavljen napačno, saj ne

dobimo nobene informacije o dogajanju drugod po Sloveniji, temveč je prispevek usmerjen

na podrtje gradbenega odra na Slovenski cesti v Ljubljani. Drugi napis, Laţje poškodovana

Belgijka, v prispevku ostaja nepojasnjen, zato sklepamo, da gre za uredniško napako.

Prav tako B14 poroča o porušenju odra, in sicer v prispevku Veter porušil gradbeni oder.

Napis je v tem primeru kratek in jedrnat, Porušen oder.

V primeru oddaj 7. 7. 2008 na komercialni televizijski postaji dobimo potrditev naše

domneve, da se v različnih oddajah, ki si sledijo, nekatere informacije v prispevkih lahko

ponovijo. Dodamo lahko, da je v obeh prispevkih izpostavljena samo ena informacija, to je

porušenje gradbenega odra. V prispevku oddaje 24 ur je zajet telefonski pogovor z lastnico

podjetja, medtem ko je v prispevku oddaje Svet posnet dvogovor v pisarni z lastnico podjetja.

Naslednji naslov, ki pritegne pozornost, je iz B12, Sodni dan za Podravje, kjer je v naslovu

uporabljena stalna besedna zveza. Po pregledu prispevka ugotovimo, da so ustvarjalci oddaje

uporabili besede sogovornice V. K., in sicer je v prispevku povedala naslednje: »Kaj takega v

ţivljenju še nismo doţiveli. Tudi moja mama ne, ki je stara 83 let, je rekla, da to je pa bil

sodni dan.« Tako ugotovimo, da so to pravzaprav besede tretje osebe, ki jih v prispevku

neposredno ne vidimo. Sklepamo lahko, da novinarji in ustvarjalci prispevkov včasih črpajo

tudi iz besed sogovornikov, saj so njihove besede iskrene in pristne, s tem pa velikokrat lahko

povedo več, kot se sploh zavedajo.

Če povzamemo, lahko rečemo, da so naslovi izbrani skrbno in premišljeno, saj v večini

primerov napovedo samo tematiko prispevka. Ugotavljamo , da ima krajši naslov včasih večjo

vrednost in informativnost kot daljši, kar pojasnjuje to, da je pri naslovu pomembna

108

jedrnatost. V več primerih v naslovu lokaliziramo kraj dogodka. V večini prispevkov je zajeto

izrazje povezano z vremenom, in sicer deţevje, ujma, neurje, plazovi, toča, veter ipd.

Če pogledamo zgradbo prispevkov, lahko rečemo, da so ti kratki, sestavljeni iz nekaj besed.

Najdaljši naslov je naslov prispevka iz B13 Plaz jih je pregnal z doma, medtem ko je najkrajši

sestavljeni iz dveh besed, npr. Moč narave (B2) in Po ujmi (B3).

V naslovih se pojavljajo poosebitve, npr. Plazovi grozijo in Neurje zajelo Goriško, iz katerih

lahko sklepamo, kakšno moč resnično pripisujemo naravi. Poleg poosebitev, ki so v naslovih

izrazite, lahko opazimo tudi glagole, ki nas navdajajo z močnimi občutki. Tako se v naslovih

pojavljajo glagoli groziti (Plazovi grozijo iz B7), pustošiti (Pustošilo po Sloveniji iz B8;

Neurje pustošilo po Brkinih iz B4), zajeti (Neurje zajelo Goriško iz B10), pregnati (Plaz jih

je pregnal z doma iz B13). Predvidevamo, da so naslovi in besede ter s tem tudi glagoli

skrbno izbrani, zato nas zanima razlaga posameznih glagolov. Ko pogledamo razlago teh

glagolov v Slovarju slovenskega knjiţnega jezika, najdemo pod geslom groziti razlago

obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega, pod geslom pustošiti razlago

povzročati, da postane kaj pusto, razdejano, uničeno, pod geslom zajeti kot 9. razlago dobiti

kaj v območje svojega delovanja in pod geslom pregnati najdemo razlago prisiliti koga, da

zapusti določen kraj, prostor. Tako nam tudi razlaga v Slovarju slovenskega knjiţnega jezika

potrdi domnevo, da so izbrani glagoli, ki označujejo nekaj neprijetnega, hudega,

nepredvidenega in nepričakovanega. S temi glagoli posredno vplivamo na naslovnika

sporočila, saj v njem sproţi sočutje.

Največkrat se v naslovih pojavi izpust pomoţnika biti, ki je na splošno pogost pojav v

slovenskem poročevalstvu, saj s tem doseţemo tudi kratkost sporočanja. Tako se v

diplomskem delu pojavljajo naslednji naslovi z izpustom pomoţnika biti: Neurje pustošilo po

Brkinih, Pustošilo po Sloveniji, Neurje zajelo Goriško in Veter porušil gradbeni oder. Pri teh

naslovih ne bi mogli reči, da gre za gospodarnost naslovov, saj ena sama beseda količinsko ne

spremeni ničesar, pač pa je manjša kakovost. Če bi v vseh teh naslovih dodali pomoţnik biti,

torej besedo je, bi sam vremenskih pojav, to sta neurje in veter, izgubila moč, ki jo tako

izraţata. Torej se potrjuje Koroščeva teza, ki govori o izpustu pomoţnika ob opisnih

deleţnikih na –l, kjer poročajo o preteklih dogodkih. V naših primerih gre za poročanje o

dogodkih, ki so se ţe zgodili, torej predstavljajo preteklost.

109

7 POVZETEK ANALIZE ZBRANEGA GRADIVA

Predmet analize so bili izbrani peti posnetki na vsaki od televizijskih postaj. Primerjana so

jezikovna in nejezikovna sredstva, ki jih vsebujejo prispevki. Za samo analizo so bila izbrana

besedila, in sicer na nacionalni televizijsko postajo prispevki od B1 so B5, na komercialni

televizijski postaji pa prispevki od B6 do B11.

V diplomskem delu so prikazane razlike in podobnosti prispevkov na nacionalni in

komercialni televizijski postaji. Izpostavljene so nekatere skladenjske značilnosti analiziranih

prispevkov in temeljna nejezikovna sredstva, ki popestrijo prispevek in ponekod tudi

izstopajo. V diplomskem delu so temeljiteje predstavljena in analizirana nejezikovna sredstva,

saj smo predvidevali, da so ta v televizijskih medijih najizrazitejša. Predstavljeni so osnovni

pojmi poročevalstva in publicistike. Ob koncu analize so predstavljeni in analizirani tudi

naslovi prispevkov, ki se pojavljajo v zapisanih besedilih.

V diplomskem delu smo se osredotočili na govorjeno-vidni medij, televizijo, ker jo je

dandanes mogoče najti skoraj v vseh gospodinjstvih. Za informativno oddajo smo se odločili

zato, ker so večeri tisti deli dneva, ko se večini zaposlenim uspe umiriti in si vzeti nekaj

minutk, da so na tekočem z dogajanjem doma in po svetu.

Glede na izbran medij od novinarjev pričakujemo uporabo zbornega jezika, vendar

dopuščamo moţnost uporabo knjiţnega pogovornega jezika, kadar to okoliščine zahtevajo

oziroma dopuščajo. Ugotovili smo, da je jezik tako enih kot drugih novinarjev skrbno izbran

in pripravljen vnaprej, pride pa do nesporazumov ob javljanju v ţivo, saj lahko pride do

motenj v prenosu in drugih nepredvidljivih situacij, ki jih morajo novinarji reševati sproti, in

to tako, da gledalci tega ne opazijo. Kadar govorimo o starejših in naključnih sogovornikih, ki

so bili priča naravnim nevšečnostim, je jezik načeloma narečen, lahko bi rekla celo pristen, in

tako sooblikuje celostno sliko dogajanja. Vidimo lahko, da kljub trudu nekaterih, da bi se

izraţali čim bolj knjiţno pravilno, poved ne zveni tako pristno kot takrat, kadar govorijo v

svojem vsakdanjem jeziku. Ko govorijo v narečju, so sogovorniki veliko bolj sproščeni. Ob

tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da je morda kak sogovornik nerazumljiv na določenih

mestih, sploh kadar na plan privrejo čustva, ki se jim porajajo ob spominu na neurje in

posledice, ki jim ga je neurje prineslo. Nerazumljivost tako izvira iz čustvene prizadetosti,

hkrati pa tudi nevajenosti nastopanja v javnosti in pred kamerami.

110

Besedila, ki nastajajo v sodobni komunikaciji, kaţejo, da so bolj ali manj knjiţne oblike

jezika odvisne od konteksta v njegovem najširšem pomenu, torej predvsem od udeleţencev v

komunikacijskem procesu in vrste besedila, ki ga tvorijo. Ugotovili smo, da se v dnevno

informativnih oddajah vedno uporablja knjiţi jezik, medtem ko se v dvogovorih kaţe večja

pestrost – sogovorci izbirajo med tistim jezikom, ki jim je bliţje in je prisoten v njihovem

vsakdanjem ţivljenju. Najpomembnejši dejavnik izbire na različnih ravneh, od strategij

menjavanja vlog do zvrsti jezika, je prav gotovo kultiviranost in izobraţenost sogovorca. Od

nje je namreč odvisno, ali bo govorec izbral ustrezna in govornemu poloţaju primerna

verbalna in neverbalna sredstva, s katerimi bo oblikoval in posredoval besedilo in poskušal z

njim vplivati na naslovnika. Uspešnost komunikacije in s tem seveda učinkovanje pri

naslovniku sta namreč v veliki meri odvisni prav od ustreznosti izbire, ki ni vedno

enakovredna. Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da je v studiu zmeraj moţnost

predpriprave in kasneje montaţe, kar lahko bistveno vpliva na posredovano informacijo.

Analiza prispevkov je zasnovana tako, da je predstavljeno poročanje o vremenskih

nevšečnostih na nacionalni in komercialni televizijski postaji, v okviru katerih je

predstavljena spletna stran posamezne televizijske postaje, struktura ter jezik prispevkov na

posamezni televizijski postaji. Nato so predstavljena jezikovna in nejezikovna sredstva, ki se

pojavljajo obeh televizijskih postajah. Ob koncu analize so zajeti še naslovi prispevkov na

omenjenih televizijskih postajah.

Obe spletni strani sta skrbno pripravljeni in ponujata veliko izbire. Tako se lahko posameznik

odloči, kaj ga zanima. Na spletni strani nacionalne televizijske postaje imajo omogočeno

iskanje po oddajah in datumih, medtem ko to na spletni strani komercialne televizijske postaje

ni mogoče. Prav tako ima spletna stran komercialne televizijske postaje omejen arhiv oddaj.

Prednost spletne strani komercialne televizijske postaje je ta, da ima ob prispevki predstavljen

tudi slikovni material in zapisano besedilo, kar daje videz spletnega časopisa, pod vsakim

prispevkom pa podaja moţnosti ogleda ostalih prispevkov s povezano vsebino. Iz tega

ugotavljamo, da je spletna stran nacionalne televizijske postaje primernejša za naše delo kot

stran komercialne televizijske postaje.

Struktura prispevka je na obeh televizijskih postajah podobno, saj obe v napovedniku z nekaj

besedami napovesta sam prispevek, nato je objavljen prispevek, v katerega so vključena

poročila s terenov, opozorila, vremenske napovedi, poročila škod, mnenja ministrov in drugih

uradnih oseb ter javljanja v ţivo ali telefonski pogovori.

111

V prispevkih se pojavljajo jezikovna in nejezikovna sredstva, ki se med seboj prepletajo in

dopolnjujejo. Na tem mestu lahko dodamo, da je televizijski medij tisti, ki to lahko izkorišča

kot prednost. S tem je gledalcem zagotovljena dodatna moţnost, da je sporočilo preko

prenosnika resnično doseglo informiranost, ki je v poročevalstvu prvotnega pomena.

Novinarji lahko z izbiro besed pomembno vplivajo na gledalca. V analizi je ugotovljeno glede

na izbrane prispevke, da so na nacionalne televizijske postaje pri tem spretnejši, saj v svojih

prispevkih uporabijo več različnih poimenovanj in primerjav s točo kot na komercialni

televizijski postaji. Tudi pri analizi poosebitev, primerjav in besedja, povezanega z neurjem,

se nacionalna televizijska postaja izkaţe kot atraktivnejša, saj zna ţe samo z jezikom zelo

dobro predstaviti dogajanje na terenu.

Na nacionalni televizijski postaji še vedno uporabljajo uvodne pozdrave in nagovore

poslušalcev, v zgodbah uporabijo stalne besedne zveze in frazeme, ki jezik popestrijo, hkrati

pa vpletajo v zgodbo tudi svoja pričakovanja in upanja ter tako mirijo in pozitivno vplivajo na

gledalce. Moraliziranja in komentiranja je veliko več na komercialni televizijski postaji, kar je

bilo tudi predvideno, saj je za komercialne televizijske postaje značilno, da navezujejo stik z

gledalci, jih nagovarjajo in jih tako tudi privabljajo h gledanju njihove oddaje.

Nejezikovno oziroma slikovno sporočanje je na obeh televizijskih postajah raznoliko, hitro

spreminjajoče in zelo informativno. Velikokrat je predstavljena samo slika, ki lahko pove

veliko več kot besede. Na nacionalni televizijski postaji je velikokrat pokazana roka s točo,

ker lahko gledalci vidijo, kakšna je bila velikost roke. Na komercialni televizijski postaji se v

izbranih prispevkih pojavi to samo enkrat. Na obeh televizijah vključujejo v prispevke

domačine, ki naredijo prispevek pristnejši in uradnike, ki pojasnijo nekatere nastale situacije

in razloţijo načrt pomoči oškodovancem. Kadri se v prispevkih na obeh televizijskih postajah

menjuje hitro, izpostavljene so kretnje in mimika sogovorcev, ki ponazarjajo njihovo stisko.

Za tvorbo besedila sta pomembna tvorec in naslovnik ter njun mentalni svet. Tvorec in

naslovnik imata funkcionalno vlogo, medtem ko se mentalni svet nanaša na vsakega

posameznika posebej. Tvorčevo in naslovnikovo mentalno stanje vpliva na tvorbo in

interpretacijo vseh izjav, vendar je ta stanja skoraj nemogoče natančno določiti. O njih lahko

sklepamo iz okoliščin in iz izbranih jezikovnih sredstev.

Z naslovi gledalce pritegnemo h gledanju prispevkov, zato je izbira atraktivnih naslovov

pomembna. Naslovi so kratki, jedrnati in imajo sporočilnost. Prispevki niso dolgo, tako da je

112

naslovnikova pozornost nenehno usmerjena na prispevek in informacije. Veliko vlogo imajo

različni kadri s terena, ki gledalcem nudijo vse informacije tudi z drugih koncev Slovenije.

Izbrali smo informativne oddaje dveh različnih televizij in med drugim smo ţeleli ugotoviti,

ali se vsebina prispevkov na isti datum ponavlja, vendar te teze ne moremo potrditi.

Pričakovali smo, da bodo vremenske nevšečnosti dovolj aktualna tema, da bi se pojavila tudi

v vseh petih informativnih oddajah, vendar temu ni tako. Sporna je tudi sama dostopnost do

prispevkov na spletu, saj ti niso zmeraj dostopni in jih ne hranijo dlje časa.

Iz analize izbranih prispevkov lahko ugotovimo, da se obe televizijskih postaji trudita

predstavljati dnevne informacije zanimive in atraktivne, da si lahko zagotovita čim večjo

gledanost gledalčev. Velikih odstopanj glede strukture prispevkov ni. Glede na jezikovno

analizo lahko ugotovimo, da je jezikovno poročanje nacionalne televizijske postaje podano v

knjiţnem zbornem jeziku, ki ga obogatijo z vsakdanjimi frazami in besednimi zvezami ter

tako pribliţajo jezik širši populaciji. Na komercialni televizijski postaji je opaziti več

kramljanja z gledalci in moraliziranja, tudi senzacionalnih izrazov, ki močneje vplivajo na

gledalca kot človeka.

113

8 SKLEP

V diplomskem delu se je izkazalo, da je tematika vremena primerna, saj glede na jezikovna in

nejezikovna sredstva daje veliko moţnosti za analizo. Razmerje med enim in drugim je v

televizijskem mediju izrednega pomena, saj se oboje prepleta in dopolnjuje. Menimo, da sta

sama slika in zvok, torej posnet prispevek brez komentarja novinarjev, včasih zadostna za

vpliv na gledalce. Novinarji s svojimi tehnikami in pristopi pomembno vplivajo na sprejem in

odzivnost gledalcev. S prvinami senzacionalizma in komentiranja dogodek pribliţajo

gledalcem, da imajo občutek, da so sami na kraju dogodka in se lahko laţje vţivijo v

dogajanja. Z besedami lahko manipulirajo z širšo mnoţico in hkrati izkoristijo škodo, nesrečo

in posledice nesreč za večjo gledanost televizije. Da bi informaciji čim bolj pribliţali

gledalcem, izbirajo sogovornike, ki dogodek opisujejo pristno in ţivo, velikokrat so za

sogovornike izbrani starejši ljudje, ki povedo, da kaj takega v ţivljenju še niso doţiveli. Da bi

si povečali zaupanje gledalcev, v prispevkih objavijo pogovore s vplivnimi ljudmi, ki

običajno ponudijo pomoč in rešitev. V stiski ljudje potrebujejo tolaţbo in optimizem, upanje v

prihodnost in temu novinarji zadostijo. Zasledimo predstavnika zavarovalnice, kmetijskih

podjetij, ministre, ţupane, gasilce, predstavnico podjetij. Vsi ti ljudje pojasnjuje trenutno

situacijo, napovedujejo dogajanje v prihodnosti, pojasnjujejo zakaj je do česa prišlo.

Bistveno za vsako besedilo, ki nastaja v konkretnem govornem poloţaju, je, da izberemo s

premislekom tiste besede, ki so za naš namen najprimernejše. Ugotovili smo, da je besedilo

smiselna in zaokroţena celota, ki tvori sporočanje. Ob tem lahko pojasnimo, da je sporočanje

proces, kjer sporočevalec zavestno prenaša informacije, tvori besedilo po vidnem ali slušnem

prenosniku. Na samo sporočanje lahko vpliva več dejavnikov sporočanja, ki zaznamujejo tako

besedilo kot prenos informacij.

Govor poleg glasov spremljajo še nebesedni spremljevalci govorjenja, ki so lahko slušni ali

vidni. Slušni spremljevalci zajemajo področje glasnosti, intonacije, ritma in hitrosti

govorjenja, medtem ko so vidni spremljevalci mimika, drţa telesa, zunanji videz.

Nejezikovna sredstva so tista, ki besedilu dajo dodatno izrazno podobo in s pomočjo katerih

lahko ugotovimo razpoloţenje in odnos govorca do določene situacije. Brez nejezikovnih

sredstev bi bilo besedilo suhoparno in marsikdaj besede ne bi opisala resničnega stanja s

terena.

114

Sporočilo je lahko oblikovano besedno ali nebesedno, odvisno od tega, s kakšnim jezikom

sporočamo, oziroma ali uporabljamo kakšna druga nejezikovna sredstva.

Ugotovimo lahko, da je glavna vloga govorjenega besedila v sodobnih medijih predvsem

vplivanjska, medtem ko so ostale v ozadju. Besedilo z vplivanjsko vlogo je usmerjeno k

naslovniku, saj je sporočevalčeva ţelja vplivati na naslovnika in njegovo ravnanje. Teorija

govornih dejanj pravi, da ima jezik poleg opisne, predstavitvene tudi vplivanjsko vlogo. Pri

poročanju je temeljna tvorčeva namera predstavitvena. Ker pa se zahteva verodostojnost,

uporabljajo novinarji načine, s katerimi nakazujejo večjo oziroma manjšo stopnjo

odgovornosti za sporočeno, npr. s sklicevanjem na vire, z glagolskimi oblikami, s prispevki s

terena.

Ugotovljeno je bilo, da so napovedniki pred samim prispevkom pomembni, saj gledalci

dobijo prvo informaciji, kaj vse bo dnevnoinformativna oddaja zajemala in kateri so

prednostni prispevki. Prednostni prispevki so načeloma prispevki, ki zajemajo dnevno

dogajanje pri nas ali posvetu, kjer so vpleteni ljudje in so tako ali drugače oškodovani.

Besedilo okrepijo s slikovnim materialom, da si zagotovijo gledanost. Ob napovedniku ima

pomembno vlogo naslov, ki gledalce pritegne ali odvrne. Obe televiziji imata skrbno izbrane

naslove. Naslovi so kratki, enostavčni neglagolski stavki, ki ţelijo dati čim več informacij, a

hkrati ostati dovolj skrivnostni, da obdrţijo gledalce pred televizijskimi zasloni in jih pustijo v

pričakovanju. TV Slovenija ima v vseh naslovih izpuščen pomoţnik glagola biti. Naslovi na

POP TV so daljši, vendar dobimo ţe v naslovu informacijo, kaj se je kje dogajalo. Oddaja

Svet na Kanalu A ima kot TV Slovenija kratke, celo enobesedne naslove. Privlačnejši in

atraktivnejši so naslovi na TV Slovenija, saj kljub kratkosti sporočanja in z gospodarnostjo

besed, sporočajo bistvene informacije. Imajo v sebi nekaj malega skrivnostnosti, ki pritegne.

Odločili smo se, da bomo primerjali nacionalno in komercialno televizijsko postajo, v okviru

teh pa dve zaporedni dnevnoinformativni oddaji, da bi potrdili hipotezo, da se prispevki z isto

tematiko ponavljajo. Samo v enem od primerov se to dejansko pojavi, in sicer v primeru

porušenega odra.

Prispevki so bili zbrani na spletnih straneh obeh televizijskih postaj. Obe televizijski postaji

imata barvito, slikovno bogato in pestro zasnova spletno stran, kjer je moč dobiti veliko

informacij z najrazličnejših področij. TV Slovenija ima laţjo in boljšo dostopnost v arhivu

podatkov, saj arhiv sega daleč v preteklost. Arhiv komercialne televizijske postaje hrani

115

informacije določene oddaje samo za pretekli mesec, medtem ko določene prispevke lahko

najdemo tudi za daljše časovno obdobje, če le poznamo točen naslov prispevka, pod katerim

je bil ta shranjen.

Predvidevali smo, da po struktura prispevkov na obeh televizijah enaka, kar smo tudi potrdili.

Obe televizijski postaji imata ob vklopu dnevnoinformativne oddaje avdiovizualni uvod, sledi

napovednik vseh prispevkov. Sledi napovednik prispevkov na TV Slovenija oziroma napis na

televizijskem ekranu na POP TV in Kanalu A. Na nacionalni televizijiski postaji je v studiu

samo novinar ali novinarka, medtem ko je na komercialni televizijski postaji novinarski par.

Na komercialni televizijski postaji je pred, med ali po prispevku opaziti lahko kramljanje med

novinarja in nagovor ter koketiranje z gledalci. Pri celotni podobi je pomembno tudi ozadje,

ki prispeva k modernosti. Nacionalna televizijska postaja ima v sivo modro ozadje, s sliko in

naslovom prispevka, novinarka je resna, brez nasmeha. Pri komercialni televizijski postaji

imamo občutek, da smo v središču dogajanja, saj so v ozadju ostali novinarji, ki ţe zbirajo in

preverjajo nove podatke in pripravljajo prispevke. Novinarja delujeta sproščeno, nasmejano,

vendar se zavedata resnosti tematike in sta ob podajanju informacij mirna in resna.

116

LITERATURA IN VIRI

Ivančica BAKOVIĆ-MANDIĆ, Anita RUNJIČ-STOILOVA, 2006: Govor hrvatske

javne televizije kao prestiţan. Jezik i medij, Jedan Jezik: više svjetova. Zbornik.

Zagreb, Split- 63–72.

Robert Alain DE BEAUGRANDE, Wolfgang Ulrich DRESSLER, Aleksandra

DERGANC, Tjaša MIKLIČ, 1992: Uvod v besediloslovje. Ljubljana: Park.

Marja BEŠTER, Martina KRIŢAJ-ORTAR, Erika KRŢIŠNIK, 1994: Pouk

slovenščine malo drugače. Trzin: Different.

Marja BEŠTER, Martina KRIŢAJ-ORTAR, Marija, KONČINA, Mojca BAVDEK,

Mojca POZNANOVIČ, Darinka AMBROŢ in Stanislava ŢIDAN, 1999: Na pragu

besedila. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol.

Ljubjana, Rokus.

Viven BURR, 1998: What is discourse? V An introduction to social constructionis.

London: Routledge. 46–61.

Milan DOLGAN, 1980/81: Naslovi in razčlenitev. JiS 26/6, 214–216.

Karmen EJRAVEC, 1999: Novinarska kakovost. Ljubljana

Norman FAIRCLOUGH, 1995: Media discourse. London: Arnold.

Polona GANTAR, 2007: Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop.

Ljubljana.

John HARTLEY, 1992: Tele-ology: studies in television. London, New York:

Routledge.

Sonja HUDEJ, 1994: Šolske ure besediloslovja. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo in

šport.

Dunja JUTRONIĆ, 2006: Lokalni govor na nacionalnoj televiziji: emisije Po ure

torture. Jezik i mediji. Zagreb, Split. 335–346.

Monika KALIN GOLOB, 2001: Jezikovne reţe. Ljubljana: GV reţe.

— —, 2003: H koreninam slovenskega poročevalskega stila. Ljubljana: Jutro.

Monika KALIN GOLOB in Melita POLER KOVAČIČ, 2005: Med novinarskim

stilom in etiko: senziacionalizem brez meja. Druţboslovne razprave XXI (49/50).

293–303.

117

Tomo KOROŠEC, 1982: Besediloslovna tipologija med časopisnim sporočilom in

sliko. SRL XXX, 361–377.

— —, 1988: Besedilni nastop. SRL 36/1, 81–99.

— —, 1991a: Vzorci poročevalskih stopenj. SRL 39/3, 285–300.

— —, 1994: O stilu in stilistiki slovenskega poročevalstva, Zbornik predavanj. SSJKL,

287–297, Ljubljana: Filozofska fakulteta.

— —, 1998: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas.

Manca KOŠIR, 1988: Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana: Drţavna

Zaloţba Slovenije.

Mira KRAJNC IVIČ, 2004: Besedilnoskladenjske značilnosti javne govorjene besede.

(Na gradivu mariborščine). SR 52/4. 475–498.

— —, 2005: Besedilne značilnosti javne govorjene besede. Maribor: Zora 35.

— —, 2008: Zasebni dvogovori. Doktorska disertacija. Ljubljana.

Simona KRANJC, 1997: Govorjeni diskurz. JiS 42/7, 307–320.

— —, 2004: Jezikovna zvrstnost v sodobnih medijih. Aktualizacija jezikovnozvrstne

teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti. Ljubljana: Center za

slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete

Vesna LABAN, 2007: Osnove televizijskega novinarstva. Ljubljana: Fakulteta za

druţbene vede.

— —, 2007a: Televizijsko novinarstvo: hibridizacija ţanrov in stilov. Ljubljana:

Fakulteta za druţbene vede.

John LANGER, 1992: Truly awful news on television. V Journalism and popular

culture. London: Thousand Oaks, New Delhi: Sage. 113–129.

Breda LUTHAR, 1992: Čas televizije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Maja NABERNIK, 2007: Poročanje in komentiranje Mira Petka, Jezikovno-stilna

analiza. Diplomsko delo. Ljubljana.

Mario PLENKOVIĆ, 1986: Specifičnost radio-televizijskog govora. RTV. Teorija i

praksa. Beograd, 108–117.

— —, 1989: Suvremena radiotelevizijska retorika: teorijska i empirijska analiza.

Zagreb.

Leopoldina PLUT-PREGELJ, 1990: Učenje ob poslušanju. DZS Ljubljana.

Breda POGORELEC, 1965: Vprašanja govorjenega jezika. Jezikovni pogovori. 132–

156.

118

Slovenski pravopis. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC

SAZU, 2001.

Slovar slovenskega knjiţnega jezika. Elektronska izdaja. Ljubljana: DZS, Inštitut za

slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Amebis, 1997.

Teja RUTAR, 2008: Poročevalski stil televizijskih informativnih oddaj, Primerjava

24ur in TV-dnevnik. Diplomsko delo. Ljubljana

Mojca SMOLEJ, 2004: Načini tvorjenja govorjenega diskurza – paradigmatska in

sintagmatska os. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem/Mednarodni

znanstveni simpozij Obdobja - metode in zvrsti. Ljubljana: Center za slovenščino kot

drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 423–436.

Joţe TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva

zaloţba.

Eva TRČEK, 2009: Tabloidizacija informativnih oddaj na javni in komercialni

televiziji. Diplomsko delo. Ljubljana.

Alenka VALH LOPERT, 2005: Kultura govora na radiu Maribor. Maribor: Zora 35.

Tina VEROVNIK, 2004: Govorjeni knjiţni jezik v televizijskih dnevnoinformativnih

oddajah. Poti znanstvenega novinarstva – danes in jutri. Ljubljana. 157–173.

Darinka VERDONIK, 2008: Označevanje vrste diskurzivnih označevalcev. Zbornik

Šeste konference jezikovne tehnologije. Ljubljana: Inštitut Joţef Stefan.

Darinka VERDONIK, Andrej ŢGANK, Agnes PISANSKI PETERLIN, Diskurzivni

označevalci v dveh pogovornih ţanrih. JiS, 52/6 , 19–32.

— —, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Zaloţba Obzorja.

http://www.rtvslo.si/

http://24ur.com/

Vaje in seminarji pri Slovenskem knjiţnem jeziku IV, dr. doc. Mira Krajnc Ivič

119

DODATKI

Dodatki so zapisani prispevki obeh televizijskih postaj. Najprej so prispevki nacionalne

televizijske postaje, kjer so na začetku zapisi oddaje Dnevnika, nato so prispevki oddaje

Odmevi. V prilogah so 4 zapisi oddaje Dnevnik in 1 zapis oddaje Odmevi. Za prispevki

nacionalne televizijske postaje so prispevki komercialne televizijske postaje, kjer so najprej

zapisani prispevki televizijskega programa POP TV, in sicer oddaje 24 ur, nato prispevki

televizijskega programa A Kanal, torej oddaje Svet. Dodajamo 7 zapisov prispevkov oddaje

24 ur in 3 zapise prispevkov oddaje Svet.

Oddaje so v posamezni rubriki dodane po kronološkem vrstnem redu. Za laţji zapis med

samim diplomskim delom in boljšo preglednost so besedila poimenovana po sistemu:

besedilo, ime oddaje, številka besedila, v samih prilogah je najprej zapisan zapis, kot je med

diplomskim delom, nato je še datumska razvrstitev in naslov prispevka. Številke besedil so

razvrščene od prve do zadnje, čeprav so na začetku naslovno ločena besedila na nacionalno in

komercialno televizijsko postajo.

Krepka pisava označuje komentar in interpretacijo slike, z leţečo pisavo je označen premi

govor, normalna pisava je govor novinarja/ke.

120

a) ZAPISI PPRISPEVKOV Z ANALIZO NEJEZIKOVNIH SREDSTEV

NACIONALNE TELEVIZIJSKE POSTAJE

ODDAJA DNEVNIK

Besedilo 1 – Dnevnik (Dnevnik, 6. 6. 2008, Posledice deţevja)

http://www.rtvslo.si/play/posledice-dezevja/ava2.15747919

Napoved

Na vzhodu drţave reke narasle, prve poplavljale ţe sinoči.

Studio

Na novinarkini levi je slika z rastlinjakom v ozadju, pred rastlinjakom pa armatura, iz

katere teče voda. Tako imamo sliko v sliki, ki prikazujeta, kaj lahko pričakujemo v

prispevku. Spodaj na sliki je tudi napis Posledice deţevja.

Na celjskem območju je močno deţevje povzročilo kar nekaj teţav. Zaradi povišanja

vsebnosti nitratov v vodi z vodovoda v občinah Celje in Štore opozarjajo, da ta voda ni

primerna za dojenčke, doječe matere in nosečnice. Najhuje pa je bilo minulo noč v Obsotelju,

kjer so zemeljski plazovi (Kader prikazuje cesto, na kateri stoji opozorilna rumena tabla

POPLAVLJENO CESTIŠČE, nikjer ni nobenega avtomobila, na desni strani cestišča pa

teče reka, ki je vidno višja kot običajno.) zasuli kar nekaj lokalnih (Kader prikaţe

poplavljene ceste, po katerih dere blatna voda.) cest. Zaradi poplave (Sedaj kader prikaţe

deročo tekočo vodo skozi podvoz.) sta bili zaprti cesti (Kader sliko spremeni, vendar

ponovno vidimo poplavljene ceste.) Rogaška Slatina–Podplat in Dobovec pri Rogatcu–

Rogatec. Ceste so ţe dopoldne odprli za promet.

121

Teren

Ţe (Prikaz gasilskega avtomobila od blizu, tako da vidimo samo sprednje vetrobransko

steklo in napis GASILCI. Nato se snemalec oddalji in se sprehodi do ozadja avtomobila,

kjer so zbrani trije gasilci.) ponoči so gasilci začeli z reševanjem na prizadetem območju.

Kader v ospredje postavi moškega v civilni obleki. Šele po napisu z imenom izvemo, da

je gasilec.

Gasilec M., PGD Rogaška Slatina: »Od 11h nekje smo ţe skozi bolj kot ne aktivni. Do 5. ure

zjutraj, potem pa spet od 7. naprej.«

Ponovno slišimo novinarkin glas, kader nam prikazuje gasilca, ki s cevjo vstopa v zalito

klet stanovanjske hiše, kar sklepamo po vodi, ki stoji še zunaj kleti. Delo od zunaj

spremljata še dva gasilca.

Voda je poplavila nekaj stanovanjskih hiš ter gospodarskih objektov (Kader se s sliko seli

pred lesen gospodarski objekt, obkroţen s stoječo, blatno vodo.).

Priča smo resničnemu dvogovoru med novinarko in sogovornikom, gasilcem. Novinarka

sprašuje, gasilec odgovarja. Gasilec stoji pred avtomobilom, novinarke ne vidimo.

Vidimo samo, kako mikrofon pred seboj prestavi pred gasilčev obraz.

Novinarka: »Kaj je bilo v steklarni?«

T. K., vodja intervencije: »Ja, voda jim je prišla v pisarne, zalila po tleh, bilo je do, kaj vem,

10 cm pa še več vode, ne.«

Novinarka: »Proizvodnja pa ni bila ogroţena?«

Gasilec: »Zaenkrat upamo, da ne.«

Sotla (V kadru reka Sotla na polju s koruzo. Če novinarka ne bi omenila, da je reka

Sotla, tega ne bi vedeli, saj nikjer ni videti table.) se je razlila tudi po poljih. V kraju

(Prikaz ţelezniške proge in tira od blizu, v ozadju je videti polje in električni drog,

pokrajino.) Ceste je celo čez (Reka Sotla stoji, količina vode je tako visoka, da vidimo, da

ni pretoka in je poplavljeno, pred novo urejeno hišo in zelenico. Voda je najverjetneje

122

tudi na vrtu, ki je bil pred hišo, vendar vidimo samo ostanke zelenja. Pogled na stoječo

vodo je grozen.) ţelezniško progo pridrla do hiš.

M. K.: »30 let (Starejši gospod, lastnik omenjene in prikazane hiše, pretresen

pripoveduje, kaj se je zgodilo. Njegov šok in obup je videti na obrazni mimiki.) sem

poslovodja bil na ţeleznici, teh sem vodo, pa nikdar ni bila čez.«

M. J.: »V tejle (V kadru je sedaj gospod, ki stoji ob avtu, za njim pa stanovanjska hiša.

Gospod nikoli ne pogleda v kamero, pač pa gleda v mikrofon, ki je postavljen nekoliko

niţje pred njim. Gospod se trudi govoriti knjiţno, vendar se sliši prizvok narečja.) kotlini

nima nam kam voda odtekat, tudi kanalizacije nimamo speljane, ampak imamo samo do tega

potoka, ta pa ne poţira.«

Ponovno slišimo novinarkin glas, kader pa nam prikaţe enega izmed prostorov

stanovanjske hiše, v katerem stoji obešeno perilo na sušilcu perila, v prostoru je tudi

nekaj krame, po čemer lahko sklepamo, da gre za kletni prostor. V prostoru stoji voda.

Tudi B. v Trličnem so se ponoči (Gospod s kovčkom stopa iz hiše po stopnicah. Pred hišo

pa stoji voda, v katero tudi stopi.) borili z naraslo vodo.

M. B.: »To smo (V kadru starejša gospa, za njo kup lesa. Z rokami nam skuša prikazati,

kako so zvijali in dajali odeje k vratom, da bi onemogočili dostop vode.) s postelj deke

jemali, pa deke devali k vratom, da ni toliko noter šlo.« (starejša gospa)

Ogromno (Prikaz delavnice od zunaj, pred delavnico večje količine lesa na paletah.)

škode je povodenj naredilo v njihovi mizarski delavnici (Nato se kader seli v prostore

delavnice, vidimo gospo B. v gumijastih škornjih in lastnika delavnice.).

I. B.: »Tu ne morem rešiti nič, ne, ker (Vidimo lastnika delavnice, ki nervozno pogleduje

na vse strani.) roba je ţe suha, pa narejena je, pa je zdajle ... kar veliko je poplavilo.

Ogromno robe (Prikaz materiala pred delavnico, ki stoji v blatu, reke Sotle in

mizarskega materiala v njej.) pa mi je odneslo dol v reko Sotlo.«

Dopoldne (Ponovno slišimo novinarkin glas, na travi pa vidimo zimske škornje za smuči

in smuči.) so si občinske komisije ogledali posledice (Kader prikazuje izruvan prometni

znak, vendar samega znaka ni na kovinskem drogu.) ujme na terenu. Višina (Zapornica,

123

pred katero je stoječa, blatna voda, na zapornico prislonjena lesena deska.) nastale škode

pa za zdaj še ni ocenjena.

Studio

Slika se ponovno seli v studio, kjer je v kadru novinarka.

No, vremenska napoved za nocoj je nekoliko spodbudnejša. Zaradi (Kader prikazuje

poplavljene reke in odnesen material v rekah. Nato se kader seli na cesto, kjer je tekoča,

deroča, blatna voda, ob straneh trava, ki je poleţena od vodnega toka.) manjše količine

padavin je nevarnost poplav manjša, kot je kazalo še zjutraj.

Stoječa voda z ogromno nerazpoznavnega materiala, prinesenega s tokom.

Vendar v vzhodni Sloveniji Mura, Dravinja s pritoki, tudi Rogatnica in reke (Prikaz dela

mostu in narasle reke pod njem.) v Posotleju lahko prestopijo bregove (Gospod v kratkih

hlačah, z zgornjim delom trenirke in klobukom na glavi stopa po vodi, ki stoji pred hišo.

Voda je visoka minimalno od 10 do 15 cm.).

Besedilo 2 – Dnevnik (Dnevnik, 14. 7. 2008, Moč narave)

http://www.rtvslo.si/play/posnetek-brez-naslova/ava2.17244856/

Napoved

Vihar in toča pustošila na večjem delu Slovenije (V napovedniku kamera, skrita pod

drevesom, snema padanje toče. Spodaj se izpiše napis Moč narave. Kader je usmerjen na

parkirišče z avtomobili. Slišati je padanje toče po tleh. Nato kader pokaţe človeško roko,

ki iz desne roke v levo prenese kroglo toče.).

Studio

Kamera od daleč prikaţe novinarko in gospoda v studiu. Nato se kamera pribliţuje

novinarki, ki se še pogovarja z gospodom, nato se usmeri samo nanjo.

124

Dober dan. Po Sloveniji je v zadnjih 30 urah besnelo hudo neurje, ki ga je ponekod spremljala

toča. Začelo (Kader prikaţe avtomobil, parkiran ob cestišču, na cesti je veliko vejevja in

dreves, ki jih je prineslo neurje. V ozadju vidimo stoječ avtomobil.) se je včeraj popoldne,

nadaljevalo (Kader je nato s sliko na cesti, polne vode, tako da čez ne more peljati niti

avtomobil, saj po avtomobilskem soju luči vidimo, da pelje vzvratno, naprej ne more.)

ponoči in še danes čez dan. Najhuje (Kader prikazuje deročo vodo, ki teče iz zaprtega

kanalizacijskega jaška. Ob jašku je nekaj trave, ki jo voda prekriva in upogiba.) je bilo v

Prekmurju, v Zgornji Savinjski dolini ter v okolici Kamnika (Prikaz kriţišča, kjer je neurje

premaknilo in nagnilo prometni znak Stop, čez cesto je vejevje in drevje prekrilo

prikolico tovornjaka.) in Lenarta. Povsod še vedno odpravljajo (V kadru veliko lesa in

ostalega nerazpoznavnega, uničenega gradbenega materiala.) posledice. Naše ekipe so

obiskale vsa prizadeta območja.

V ljubljanskem (Slika prikazuje obrnjeno avtomobilsko prikolico za konje, parkirano ob

starem kozolcu, skozi lesene prečne deske v ozadju vidimo stanovanjsko hišo, ki nima

strehe in je pokrita s folijo. Ob prikolici je veliko lesa in drugega uničenega materiala, ki

ga je nanosil veter.) Kliničnem centru so sprejeli trinajst ljudi, ki so se poškodovali ob

neurju. (Nato se kader seli v studio, ki prikazuje novinarko. Na njeni levi v ozadju

vidimo sliko toče na travi in pod sliko napis Moč narave.) Začenjamo v Prekmurju, kjer je

veter poškodoval električno in telefonsko napeljavo, okrog sto hiš je ostalo brez strehe; C. S.

Teren

(Zaslišimo glas novinarke, slika pa nam prikazuje odkrito stanovanjsko hišo brez strehe,

na ogrodju strehe veliko ljudi, ki pomagajo pri pokrivanju strehe, tudi gasilci.) Odkrite

strehe pribliţno stotih hiš, osnovne šole (Kader prikaţe razdejanje na šolski stavbi. Glas

novinarke je sedaj počasnejši in kader sliko spreminja od besede do besede.), vrtca,

podrta in izruvana drevesa na cestiščih (Kader prikazuje večjo količino dreves na cesti.),

uničen mestnih park (Nato kader prikaţe prelomljeno drevo v parku, v ozadju veliko

vejevja še na tleh.), polja, zoglenelo gospodarsko poslopje (Vidimo pogašeno poslopje, iz

katerega se še kadi.) v Polani. To so prizori iz včerajšnjega neurja (Kader ponovno prikaţe

gašenje gasilcev.). Mnogi so onemeli. (Prikaz stanovanjske hiše brez strehe, videti je

samo folijo, ki visi s hiše.) Tudi naš sogovornik, ki ga med pustošenjem viharja ni bilo

doma.

125

A. P.: »Kolegi (V kadru starejši gospod, ki stoji pred ruševinami. Na njegovi desni je

veliko ruševin, lesa in uničenega gradbenega materiala, na njegovi levi novo zgrajena

stanovanjska hiša, ki še nima niti zaključnega zunanjega sloja, ob hiši je postavljen

kovinski oder.) so me zvali, kolegi so me zvali, da sem bil skoro v Avstriji, ne, na pot … na

delo (Nato kamera od blizu pokaţe stanovanjsko hišo, s katere visi folija. Okrog hiše je

ograja in veliko ostankov strehe, ki jo je odkrilo in odneslo.), ne … pa sem se te vrnil.«

C. H.: »In (V kadru je starejša gospa, ki stoji pred parkiranim belim avtomobilom pod

nadstreškom v ozadju. Gospa si pomaga z levo roko in tako nazorneje kaţe, kako se je

neurje odvijalo.) tak kot tornado je tisto priletelo … in se pač zvijal v streho (Z roko in

zapestjem zavija in kroţi, pokaţe na streho.) not in jo tudi tako odtrgal.«

(Kader s sliko od daleč prikazuje skupino ljudi na cesti, okrog veliko parkiranih

avtomobilov, med drugimi tudi gasilski avtomobil. Nato se kamera premika po okolici in

se osredotoči na hišo, ki je brez strehe, k hiši je prislonjena lestev za dostop do strehe.)

Neurje je močno poškodovalo tudi kmetijske pridelke. Po nekaterih (Kader nato prikaţe

polje s potolčeno in upognjeno koruzo.) ocenah je poškodovanih pribliţno deset odstotkov

kmetijskih površin v Pomurju. (Gospod v modrih delavskih hlačah in plašču z metlo tolče

po toči, kot bi jo ţelel razbiti, saj se je sprijela v grudo ledene gmote, nato razbite

ostanke toče pomete s pločnika.) Toča je ponovno klestila davi, najhuje na območju Gornje

Radgone in Radencev. Največ škode (Kader ponovno prikaţe polje z uničeno koruzo, na

katerem stoji precejšnja količina vode. V ozadju slišimo padanje deţja.) so utrpele buče,

koruza, za poljih je ostala polovica (Tokrat slika prikazuje poplavljeno polje pšenice, na

katerem še zmeraj stoji voda.) pšenice.

(Gospod minister stoji pred poljem in komentira posledice in moţnosti v prihodnje. V

kadru vidimo tudi mikrofon, ki ga drţi novinar.) I. J., minister za kmetijstvo: »Mi bomo

jutri imeli kolegij na Ministrstvu se bomo poskušal … se tudi sistemsko postopati do sanacije

infrastrukture kmetijske, tudi površin (Nato se preko svoje desne rame ozre po polju), ki so

tu prizadete in bomo videli (Kader prikazuje sprehod kamere po uničenem polju, kjer

ovenelo zelenje prekriva buče.), kako bi lahko drţava tu pomagala in kaj napravila.«

Skupina (Kader prikazuje skupino štirih moških med polji, ki se pogovarjajo in z rokami

kaţejo okrog in okrog na polja.) Panvita bo prevzela (Nato kader od daleč prikaţe zbrano

večjo skupino ljudi med polji, okrog je veliko kamer, novinarjev.) vso pšenico, ki jo bodo

126

pripeljali njeni pogodbeni kmetje, ki pa ne bodo ostali sami niti ob setvi, pravi naš

sogovornik. (V kadru je sedaj gospod Ţ. za mizo, verjetno je sklicana tiskovna

konferenca, pred njim več mikrofonov, sam obrača pogled od ene do druge kamere.)

D. Ţ., predsednik uprave skupine Panvita: »Kmetijam, partnerskim kmetijam, ki z nami

delajo, je treba tudi posamično pomagat takrat, ko so v krizi. Tako da ţe pripravljamo ukrepe,

kmetije, ki bodo prekomerno poškodovane, bodo dejansko lahko z nami kljub vsemu začrtali

neko prihodnost.« (Kamera od daleč prikaţe pogled na razkrito stanovanjsko hišo, v

sklopu hiše je še gostinski lokal. Na parkirišču je parkiranih nekaj avtomobilov, tudi

gasilski. Videti je, kot bi kamera snemala kader čez cesto, saj vidimo, kako mimo vozijo

osebni avtomobili, nato pa se kamera počasi pribliţuje in osredotoči samo na streho in

delavce na njej.)

Škoda je ogromna, a o višini si nihče ne upa govoriti. Na območjih, ki jih je prizadela ujma,

samo na zavarovalnici Triglav (Kader najprej prikaţe poškodovano stanovanjsko hišo,

nato še poškodovan avto z udrto streho, na njem sloni metla.) pričakujejo pribliţno šest

tisoč (Kader prikaţe veliko leseno gmoto ob stanovanjski hiši, predvidevamo, da je bila

kakšna lesena uta.) odškodninskih vlog, največ s Pomurja. Oškodovancem svetujejo, da

sami fotografirajo škodo in čim prej (Slika ene izmed hiši z odkrito streho, s katere visi

folija.) obiščejo zavarovalnice.

Pred kamero je v stavbi gospod K., ki vneto in prepričljivo govori o postopku

izplačevanja in saniranja posledic. Večkrat pogled usmeri naravnost v kamero, da je

nastop še bolj prepričljiv.

A. K., predsednik zavarovalnice Triglav: »Izplačilo škod bo narejeno v zelo kratkem času,

takoj ko je kompletirana celotna dokumentacija, bo izplačilo ţe naslednji dan, najkasneje dva

dni je potrebno na denar čakati. V kolikor bomo ugotovili, da bo v posameznih primerih šlo

za večjo materialno škodo, da bo druţini oziramo zavarovancu denar potreben hitreje, bomo

tudi akontirali.«

Zaradi uničenih pridelkov (Kader prikazuje gospoda, ki zbira na kup odlomljene kose

strešnikov) pa bodo posledice ujme čutili tudi ţivinorejci (Kader se s sliko seli na podrto

oglasno tablo, nato pa v ozadju pokaţe še cesto, po kateri vozijo avtomobili.) in

ţivinorejska industrija. Pečat neurja pa bo prav tako še nekaj časa ostal na hišah, drevoredih,

127

cestah (Kamera sledi gasilcu, ki hodi po zgornjem nadstropju odkrite stanovanjske hiše.

V hiši še vidimo ostanke sten in pohištva, ki je ostalo v hiši.) in v mislih Prekmurcev, ki

zopet (Kamera skozi odkrito streho snema okolico hiše. Usmeri se tudi v nebo. Neurje je

hišo uničilo tako, da je hkrati s streho odneslo tudi nekaj zidakov s sten hiše.) boječe

zrejo v deţevne oblake.

Besedilo 3 – Dnevnik (Dnevnik, 16. 07. 2008, Po ujmi)

http://www.rtvslo.si/play/posnetek-brez-naslova/ava2.17325821/

Napoved

Posnetki iz zraka razkrivajo silovitost nedeljskega neurja (Pri napovedniku je prikazan

posnetek gozdov s helikopterja. Kamera snema dlje časa in videti je velik obseg

poleţanih dreves. Ob koncu je videti tudi veliko parkirišče ali asfaltno površino, kjer je

verjetno razkrita stavba, ampak natančno ne moremo reči, saj objekt ni prikazan od

blizu, iz zraka pa je nemogoče ugotoviti, kaj je stavba na tleh.).

Studio

V kadru je novinarka v studiu.

Lepo pozdravljeni. Kako hude so posledice nedeljskega neurja pričajo tudi prizori, ki jih je

naš snemalec (Posnetek ponovno prikazuje pogled s helikopterja. Iz novinarkinega glasu

zvemo, da je gre za vas Gozd, kjer so posledice neurja najhujše in kjer je poleţanih

dreves največ.) iz helikopterja posnel nad vasjo Gozd v kamniški občini in nad prelazom

Černivec. Škodo bodo ocenjevali še kar nekaj časa, zavarovalnice pa so doslej prejele ţe za

več kot 10 milijonov odškodninskih zahtevkov.

Prispevek

(Slišimo moški glas, ki komentira prispevek. Še zmeraj je v kadru slika poleţanih dreves

in vas Gozd. Kamera s helikopterja izmenično pribliţuje in oddaljuje pogled na

poleţana drevesa. S helikopterja je videti tudi cesto, ki vodi skozi gozd. Poleţena drevesa

leţijo vse v isti smeri, kot bi jih tako poloţila človeška sila.) Pogled iz zraka še bolj

128

nazorno pokaţe uničujočo moč narave. Velike zaplate gozda na območju okoli vasi Gozd in

prelaz Černivec so ostale popolnoma brez dreves.

M. Ţ.: »Lepo se vidi tudi, da je večina dreves podrtih v isti smeri (V kadru je gospod Ţ., ki

sedi na črnem vrtljivem stolu pred računalniškim zaslonom in komentira nastalo

razdejanje. Mikrofon stoji na mizi. S kemičnim svinčnikom v roki nam pokaţe na

računalniški zaslon, kjer je reliefna karta, na kateri je označena vas Gozd in z rdečimi

puščicami označena smer vetra, ki je podiral drevesa.), torej jo je, jih je, podrl ta nevihtni

piš, ki je prišel iz jugozahoda in se potem ob grebenu pri vasi Gozd in za vasjo ter v bliţini

Černivca (S kemičnim svinčnikom v roki se nato na reliefni karti pomika na vas

Černivec, ki je nekoliko višje, in pokaţe smer vetra še tam. Smer vetra je označena z

rdečimi puščicami.) dodatno ojača zaradi reliefnih oblik. Tu in tam (Ponovno je v kadru

helikopterski posnetek vasi in gozda.) se je lahko tudi zavrtinčil.«

O tornadu ne moremo govoriti, so pojasnili na Agenciji za okolje. Kljub temu, da so v vasi

Gozd drevesa ponekod naključno poleţana, kar se sicer res zgodi ob divjanju tornadov.

M. Ţ.: »Ker pač vas leţi v nekakšni kotanji, so nastali manjši vrtinci, rotorji (V kadru je

ponovno pisarna gospoda Ţ. Gospod gleda skozi okno in komentira novinarjeve besede.

V roki še zmeraj drţi kemično pisalo in si pomaga pri govoru, tako da vrti zapestje in s

tem pisalo v njem.) vetra, kakor jim pravimo, ki so zato kakšno drevo in kakšno streho

odnesli tudi v drugo smer.«

V kadru vidimo fotografijo, na kateri naj bi bil vrtinec tornada, vendar Ţ. sliko

komentira drugače. Poleg t. i. tornada sta na fotografiji še datum in čas posnetka ter

izpis lastnika fotografije. Kamera med novinarjevim komentarjem slike pribliţa del

fotografije, da bi bil tornado bolje viden.

Ţ. je pojasnil tudi fotografijo nastalo na Mengeškem polju, ki je zaokroţila v javnosti in na

prvi pogled spominja na tornado.

M. Ţ.: »Prikazuje (Gospod Ţ. komentira fotografijo, z obema rokama drţi kemično

pisalo in ga vrti.) nastavek … nekakšnega … (Tri pike so uporabljene v besedilu kot

premor, razmišljanje.) kot da bi se tornado hotel razviti, vendar se potem seveda ni, ker

pogoji (Ponovno helikopterski posnetek iz zraka.) pri nas za tornado niso ugodni. Torej,

tornado nastane nad večjimi realnimi območji.«

129

Vseeno pa velja poslušati opozorila klimatologov, da bodo nevihte vse močnejše in nevihtni

piši vse pogostejši. Nova vremenska fronta nas bo dosegla ţe jutri večer, vendar je tokrat

verjetnost za neurja večjih razseţnosti zelo majhna.

Do konca posnetka je v kadru helikopterski posnetek vasi Gozd, poleţanih dreves in

posledic neurja. Po tem posnetku sledi drugi posnetek z isto tematiko.

Besedilo 4 – Dnevnik (Dnevnik, 9. 8. 2008, Neurje pustošilo po Brkinih)

http://www.rtvslo.si/play/neurje-pustosilo-v-brkinih/ava2.18272470/

Napoved

Veter na obali ruval drevesa, na Brkinih poškodovanih več kot tristo hiš.

Studio

Potem ko je hudo (V kadru je novinar v studiu.) neurje s točo včeraj popoldne prizadelo

Brkine, se je ponoči (Kader prikazuje več stanovanjskih hiš, ki so prekrite s folijami in

obdane z deskami, da veter ne dvigne folije. Ker veter še piha, je videti, kako ob straneh

dviguje folijo.) neurje z močnim severnim vetrom razdivjalo nad obalnimi mesti. Veter

(Kader prikaţe delavce, ki na strehi odstranjujejo polomljene strešnike. Veter je še

zmeraj močan, saj sunek vetra izpodriva folijo in jo dviguje.) je v sunkih celo presegel

hitrost 100 km/h.

Teren

Kader s kamero pribliţa krajevno tablo Huje, nato se počasi oddaljuje in s sliko od daleč

prikaţe vas Huje med drevesi, o katerih je govora v nadaljevanju.

Na tem mestu v vasi Huje je včeraj okoli 15h divjalo neurje s točo, kakršnega ne pomnijo tudi

najstarejši prebivalci (Kader ponovno prikaţe stanovanjske hiše iz začetnega kadra.).

Toča je tudi v drugih brkinskih vaseh uničila večino streh (Kader prikazuje gasilca in

gospoda na strehi, ki je ţe prekrita s folijo, na folijo polagata lesene deske.), pa tudi

130

avtom ni prizanesla. (Kamera od blizu prikaţe del potolčenega vetrobranskega stekla na

avtomobilu.) Ljudje kar niso mogli verjeti svojim očem.

V kadru je starejši gospod s kapo in v delavskih hlačah, neurejen. Z desno roko se na

nekaj upira, vendar ne vidimo, na kaj. Premika in skimava z glavo, hkrati pripoveduje.

V ozadju vidimo hišo, slišimo ropot, verjetno zabijanje kladiva.

Očividec 1: »To, ljudje stari od … 80 do 90 let se ne spomnijo tega, da bi to ratalo. «

Kader prikaţe drugega gospoda, ki je prav tako v delavski obleki, nato se kamera

pribliţa in v kadru je samo gospodov obraz. Gospod je videti utrujen, ima podočnjake.

Očividec 2: »Bi rekel po celi vasi, komplet vse, prelunkjano.«

Novinar prekine sogovornika in mu postavi vprašanje. Po prikazanem in povedanem

lahko sklepamo, da je pogovor potekal ţe prej, vendar nam kader predstavi in prikaţe

samo del pogovora.

Novinar: »Kakšna pomoč? Je prišla ţe včeraj?«

Očividec 2: »Ja, ja, so ţe. Gasilci so pomagali, pa civilna zaščita.«

Kamera prikaţe tretjega sogovornika, mlajšega gospoda, ki najprej pogleda proti hiši,

ob pogovoru zmiguje z glavo, na obrazu je videti izraz razočaranja in nemoči. Ob

pogovoru se nasmiha/smehlja. V ozadju je slišati ropot kladiv.

Očividec 3: »Danes zjutraj od 7. ure…«

Novinarka med pogovorom prekine gospoda in mu postavi vprašanje. Zanimivo je, da je

s prejšnjim sogovornikom govoril novinar, tokrat pa novinarka. Sklepamo lahko, da gre

za montaţo prispevkov, kar pojasnjuje tudi nejasnost določenih pogovorov, saj gre za

njihove izseke.

Novinarka: »In včeraj?«

Očividec 3: »In včeraj takoj, ko je končalo smo malo naredili upor … da je kaj ostalo …ker

ponoči je bil spet deţ in je pihalo, še dobro, da je kaj ostalo.«

131

V kadru je starejša gospa, ki stoji ob rdečem avtomobilu. Gospa zmiguje z glavo, kot da

ne more verjeti, kaj se je zgodilo.

Očividka 4: »Toliko let sem stara, še (Gospa nekaj pove, vendar je njen govor

nerazumljiv. Z roko pomigne, kot bi nam pokazala, da ne razume, kaj se je zgodilo, nato

se primera za obraz, v očeh ima solze, besed ne premore več.) …« (Tri pike so

uporabljene kot nedokončana misel, saj gospa zaradi joka ni mogla nadaljevati

pogovora.)

Teren

Kader prikazuje profil novinarja na terenu.

Hudo je bilo tudi v Ilirski Bistrici. Tu je toča poškodovala strehi šole in vrtca. Gasilci in

Civilna zaščita so delali pozno v noč in opravili prva najnujnejša dela.

Ob novinarjevih besedah se kader seli in prikazuje starejši traktor s prikolico, v ozadju

stanovanjska hiša. Nato se kamera nenadoma dvigne in snema steno visoke zgradbe. Na

strehi sta dva gospoda, ki popravljata streho.

Danes popoldan so najhuje prizadete kraje obiskali kar trije ministri: za zunanje zadeve D. R.

(Kader se seli in kaţe prihod ministrov. Gospod D. R je urejeno oblečen in ima na glavi

klobuk, ki ga pred vstopom v občinsko zgradbo odstrani. Gospod J. P. je oblečen

preprosto, v črno majico s kratkimi rokavi, pred vstopom v zgradbo nameni nekaj besed

z nasmeškom nasprotnim kameram, gospoda K. E. ni videti.), za obrambo K. E., za okolje

in prostor J. P.

M. P., minister za okolje in prostor: »Ključno (Kader prikazuje skupino ljudi, ki pred

stanovanjskimi hišami odstranjujejo posledice neurja. Na traktorju s prikolico so

naloţene stare salonitne plošče, na tleh je veliko lesenega materiala, ki je verjetno

namenjen prekrivanju strehe. Pri delu pomaga tudi manjši fant, še otrok. Medtem ko

slika prikazuje delo skupine ljudi, v ozadju slišimo govor ministra.) je, da se pomaga

ljudem pri obnovi ostrešij, prav tako (V kadru je nato samo minister. Kamera ga snema od

blizu, pred njim vidimo veliko mikrofonov, kar priča o tem, da je tam več televizijskih

ekip, ki snemajo posledice neurja.) pa bomo pomagali pri sanaciji streh v šolah, dve šoli sta

prizadeti in vrtec.«

132

Kamera pokaţe podţupana, ki nam poroča o nastali škodi. V ozadju vidimo košarkarski

koš, po čemer lahko sklepamo, da stoji pred kakšno šoli, na njegovi levi je videti tudi

plapolanje drţavne zastave v vetru.

V. Č, podţupan občine Ilirska Bistrica: »O škodi teţko rečemo, ker imamo od včeraj

popoldne na terenu popisne ekipe. Ugotavlja se šele število hiš.«

Kader se s sliko seli na bel avtomobil, vidimo, da je renault clio, ki ima udrto streho,

verjetno posledica padca drevesa na streho. Kamera nato prikaţe še prostor okrog

avtomobila, ki je razmetan, neurejen.

Huda ura pa je okoli polnoči bila tudi na Obali. Hud veter, ki je dosegel hitrost do 100 km/h

(Kader prikaţe podrto in zlomljeno drevo.) je podiral drevesa, uničeval (Kader se seli na

jadrnico, ki je nagnjena, na njej moški, ki poskuša z vrvmi nekaj pritrditi. Ob morju

stoji več ljudi.) čolne, ponoči je bila zaprta cesta v Strunjanu, najbolj (Kader s sliko

ponovno prikazuje kamp, kjer je udrta avtomobilska streha, najverjetneje zaradi padca

drevesa nanjo. Popokano je tudi zadnje steklo na avtomobilu. Na kupu je skupina ljudi,

ki ne ve, kako bi se lotila dela.) prizadeti pa so bili turisti v kampih, ki so v strahu prebedeli

noč.

Kampist: »Šotor nam je podrl (Kamera prikaţe mladeniča pred kamero, ki pojasnjuje

včerajšnje dogajanje.), ja. Pihal (Mladenič pogleda na svojo desno stran in nadaljuje s

pripovedovanjem.) je tolk, ko smo šli iz Portoroţa, da smo skoraj po zraku leteli. Res, polom

(Mladenič z usti ustvari zvok, ki ga slišimo, ko potegnemo zrak in slino naenkrat. Nato

pogleda na svojo levo stran, v ozadju sedaj vidimo še njegovega prijatelja.). Potem smo

šli do wc-ja, smo tam sedeli, je bilo vsaj zaveterje.«

Kamera snema starejšo gospo, oblečeno v rdečo vetrovko pred kupom podrtih in

polomljenih dreves v ozadju, za drevesi stoji manjši šotor. Z rokama ob bokih

pripoveduje svoje doţivljanje neurja.

Kampistka: »Elektrike je zmanjkalo. Tamle je otrokom na šotor …(premor) drevo padlo, na

avtu je bilo drevo. Kaj… (Tri pike so prikaz premora pri govoru gospe. Roke dvigne v

zrak in jih ponovno spusti, kot izraz nemoči. Izmenično pogleduje proti kameri in nato

proti kampu.) naj vam druga povem? Na srečo ni bilo nobenega noter.«

133

Kader prikazuje naseljeno ulico, kjer je več hiš, strehe so prekrite s folijo, k nekaterim hišam

so postavljene lestve ali lesene deske, da so lahko prišli do streh.

Škoda na Obali je velika, vseeno pa nekoliko manjša kot v Brkinih. (Kamera s sliko nato

prikaţe moško roko s tremi kroglami ostankov toče, ki se od prejšnjega dne še ni

raztopila. Tri krogle so tako velike, da prekrijejo celotno moško roko.) Kako uničujoč je

bil plaz toče, dokazujejo ledene kepe, ki so se ohranile vse do danes. (Kamera se oddalji.

Razpoznamo lahko mlajšega moškega, saj je bil sogovornik ţe na začetku prispevka. Ob

njem stoji deklica, v ozadju še nekaj ljudi.)

134

ODDAJA ODMEVI

Besedilo 5 – Odmevi (Odmevi, 14. 7. 2008, Razdejanje po neurju)

http://www.rtvslo.si/play/posnetek-brez-naslova/ava2.17251685/

Napoved

Toča nekaterim kmetom vzela ves pridelek (V napovedniku slika prikazuje padanje toče

po salonitnih strešnikih, na desni strani vidimo tudi drevo, sklepam lahko, da je kader

posnet iz prostora skozi okno. Slišati je tudi zvok padanja in udarjanja toče po

strešnikih. Kader prikaţe še polni roki ostankov toče, ki jih preda iz ene roko v drugo,

ker se topi, in nato še drugi roki, polni toče.).

Studio

Kader snema novinarko, ki po uvodniku pove, kakšno je trenutno stanje. V ozadju je

ekran z napisom v dveh vrsticah. V prvi Slovenija (verjetno kot dogajanje v Sloveniji) in

v drugi Posledice neurja. Ekran prekriva več slik, kot nekakšen mozaik, ki prikazujejo

posledice neurja.

Dober večer, v upanju, da bo nocoj mirneje, kot je bilo sinoči, ko je velik del drţave zajelo

silno neurje. K sreči močan deţ s točo in vihar, ki je odkrival strehe nista terjala človeških

ţivljenj, a gmotna škoda je ogromna. Celovite ocene za zdaj ni, saj pristojni podatke še

zbirajo. Prizadeti prebivalci pa hitijo popravljati in pospravljati svoje domove. Na Goriškem

je bilo najhuje, najhujše (Novinarka popravi izgovorjeno besedo. Sklepamo lahko, da

bere, saj mirno nadaljuje naprej. V rokah drţi liste papirja, kjer so verjetno tudi oporne

točke.) neurje šele danes okoli 13. ure, v Šempetru z okolico je padala kakor oreh debela toča;

M.D. .

Teren

Najprej vidimo samo sliko brez novinarkinega glasu. V ospredju je zvok. Slišimo, kako

nekje v ozadju teče voda. Kamera od blizu prikaţe veliko, rumeno, plastično posodo,

135

polno ostankov toče, ki jo drţi starejša roka. Nato roka prime eno kroglo ostankov toče

in kamera jo pobliţje pokaţe.

»Ledeni orehi (Sedaj slišimo tudi novinarkin glas.), ledena jajca (Slika ponovno prikaţe

polno roko toče.) … in ne, to niso ţogice za golf (Kader prikazuje igrišče za golf. Ob eni

izmed lukenj se maje zastavica ob luknji. Na zelenici je veliko krogel toče, ki so na

pogled kot ţogice. Kamera nato še pobliţje prikaţe luknje v travi, ki jih je naredila

toča.), to je toča. Kmetje obupujejo (Kader s sliko prikaţe gospoda v vinogradu, ki ima v

rokah vejo trte in jo obrača, da vidi, kakšna je škoda na njej.), trgatev je v dobršnjem delu

Vipavske doline je ţe končana. Breskve (Prikaz drevesa, verjetno breskve, od daleč.

Kakšno je drevo, ne moremo videti, saj toča in deţ še zmeraj padata.) so na tleh. Na

njivah (Kader je s sliko na polju, prikazuje enega izmed uničenih plodov, vendar je ta

nerazpoznaven, predvidevamo, da je čebula. Slika nato še prikaţe vejo paradiţnika, ki

je ranjen in potolčen.) le še štrclji. Avtomobili so brez šip (Slika prikazuje avtomobil brez

zadnjega stekla, ki je popolnoma razbito, okrog je veliko razbitega stekla.), strehe hiš

(Kader je postavljen verjetno nekje na strehi, saj kamera kaţe na preluknjano streho

tovarne, kot pove novinarka. Na strehi je veliko lukenj.) in tovarne so kot rešeto. V slabe

(Kamera še pobliţje prikaţe luknje na strehi.) četrt ure divjega plesa ledenih krogel, je

škoda ogromna. (Slišimo prodoren novinarkin glas.)

Najprej so reševali tam, kjer si ljudje reţejo kruh (Kamera še vedno nekje na strehi, saj

kader zajema pogled na tla, kjer je pred tovarno parkirano gasilsko vozilo, okrog njega

pa gasilci. Del stavbe je ţe ograjen z oranţno zaščitno ograjo.), v tovarnah.

S. Č., Štab Civilne zaščite Šempeter - Vrtojba: »Ja, največ je trenutno na Iskri. Na Iskri

(Pred kamero predstavnik Civilne zaščite, vreme je ţe jasno, brez padavin. Dobimo

občutek, da je pogovor potekal ţe prej oziroma so predvajali samo izsek pogovora.) je

poškodovana ostrešje nekje v 1600 m2 najmanj. Tam je vprašanje strojev.« (Kader je v

tovarni, ki prikazuje stroje, pokrite s plastičnimi folijami.)

T. K., Iskra Avtoelektrika: »Stroje (Predstavnik Iskre stoji pred tovarno, v ozadju je

videti večje število gasilcev.) smo prekrili, nekaj je tudi škode tudi na strojih in strojni

opremi.«

136

V kadru gasilec, ki pojasnjuje potek dogodkov. Vidimo, da ima na sebi veliko gasilske

opreme.

S. K., PGD Šempeter pri Gorici: »Moramo povedati, da so si na začetku sami hoteli

pomagati, vendar zaradi višine, zaradi tehnike, ki je nimajo, so poklicali (Vidimo

tovarniško garaţo, kjer je veliko ljudi. Kamera se nato seli pred tovarno, kjer je

parkirano gasilsko vozilo z dvigalom, ki je pripravljeno na delo.) preko 112, gasilce.«

Sreča v nesreči, tovarna, ki izdeluje plastične ponjave je na Goriškem (Prikaz gasilcev ob

gasilskem avtomobilu, ki imajo razprostrte plastične ponjave in jih zvijajo skupaj.), tako

da so sproti dovaţali na stotine metrov najlonskega platna (Kamera je ponovno v tovarni,

kjer sledi moškemu, ki na ramah nese dodatno platno, ob straneh stojijo ţe pokriti

stroji.), s katerim so pokrivali namočene tovarniške hale, hiše, vetrobranska stekla (Parkiran

volvo brez zadnjega vetrobranskega stekla. Namesto stekla je pokrit s plastično folijo.).

Ponovno govori novinarka.

Komisije (Kader sedaj prikaţe snemanje kamere, ki posname padanje toče, vidimo tudi

parkiran avtomobil, na pločniku in cesti je veliko vejevja in listja, ki ga je verjetno

raznosil veter.) so na terenu in popisujejo škodo. Na srečo (Kamera pobliţje prikaţe

ostanke toče, ki so na tleh.) tokrat poročamo le o gmotni škodi.

Novinarka: »Tako (Slika ponovno prikazuje roko, v kateri so ostanki toče. V ozadju

slišimo novinarkin glas, ki postavi vprašanje sogovorniku, novinarke ne vidimo.)

ekstremno nevarne razmere, pa je bilo tudi kaj poškodovanih?«

S. Č.: »Poškodovanih na srečo (Prikaz gospoda, ki je ţe bil sogovornik v tem prispevku.)

ni bilo.«

Slišimo novinarkin glas, vendar je v kadru samo dogajanje na terenu.

Novinarka: »Razseţnosti ledene katastrofe (Ponovno vidimo začetni kader, kjer je posneto

padanje toče po salonitnih strešnikih.) bodo (Od tukaj pa do konca prispevka je posneto

delo v gozdu, ţaganje, podiranje dreves, odvaţanje.) vidne šele jutri. Ţe danes pa gozdarji

bijejo plat zvona zaradi orkanskega vrtinčastega vetra, ki je na Trnovski planoti pustošil

pred natanko tednom dni. (Nato s sliko prikaţejo razdejanje gozdov, kakršno je bilo pred

137

enim tednom. Sliko pospremijo z datumom 8. julij in napisom Predmeja.) Uničenih je 180

ha najboljših gozdov. Na tleh je petdeset tisoč lesne mase ali polovica letne proizvodnje v

drţavnih gozdovih Soškega (Traktor s posebnim priključkom odpelje dva dolga hloda

odţaganega drevesa.) gozdnega gospodarstva.«

Prispevku sledi še nadaljevanje v studiu, nadaljnja vremenska napoved. Temu

prispevku sledijo še druga poročila dogajanj drugod po Sloveniji. Skoraj celotna oddaja

Odmevi je namenjena tej temi.

138

b) ZAPISI PRISPEVKOV Z ANALIZO NEJEZIKOVNIH SREDSTEV

KOMERCIALNE TELEVIZIJSKE POSTAJE

PPISPEVKI TELEVIZIJSKEGA PROGRAMA POP TV

ODDAJA 24 UR

Besedilo 6 – 24 ur (24 ur, 6. 6. 2008, Nemirna in mokra noč)

http://24ur.com/novice/slovenija/nemirna-in-mokra-noc.html

Napisa ni, novinarka začne kar s poročanjem. Slika prikazuje kmetijsko nakladalko, ki

stoji s kolesi v vodi, čeprav je do polovice stroja zazidano obzidje in je pokrito. Verjetno

je ta prostor del gospodarskega poslopja, saj je na desni videti lesene preklade. Voda je

blatna. V nakladalki je še seno.

Slovenijo so ponoči prizadela neurja z močnimi padavinami (Kader kaţe stavbo gasilskega

doma. Čeprav je nehalo deţevati in sije sonce, je na asfaltu pred gasilski domom videti

posušene sledi blata in vode.). Posredovati so morali tudi gasilci, saj je voda zalila številne

kleti, na cestah (Kader prikazuje deroč, blaten potok ali reko, ob reki je povešeno

drevje.) pa je bilo polomljeno drevje, kamenje in blato, (Kader prikazuje velike količine

blata na cesti, kar je verjetno posledica plazu. Na desni so stanovanjske hiše, grmičasta

meja pa loči hiše od blata.) utrgalo se je tudi več zemeljskih plazov. (Kader se seli v

notranjost prostora, kjer so na stenah vidne sledi višine zalite vode po neurju. Na steno

je prislonjeno premočeno in blatno leţišče, kjer se prav tako vidi, do kod je segala voda

v neurju.) Ceste po vsej Sloveniji so še vedno mokre in spolzke, (Kader prikaţe zamašen

kanalizacijski odtok, ki vode ne poţira več.) zato voznikom priporočamo previdnost in

prilagoditev voţnje voznim razmeram. (Prispevek se konča s posnetkom bagerja, ki se

premika proti kupu blata na cestišču. Levo se po pločniku sprehaja gospod.)

139

Besedilo 7 – 24 ur (24 ur, 13. 6. 2008, Plazovi grozijo)

http://24ur.com/novice/slovenija/sloveniji-grozijo-plazovi.html#video

Skupaj z napisom Proti hiši in poslopju v Studenci pri Ţalcu polzi 10 kubikov zemlje, ki se

izpiše desno spodaj, se pojavi kader s sliko, kjer je skupina ljudi zbrana v krogu in se

pogovarjajo. Na njihovih obrazih je videti razočaranje in nemoč. V ozadju novinarka

komentira in pojasnjuje nastalo nesrečo.

Druţina B. ţe več dni (Kader prikazuje gospo B., ki z roko kaţe na plaz, ki se je odtrgal s

pobočja, na pobočju je videti tudi napete vrvice in količke, nato se kader ponovno vrne

na gospo B.) s strahom nemočno opazuje, kako plaz, ki se je po močnem deţevju (Kader

ponovno prikazuje odtrgan plaz.) sproţil v ponedeljek, drsi proti njihovi hiši (S pobočja se

kamera preseli na prikaz stanovanjske hiše.).

Kadri hitro menjujejo slike. V kadru je ponovno v ospredju gospa B., ki opisuje

trenutno stanje, v ozadju pa se slike kadra spreminjajo in izmenično prikazujejo

odtrgan plaz, travnato pobočje, kjer se je plaz odtrgal, in vrvice, ki kaţejo trenutno

stanje plazu.

Gospa B.: »Na solze mi gre, no, mislim, ne moreš verjeti, da je to res. Nikomur ne privoščiš

tega, kar se dogaja. Ogroţa naše ţivljenje, tako da, šokirani smo vsi, no.«

Druţino (Kamera z oddaljenega kraja pribliţuje sliko in prikazuje stanovanjsko hišo, v

kateri stanuje druţina.) so evakuirali ţe včeraj, ob plazovišču (Slika v kadru ponovno

prikazuje plaz.) pa 24 ur dnevno deţurajo gasilci. (Slika se preseli na mladeniča ob

drevesu, ki stoji pred kamero.)

V kadru je gasilec, ki opisuje in pojasnjuje trenutno stanje.

Gasilec: »Spremljajo, kako se premika. Premika pa se, po mojem mnenju, 7 do 8 cm na uro.«

Vsi (Kader od daleč prikazuje skupino ljudi, ki stoji ob vznoţju pobočja ob cestišču in se

pogovarjajo. V krogu ljudi je tudi novinarka, ki jo spoznamo po mapi in listih v roki.

Ob skupini ljudi sta postavljena dva starejša traktorja in pes.) bolj ali manj nemočno

opazujejo, kako kar deset tisoč kubikov (Kader se ponovno seli na odtrgan plaz.) zemlje

140

drsi proti hiši (Kadri se hitro menjujejo in nato je prikazana stanovanjska hiša.). Plazu pa

brez strokovnjakov ne upajo sanirati.

V ospredju kadra je ţupan Ţalca, stoji ob drevesu, vreme je še nestabilno, saj opazimo,

da je veter še zmeraj prisoten, v ozadju kadra je omenjeno pobočje.

A. P., ţupan Ţalca: »Takšen plaz, ki je zelo, ki se premika in je zelo nepredvidljiv, lahko

nestrokoven poseg povzroči še večjo škodo. V sosednji (Kader prikazuje trenutno

vremensko stanje. Prikazano je drevo, na katerem se vejevje in listje na njem majejo,

kar nam nakazuje, da veter še piha. Kader se seli na napeljane vrvice ob količkih, ki se

prav tako majejo.) občini smo, ţal, pred slabim letom imeli celo smrt (Kader v ospredje

ponovno postavi ţupana.) gasilca ob takšni intervenciji, zato smo pri tem zelo … pazljivi.«

Kader se v prispevku seli na drugo področje in slika prikazuje drugo zgradbo, ki je

ograjena z oranţno gradbeno ograjo, pred ograjo je gradbišče, na katerem je veliko

lesenega materiala in plastične folije. Gradbišče je prav tako zavarovano z oranţno

ograjo.

Zaradi plazu, ki je nastal na gradbišču, pa je strah tudi druţino (Novinarka si skupaj z

oskrbnikom hleva, kot je napisano desno spodaj, ogleduje razpoke, ki so nastale na

gospodarskem poslopju in hlevu.) iz Vranskega. Bojijo se, da se bo hlev zaradi razpok

kmalu sesul (Prikaz oskrbnika hleva, ki pojasnjuje nastalo situacijo.).

Oskrbnik hleva: »Ne vemo, kdaj se bo ustavilo, do kakšnih poškodb bo prišlo, ne na sami hiši

zaenkrat (Oskrbnik hleva kaţe na ţelezno ogrodje, videti je kot delovni oder, ki podpira

gospodarsko poslopje.), pač pa na gospodarskem objektu, ne, na štali, kjer imamo ţivino. (V

ospredju je ponovno lastnik hleva. Na njegovem obrazu je razbrati razočaranje in

nemoč.). Ne vemo, kako bo.«

V kader je postavljen ţupan, ki stoji pred kamero, z rokami na hrbtu. Na njegovi desni

rami vidimo kapljice deţja, ki še vedno pada.

F. S., ţupan Občine Vransko: »Vsekakor je jasno, da bo vse stroške in sanacije, nastalo

škodo, da gre v breme investitorja.«

141

Kader se s sliko seli na omenjeno gradbišče, kjer je veliko lesenih palic, orodja in

gradbenih pripomočkov ter utica za zadrţevanje delavcev. Gradbišče je ograjeno z

oranţno ograjo, nad gradbiščem pa je videti odtrgan plaz.

Investitor je sicer Gradis, vendar pa bo dejanske vzroke še prej preučila posebna komisija.

Besedilo 8 – 24 ur (24 ur, 7. 7. 2008, Pustošilo po Sloveniji)

http://24ur.com/novice/slovenija/foto-in-video-neurje-nad-slovenijo.html#video

Najprej vidimo kader, ki prikazuje močan naliv, slišati je glasnost deţja. Pojavi se tudi

napis v dveh vrsticah. V prvi piše Podrl se je gradbeni oder, v drugi pa Laţje poškodovana

Belgijka. Kaj pomeni drugi napis, ne pojasni niti slika niti novinarka.

Noč je. Na sredini kriţišča stoji smetnjak, mimo vozijo avtomobili, na semaforju gori

zelena luč. Na desni strani je zgradba, ki jo verjetno obnavljajo, ograjena s kovinskim

ogrodjem in zaščito. Po nekaj sekundah spregovori tudi novinarka. Kader se s kamero v

avtomobilu premika proti kriţišču in vozi za belim avtomobilom. Ustavi se v kriţišču,

kjer gori rdeča luč na semaforju. Na nasproti strani kriţišča, kjer se je podrl gradbeni

oder, je videti policijske signalne luči.

Močno neurje je okoli devete ure zvečer najbolj divjalo na Slovenski cesti v Ljubljani.

(Kader prikazuje podrto konstrukcijo gradbenega odra. Na tleh je veliko

nerazpoznavnega ţelezja. Ob ruševinah so policisti.) Skoraj v sekundi je podrlo gradbeni

oder.

Očividec: »50 metrov sem bil stran, sem šel čez cesto, bilo je v tistem največjem neurju

(Prikaz mlajšega gospodiča, ki govori v kamero in z rokami kaţe na ruševine.), v

največjem vetru, sem videl, da se je nekaj rušlo dol. Sem videl, da je bil ta oder. Jaz upam, da

ni bilo nikogar spodaj.«

Kader je posnet skozi avtomobil, saj vidimo brisanje brisalcev vetrobranskega stekla.

Policijski avtomobil je imel vklopljene so signalne luči. V ozadju je podrt oder.

142

Po podatkih vremenoslovcev je veter takrat pihal s sunki 66 km/h. (Kamera nato s sliko

bliţje prikaţe ruševine in tekstil, ki so leţali po tleh. V ozadju slišimo ton, ki nam pove,

da gre za telefonski pogovor, v katerem se pogovarjata lastnica podjetja in novinarka.)

Lastnica podjetja pojasnjuje: (Kamera se s sliko pribliţa podrti luči, ki visi z avtobusnega

postajališča. V ozadju pred podrtimi ruševinami stoji policist, ki je kljub deţju samo v

srajci s kratkimi rokavi. Nato kamera sledi policistu v uniformi. Policist hodi proti

parkiranim gasilskim in policijskim avtomobilom.) »Glejte, neka ugotovitev, ki je seveda

še neuradna, je bila ta, da so bili ti sunki vetra tako močni, da so se pravzaprav uprli v to

veliko površino tekstila (Kader še vedno prikazuje podrti oder, okrog njega tudi reševalci

in gasilci, ki dvigajo kovinsko konstrukcijo. V ozadju še zmeraj parkirana vozila s

priţganimi signalnimi lučmi.), ki je napet preko odra.«

Kader še vedno kaţe podrt oder, z druge strani, kjer so na tleh še lesene deske.

Ţe sinoči so si prizorišče ogledali kriminalisti, pa tudi delovni inšpektor. (Veliko gasilcev

odstranjuje in zlaga folijo.) Zbiranje obvestil o vseh okoliščinah dogodka in ugotavljanju

odgovornosti zanj še poteka. (Kader še zmeraj kaţe sliko podrtega odra, ob njem je manj

ljudi.)

Novinarka: »Pravite, da je bil oder postavljen po vseh predpisih in merilih?« (Opaziti je

posmehljiv, vprašljiv, celo ironičen ton novinarke.)

Lastnica podjetja Rima d.o.o., N. R.: »Tak oder (Prikaz drevesa, za katerim je parkiran

poškodovan avtomobil, utripajo mu smerniki. Za avtomobilom je podrt oder.) mora biti

zmeraj pregledan s strani varnostnega inţenirja, (Kader ponovno prikazuje gasilce, ki

odstranjujejo ostanke podrtega odra. Gasilci so oblečeni v rumena oblačila. Nato se

kader spremeni. Ponovno prikazuje gasilce, vendar z druge strani, kjer so oblečeni v

modra oblačila.) tudi tekom gradnje, ne samo pred začetkom. To je bilo tudi narejeno. Zadnji

pregled je bil opravljen celo 4. 7. 2008.«

(Ponovno prikaz gasilcev pri delu.) S. iz Gasilske brigade Ljubljana je na terenu na

Slovenski cesti pomagalo 33 gasilcev, sodelovala (V kadru so sedaj parkirani gasilski

avtomobili, ki imajo priţgane signalne luči, brisalci še zmeraj brišejo vetrobranska

stekla avtomobilov, čeprav ni nikogar v njih.) so tudi druga gasilska društva. Gasilci

143

Gasilske brigade Ljubljana imajo sicer običajno štiri nočne intervencije, samo včeraj jih je

bilo dvajset.

Prikaz gospoda pred gasilskim avtomobilom, parkiranim v garaţi.

S. K., Gasilska brigada Ljubljana: »Največ intervencij je bilo prav zaradi tega, ker je bilo

veliko neurje … (Prikaz gasilcev, ki ţagajo in odstranjujejo podrto drevo, pred hišo je

veliko materiala, ki visi na hišo.) podiranje dreves, odstranjevanje nevarnost…, zalite kleti

itd.«

Prikaz Slovenske ceste čez dan, po kateri normalno poteka promet, nikjer ni videti

ostankov in ruševin prejšnje noči.

Slovenska cesta je danes normalno prevozna, (Kader ponovno prikaţe sliko hiše iz

prejšnjega kadra. Prikazano je delo skupine gasilcev, ki so opremljeni z zaščitno opremo

in čeladami. Odstranjujejo razţagano drevje, ki je ogroţalo hišo, na tleh je veliko

ţagovine.) posledice neurja pa gasilci iz vse Slovenije odstranjujejo še danes. (Kader

prikazuje odlomljeno drevo, ki leţi ob znaku.) Največ dela je s polomljenim vejevjem

(Kader prikazuje razţagano drevo in vejevje ob njem.) in drevesi, ki so ponoči ogroţala

stanovanjske hiše (Prikaz vejevja pred lokalom in stanovanjskim blokom.).

Besedilo 9 – 24 ur (24 ur, 8. 7. 2008, Najhuje je bilo na Obali)

http://24ur.com/novice/slovenija/foto-spet-divjale-nevihte.html#video

Spodaj levo je napis Gasilci po vsej Sloveniji odstranjujejo veje in drevesa, medtem ko

slika prikazuje močno neurje v polmraku, veter silovito maje drevesa, deţ močno pada

in videti je, kako veter nosi manjše delce po zraku. Kader je posnet skozi okno, slišati je

močno padanje deţja, nato padanje toče po oknu.

Neurje z močnim deţjem, ponekod je padala tudi toča, se je razbesnelo okoli pol sedme ure

zvečer.

Slika se nato seli na mestno ulico, kjer je na tleh velika količina vode, ki je ostala po

deţju in ni odtekla. Kader prikaţe punčko, ki veselo in igrivo teče po vodi do kamere in

144

se nasmeji, obe roki razpre, kot bi ţelela reči: »Poglejte!«. Voda ji sega čez oba gleţnja,

vendar je to ne moti. Oblečena je samo v majico in gumijaste natikače. Ob straneh pri

lokalih stojijo ljudje in jo opazujejo.

Najhuje je bilo na koprskem in piranskem območju. V Kopru je močan veter prevračal

počitniške prikolice, (Kader se medtem iz mesta seli na prevrnjeno počitniško prikolico

na bok, podrta k drevesom, takoj zatem je prikazana še ena podrta počitniška prikolica,

kjer pred odprtimi vrati prikolice stoji oseba, ki nam kaţe hrbet. Videti je, kot bi nekaj

popravljala.), lomil drevje (Kader nato prikazuje cesto, kjer gasilci odstranjujejo vejevje

na cesti. Na desnem voznem pasu je parkirano gasilsko vozili s priţganimi signalnimi

lučmi, medtem ko na levem pasu promet poteka normalno.), odnašal strešnike (Kader se

nato ţe seli na poslopje, pred katerim je bilo pokrito kovinsko ogrodje z rdečo ponjavo,

ki pa je raztrgana in razcefrana. Ponjava visi s kovinskega ogrodja.), ponekod pa je bila

motena tudi oskrba z elektriko in vodo (Kader se s sliko seli v naslednji kader, ki prikazuje

gasilce v dvigalu, spuščajo se iz krošnje dreves, kjer je verjetno bila pretrgana električna

napeljava. Spodaj potek dela opazujeta gasilec in še ena oseba. Slike in kadri se hitro

menjujejo in spreminjajo, da bi posledice neurja in toče lahko videli natančneje in

nazorneje. Novinarkin glas v ozadju je udaren, hiter, prav tako je občutiti, da ţeli veliko

povedati.). Neurje s točo (Kader prikazuje skupino ljudi pred hišo, kjer je streha

prelomljena in zvita, okrog je veliko strešnikov in ostalega materiala, ki ga je odneslo s

hiše. Okrog hiše je razdejanje. Skupina ljudi pogleduje proti kameri, njihovi izrazi na

obrazu kaţejo nemoč, kot da ne vejo, kje bi se popravljanja, obnavljanja in čiščenja

sploh lotili.) se je nato razbesnelo nad Vipavsko dolino in Krasom. Na Predmeji (Kader

ponovno prikazuje odkrito streho na hiši, kjer popravljalna dela ţe potekajo. Moški so

zbrani na strehi, kjer vsak opravlja svoje delo, medtem ko ţenska in starejši gospod

grabljata vejevje in ostali prinešen material s cestišča. V ozadju je polje in avto, pred

avtom kup pločevine.) nad Ajdovščino je veter lomil drevje in odkril streho nad prizidkom

stanovanjske hiše (Kader prikazuje prizidek iz predprejšnjega kadra. Odstranjujejo

poškodovano streho iz prizidka. Na strehi so štirje moţje, na poslopje je prislonjena

lestev.).

Naslednji kader je posnet ţe v temi in prikazuje gospoda Ţ., ki je videti razburjen. Z

naglico v kamero hiti razlagati potek dogajanja.

145

I. Ţ., lastnik poškodovanega poslopja: «Kar naenkrat dvakrat zagrmi. Pogledam skozi okno v

sobi in vidim, da odkriva prizidek pri hiši. Pol grem po bajti … presenečen sem rekel, da

odkriva bajto. Tečem v kopalnico, kjer vidim proti severu … ojej … (Z roko kaţe v temo,

kot bi kazal, kako je neslo streho po zraku.) in vidim streho, da po zraku leti pločevina

proti vasi.«

Na srečo (Slike se v kadru ponovno hitro menjujejo in v zaporedju kaţejo na več

poškodovanih hiš, kjer so strehe zvite ali odkrite.) nihče ni bil poškodovan, cesta nad

Predmejo (Kader prikazuje podrto drevo pred hišo, okrog je še veliko zlomljenih

strešnikov, nato se pojavi ţe druga slika podrtega drevesa.) in Lokvanjo je bila zaradi

podrtega drevja več ur zaprta.

Prav tako so gasilci z izruvanim drevjem, ki je oviralo promet, imeli veliko dela tudi na

Celjskem in na območju Ljubljane. Takole se je danes (Kader nato zaporedoma prikazuje

več slik oziroma delovnih postopkov, ki si sledijo. Najprej slika prikazuje drevo na cesti,

nato gasilce, ki ţe pometajo ostanke razţaganega drevesa in vejevja, medtem ko je drevo

ţe razţagano ob strani. Vozni pas je zaprt, na nasprotni strani vozišča, ki je za zaščitno

ograjo, promet poteka strnjeno, zgoščeno v koloni.) zaradi posledic neurja podrlo drevo na

Tivolsko cesto v Ljubljani, ki so jo nato za nekaj časa zaprli.

Na Celjskem je bilo največ nevšečnosti v Laškem (Kader ponovno prikazuje gasilski

avtomobil in gasilce, ki s cestišča odstranjujejo drevje in vejevje.), Rimskih Toplicah in v

Radečah. V Litiji je močan veter odkril nekaj streh, v Zagorju ob Savi (Kader prikaţe

barvnega lesenega petelina na ograji, ki vrti krila ob močnem vetru.) pa so ostali brez

električne energije. Gasilci so marsikje morali izčrpavati vodo in blato iz kleti (S petelina se

kader seli na prikaz gasilskega avtomobila s priţganimi signalnimi lučmi, nato

avtomobil prikaţejo še s strani, odprtega, da lahko vidimo, kakšna oprema je v njem.).

Kolikšna je škoda sinočnega neurja še ni znano. (Kader prikazuje tri moške, ki na travi

poskakujejo in se obešajo na vrv, privezano na drevo. Videti je, da ţelijo drevo podreti.).

Ponekod posledice namreč še vedno ocenjujejo.

146

Besedilo 10 – 24 ur (24 ur, 15. 7. 2008, Neurje zajelo Goriško)

http://24ur.com/novice/slovenija/neurje-povzrocilo-ogromno-skodo.html

Desno spodaj je prikazan napis V Šempetru toča prebila več streh stanovanjskih hiš kot

napovednik oziroma naslov prispevka, hkrati v ozadju novinarka poroča o neurju, v

ospredju je slika, ki prikazuje posnetek kamere, kako skozi okno snema padanje toče, ki

klopota in tolče po avtomobilih, parkiranih pred oknom na parkirišču. Na tleh

parkirišča je ţe vidna toča, prikazan je avtomobil brez zadnjega stekla, na avtomobilu

in v njem je veliko razbitin in stekla. Nato so prikazani ljudje, ki stojijo pod drevesom in

s sneţnimi lopatami grabijo ostanke neurja, pridelke in povrtnino, listje, ki je odpadlo z

drevja, v samokolnico.

V ozadju novinarka poroča o razdejanju v Šempetru:

»Toča je v Šempetru silovito klestila slabih deset minut. Škoda je kljub temu velika.«

V ospredju je sogovornica in priča neurja, M., ki je vidno razočarana in prizadeta,

zmajuje z glavo, njene roke so neprestano v gibanju in hkrati pripoveduje. Stoji pred

stopnicami, v ozadju je viden parkiran gasilski avtomobil.

M. M., lastnica poškodovane hiše: »Ravna kašča. Katastrofa. Vse v luknjah. Polno vode. Da

nisem vedela, kje bi začela.«

Ob njenem zadnjem stavku sta v ospredju gasilca na strehi ob dimniku, ki s folijo v

rokah skušata zakrpati luknje na strehi.

Potem je naslednji sogovornik, E. M., ki stoji med drevjem, verjetno sadovnjakom, in

pripoveduje o svoji škodi, medtem pa pogleduje v tla in prestopa, videti je nestrpen in

nervozen, v rokah drţi gasilsko čelado. Oblečen je samo v majico brez rokavov, videti je

neurejen, utrujen. Sogovornik se sedaj postavi v ospredje in govori v kamero.

E. M., Šempeter: »Kar naenkrat je bilo vse belo. Tako da je kar klestilo, klestilo. Vse je po

tleh, sadje, pa vse, povrtnina.«

147

Nato je gospodov profil v ozadju, slišimo samo še njegov glas, v ospredju je roka z

dvema velikima kroglama toče. Nato kader prikaţe pustošenje v nasadu paradiţnika.

Slika prikaţe zelen paradiţnik, ki je na tleh, in tistega, ki je še ostal na zelenju.

Naslednja priča neurju je starejši gospod, J. S. iz Šempetra. Snemalec ga zmoti med

opravilom, saj v rokah drţi orodje, vendar vidimo samo drţalo orodja. Vidimo, kako

novinarka pristopi k njemu in predenj da mikrofon, vendar ju ločuje ograja. Stoji med

drevjem in grmovjem, ki je nerazpoznavno, govori v kamero, zmajuje z glavo in se

hkrati umika od kamere.

J. S., Šempeter: »Hudo je bilo, takega še nisem videl, pa sem star 73 let.«

Ponovno govori novinarka, ki je ne vidimo, v ospredju pa so prikazani ostanki in

posledice neurja. Za vsako njeno besedo, ki jo izreče, je prikazana slika z natančnim

prikazom. Novinarke ne vidimo, slišimo samo njen komentar v ozadju.

Novinarka: »Poškodovane so strehe (Kader prikaţe razbite in preluknjane strehe.),

avtomobili (Pojavi kader z avtomobilom brez zadnjega stekla, okrog njega veliko

razbitin.), okenske šipe (Kader prikaţe hišno okno, kjer je vidno poškodovan lesen

okenski okvir) in vrtnina.« (Otrok potiska lesen voz čez cesto, kjer leţi veliko vrtnin,

cvetja in ostalega.)

Na ekranu se pojavi gasilec v gasilski opremi, ki poroča o stanju na terenu, v ozadju je

videti poslopje, do katerega se skušajo gasilci prebiti s pomočjo dvigala, ob zgradbi so

gasilski avto in gasilci. V kadru vidimo tudi mikrofon, ki ga drţi novinarka.

M. M., podpoveljnik PGD Šempeter pri Gorici: »Toča je prebila, sploh tam, kjer so take

plastične strehe. Sedaj je treba to vsaj za silo pokriti, če bo še naprej kakšen deţ, da ne bo

zalivalo.«

Nato je gasilec v ozadju, v ospredju pa dvigalo, ki se dviga proti stanovanjski hiši, v

dvigalu je gasilec, eden od gasilcev čaka na strehi, nebo v ozadju je temno, kot bi se

pripravljalo na ponoven deţ, naliv.

Kader se z gasilcev na strehi, ki skušajo s pomočjo folije prekriti luknje v strehi, preseli

na lokal, ki ima na steklu prilepljen bel A4 papir v leţeči legi, na katerem je napis Zaprto

148

zaradi škode ob neurju. Hvala za razumevanje Napis je napisan z velikimi tiskanimi

črkami, list je prilepljen s temnim samolepilnim trakom, tako da izstopa. V ozadju

govori novinarka.

Novinarka: »Natančnejši obseg škode bo znan šele v prihodnjih dneh.«

Besedilo 11 – 24 ur (24 ur, 15. 7. 2008, Posledice neurja)

http://24ur.com/novice/slovenija/neurje-povzrocilo-ogromno-skodo.html#video

Kader prikazuje prelomljeno in podrto drevo v parku, v ozadju je videti večje poslopje.

Posledice neurja so katastrofalne. Tako (Vidimo ostanke zvitih in prelomljenih streh na

travi pred stavbo, v ozadju se sprehaja veliko ljudi. Stavba je videti kot javna

inštitucija.) v Pomurju kot v Slovenskih Goricah so vidne še danes (Kader prikazuje

stanovanjsko hišo s polomljeno streho, nekaj kritine leţi tudi pred stavbo na tleh. Poleg

kritine je odneslo in zlomilo tudi leseno konstrukcijo strehe.). Več sto gasilcev (Kader se

seli s sliko na prizorišče, kjer gasilci z gasilskim avtomobilom, opremljenim z dvigalom,

pomagajo ljudem pri prekrivanju streh s folijo. Gasilski avtomobil stoji na sredi ceste in

je cesto zaprl. Okrog avtomobila stoji veliko gasilcev, ki si ogledujejo prizorišče.) je na

terenu ţe od včeraj. Gasilske (Kader nato prikaţe dva gasilska avtomobila, ki se s

signalnimi lučmi in sireno peljeta drug za drugim po cesti, zunaj še zmeraj deţuje.)

sirene je tudi danes slišati iz minute v minuto.

Kader se sedaj seli na priče neurja. Pred kamero je gasilec, ki stoji pod deţnikom. Nosi

kapo, vendar so njegovi lasje kljub temu mokri. Še vedno deţuje.

L. O., Poveljnik Gasilske zveze Lenart: »Do jutranjih ur smo pokrivali, okrog 60 teh

stanovanjskih hiš. Zgleda (Kader prikazuje gasilski avtomobil na cesti, priţgane so

signalne luči in v ozadju je videti dvigalo. Okrog je veliko gasilcev opremljenih v deţne

plašče. Gledajo v zrak, najverjetneje na uničene stavbe.), da še ne bo konec, da še ljudje

(Ljudje na strehi menjujejo kritino. K strehi je prislonjena lestev, kjer stoji moški, spodaj

moški z manjšega tovornjaka nosi strešnike. Še vedno deţuje, moški so oblečeni v deţne

plašče.) komaj sedaj dojemajo, da imajo podstrešja (Kader prikazuje uničeno kritino na

149

tleh. Kritina je zvita, počena, polomljena, neuporabna.) oziroma da je kritina uničena,

zdaj, ko je začel ponovno padati deţ.«

Gospod na strehi v delavskih hlačah odstranjuje in meče odpadni material s strehe na

tla. V ozadju je pogled na cerkev.

Močan veter je odkrival strehe in polomil številna ostrešja. Nekatere (Kader nam ponovno

prikaţe popolnoma uničeno in preluknjano streho na hiši, ki še nima niti zunanjih

ometov in fasade, ob hiši je postavljen še gradbeni oder. Hiša je videti kot novogradnja,

kar kaţe na to, da narava ne prizanaša niti novim hišam.) fasade so od toče dobesedno

preluknjane. Polomljena (Kader se s sliko ponovno seli na streha, kjer trije ljudje

menjujejo strešnike. K hiši je prislonjena lestev.) in uničena so številna okna. Poškodovano

(Kader prikazuje tudi zelen avtomobil, na katerega je padlo drevo in je uničen.

Avtomobil nima niti zadnje niti stranskih stekel, videti je samo razbitine.) je mnogo

avtomobilov.

Kader sedaj ponovno prikazuje prelomljeno in padlo drevo na dva parkirana

avtomobila.

Govorec 1: »To je hiša ţeninih staršev, ne. Midva (Kader v ospredju prikaţe gospoda

zrelejših let, v ozadju je videti stanovanjsko hišo, o kateri govori. Lase ima mokre, videti

je utrujen in izčrpan, vendar kljub temu premore ironičen nasmeh ob posledicah

neurja, ki jih, kot sam pravi, še ni doţivel.) sva iz Štajngrov, iz Benedikta. Včeraj smo tam

reševali do dvanajstih ponoči nam je streho odkrilo, polomlo. Toča je bila. Pa … Ne vem, jaz

še tega nisem videl. Kot jajce (Kader s kamero od blizu prikaţe zlomljena zgornja stekla

na oknih, ki je videti, kot bi nekdo v okno vrgel kamen. Vidimo tudi, da je streha

pokrita s folijo in pritrjena z deskami.) ali pa še večje.«

Tukaj gre za dvogovor med novinarko in gospodom, vendar v kadru vidimo samo

gospoda.

Novinarka: »Danes pridete sem in tukaj je podobno (Prikaz celotne stanovanjske hiše.)

stanje ali celo huje.«

150

Govorec 1: »Tu je celo huje, ker je toča (Kader je s kamero postavljen v notranjost hiše,

kjer prikaţe pogled na streho, ki je popolnoma preluknjana, skozi luknje še zmeraj teče

voda, deţ. Na strehi je luknja pri luknji.) streho dobesedno preluknjala, kot vojna.«

Govorec 2: »Sadje (V ospredju kamere je gospod, v ozadju so parkirani avtomobili, ki

imajo namesto stekel prelepljeno folijo, da obvarujejo notranjost avtomobila pred

deţjem. V ozadju je slišati hupanje avtomobilov, nestrpnost. Še zmeraj deţuje.) to je vse

uničeno, drevesa so uničena, okna (Kader sedaj prikazuje stavbo, kjer je polomilo

zunanja senčila, rolete. Nekaj jih je ostalo pritrjenih na oknih, nekaj jih odtrganih visi,

nekaj jih je pristalo na tleh.) so polomljena. Divje je izgledalo, take prav debele (Kader

sedaj prikazuje ovce, ki se pasejo na travniku. V osredju kadra so polomljena drevesa,

skozi polomljena drevesa je videti ovce. Še zmeraj deţuje, slišati je padanje deţja.) kepe

so letele.«

Kader sedaj prikaţe njivo koruze, ki je potolčena in uničena, polomljena in upognjena.

Kmetijske površine so popolnoma uničene, na vrtovih (Kader se seli na večji vrt, kjer je

videti ostanke jedilnih buč, ki so videti razkosane.) ni več vrtnih, sadje (Potem se kader

seli na sadovnjak, vendar sadje na tleh ni razpoznavno.) leţi na tleh, vinogradi so

opustošeni (Kader pokaţe opustošenje tudi v vinogradu. Kamera nam v objektivu

pokaţe še zelen grozd, ki je uničen. Grozd je videti kot bi bil stisnjen, okljuvan. Kader

prikaţe uničeno koruzno polje, na katerem je med vrstami koruze še zmeraj debela

plast toče, ki se še ni stopila.) Čeprav je minilo ţe skoraj 24 ur, se toča ponekod še ni stopila.

Govorec 3, gasilec: »To je bilo tak kot v zimskih (Pred kamero ponovno gasilec, ki nam je

poročal o stanju po neurju. Z novinarko skupaj stojita pod deţnikom. Gasilec je

razočaran, z rokama krili.), to bi lahko pluţili, da bi lahko sploh cesta bla prehodna.«

Govorec 4: »Ne more (Kamera prikaţe gospoda s kapo, ki šokiran pripoveduje, kako se

je vse skupaj zgodilo.) to v takem kratkem času kot se je to včeraj dogodilo, ne, to je bilo v

eni minuti (Kader se s sliko ponovno vrne na hišo, kjer v deţnih plaščih prekrivajo

streho. V ozadju se pod deţnikom novinarka pogovarja z gospodom.), grozljivka, no. To

ne moreš verjeti, če to ne vidiš.« (šokiran izraz, kriljenje z rokami)

J. K., ţupan Lenarta: »Tega (V kadru pred kamero je ţupan, ki prav tako ne more dojeti,

kaj se je zgodilo.) najstarejši občani v Lenartu ne pomnijo (V kadru ponovno podrta

151

drevesa, v ozadju se pasejo ovce.), da se bi kaj takega zgodilo.« Močan veter je podiral

drevesa, gasilci (Ljudje na jasi, obdani z drevesi, z rokami odstranjujejo in kotalijo hlod,

ki je padel na cesto.) pa so jih samo v Pomurju morali odstraniti več sto (Prikaz podrtega

drevesa v parku.), da so omogočili prevoznost cest. Kar na več koncih (Kader sedaj

prikazuje gasilce pri gašenju stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja, na tleh je

veliko cevi.) so se borili z ognjem, katerega (Kamera pribliţa dim, ki se vije po stavbi,

vidimo ostanke, ruševine, gasilci stojijo v ozadju.) je najverjetneje zanetila strela. V Polani

so ognjeni zublji popolnoma uničili piščančjo farmo.

Besedilo 12 – 24 ur (24 ur, 16. 8. 2008, Sodni dan za Podravje)

http://24ur.com/novice/slovenija/foto-divjalo-neurje-s-toco.html

Skupaj z napisom Mnogi prebivalci ostali brez strehe nad glavo slišimo tudi novinarkin

glas. Kader nam prikaţe močan naliv in prihod gasilskega avtomobila s signalnimi

lučmi. Pod sojem luči je videti moč deţja.

Nad severovzhodno Slovenijo se je sinoči nebo dobesedno (Novinarka z glasom poudari to

besedo.) odprlo.

Kader prikaţe gospo, vidno utrujeno, kar kaţe njen obraz, kolobarji pod očmi in

rdečica obraza, ki priča o tem, da je bila zunaj. Gospa se opira na ročaj orodja, ki ga ne

vidimo, ker jo kamero snema samo od prsi navzgor.

V. K., Grajenščak: »Kaj takega v ţivljenju še nismo doţiveli. Tudi moja mama ne, ki je stara

83 let (Kader prikaţe manjši grm, ki je ostal brez listja, okrog grma toča in sama belina.

Tu in tam je videti kakšno travico, ki je toča ni prekrila. Tudi drug kader pokaţe točo

na tleh. Slika je še bolj nazorna, saj se kamera počasi pribliţuje toči, kar poudari njeno

velikost.), je rekla, da to je pa bil sodni dan.«

Kader se nato seli na cesto, kjer kamera snema skozi avto. Avto pelje po cesti, ki je

mokra in na kateri so vidne vozne poti. Tako stanje na cesti lahko vidimo ob prvem

snegu na cestišču, vendar je sedaj na cesti toča, ki je na debelo prekrila cesto. Ob

152

straneh cestišča stojita parkiran kombi in osebni avtomobil. S ceste se kadi, kar lahko

pojasnimo s pojavom toče, ki ohlajuje tla.

Nekatere ceste na Štajerskem so bile preko noči zaradi toče skoraj neprevozne. (Kader sliko

spremeni, vendar kamera še vedno snema cesto in posledice toče na njej.) Najhuje je bilo

v krajih v okolici Ptuja. (Kader prikazuje odstranjevanje toče z lopato za sneg. Vidimo

samo moške noge, ki so obute v gumijaste škornje.) Ljudje so sredi noči hiteli odstranjevati

gore ledu (Kader nato pokaţe gospo, ki je en del toče s tlakovcev ţe odstranila. Gospa je

oblečena ¾ hlače, gleţnarje in bundo, kar nas spomni na to, da je oblekla in obula, kar

je imela najprej na dosegu roke, in se lotila dela, ki ga je bilo veliko.), podobno kot pozimi

sneg.

Kader pokaţe novinarko, ki ţeli gospe zastaviti vprašanje, a gospa začne prosto govoriti.

Gospa se skloni in s tal pobere ostanke toče ter jo pokaţe v roki proti kameri. Hkrati

pripoveduje o povzročeni škodi. Če pogledamo lase gospe in novinarke, vidimo, da piha

močan veter. Gospa medtem ko govori, večkrat pogleda proti toči v roki, kot bi dobila

navdih, da pripoveduje naprej.

S. Z., Mestni Vrh: »To je sedaj konec. To je … Bila je res debela. Mislim, da za jajca debela.

(Kader prikaţe zlomljene strešnike in ostanke toče na travi.) Če nam je streho vse odkrilo,

pa še hišo zadnjo (Takoj za tem se pojavi kader, ki s sliko prikazuje salonitne plošče,

ostale na strehi, vendar so vidne luknje v njih.) stran, na fasadi so take velike luknje.«

Kadar je postavljen v naravo, saj je med snemanjem prispevka verjetno ponovno prišlo

do naliva. Slika kaţe padanje toče, na tleh pa zraven toče veliko vejevja in listja. Ţe

samo na tleh je videti veliko razdejanje. Novinarka s tonom glasu kaţe na ponovno

katastrofo.

A kot da prva toča ni bila dovolj. Nebo se je okrog polnoči ponovno odprlo. (Padanje toče.)

A. R., Destrnik: »V desetih minutah je uničilo vse, kar je blo (Gospod, ki novinarki pove,

kaj mu je toča uničila.), od avta do strehe, gospodarskega poslopja.«

V kadru sta novinarka in naslednji sogovornik. Gospod je oblečen v majico s kratkimi

rokavi, v ustih ima cigareto, z rokama pa prikazuje, kakšna je bila velikost toče. S

cigareto v ustih govori. Velikost toče prikaţe z obema rokama. Novinarka stoji ob

153

gospodu v suknjiču in kima njegovim besedam ter drţi mikrofon. V ozadju je parkiran

avtomobil in priţgana je cestna razsvetljava. Med govorjenjem gospod vzame cigareto iz

ust.

B. F., Destrnik: »Toče so padale. To niso bile takšne (Gospod iz rok vzame cigareto in jo da

v usta ter z rokami pokaţe, kako velika je bila toča. Sklene palca in kazalca, da dobi

pribliţno velikost toče, ki je padala.), to so bile kot teniške ţoge (Kader se seli na

gospodarsko poslopje, v katerem vidimo parkiran traktor, gasilski avtomobil pa s

signalnimi lučmi osvetljuje pot, da lahko parkirajo še ostale kmetijske priključke pod

streho.). Meni je moj novi avto uničilo totalno.«

Kader se menja in slika prikazuje skupino gasilcev pred stanovanjsko hišo, na kateri so

spuščene zunanje rolete. Pogled pritegnejo luknje v roletah. Skupaj z gasilci je zunaj

tudi fant, oblečen samo v majico s kratkimi rokavi. Njegov izraz na obrazu izraţa

začudenje, roke ima prekriţane. Slika v hrbet snema gasilca, ki komunicira z napravo v

roki.

Ljudje so hiteli pokrivati poškodovane strehe. Prizadeti (Kader kaţe na prizor

odstranjevanja vode iz garaţe. Gospod, najverjetneje lastnik hiše, z lopato za sneg in

gasilec z metlo odstranjujeta vodo iz garaţe in jo usmerjata v kanalizacijo, ki je pred

garaţo. V garaţi je parkiran tudi avto. Na obzidju pred garaţo je na travi še vidna toča.)

so se po pomoč zatekli h gasilcem.

V kadru je poveljnik GZ Ptuj, ki je posnet v zgradbi, najverjetneje v gasilskem domu,

vendar v ozadju na vratih vidimo nalepko Rdečega kriţa. Poveljnik govori s povišanim

tonom glasu in hkrati krili z rokami.

B. L., poveljnik gasilske zveze Ptuj: »Kolikor bodo gasilci lahko pomagali sami, ostalo bomo

razdelili, da si bodo ljudje tudi sami pomagali. Noč je in vemo, kako je to.«

Kader prikaţe odhod od stanovanjske hiše, pri kateri so pomagali gasilci in je bila prej v

kadru. Trava in okolica hiše je pokrita s točo. Če bi pogledali na hitro, je videti kot sneg.

Vidna je prehojena pot, po kateri so hodili.

A je tudi folije kmalu zmanjkalo.

154

Kader se ponovno seli v isto zgradbo, kjer je prej bil posnet poveljnik GZ Ptuj. Tokrat

kader snema gospoda na tleh, ki skuša z rokami zaustaviti mimoidočega poveljnika,

vendar mu to ne uspe. Gospod je obupan.

Gospod: »Lepo vas prosim!«

B. L.: »Čakajte malo, grem zdaj po folijo.« (Poveljnik odide in se ne ustavi. V ozadju

gospoda na kolenih vidimo še nekoga, ki čaka, vendar je videti samo noge osebe.)

Gospod na kolenih: »Jaz sem invalid prve kategorije, jaz si sam ne morem pomagati nič.«

Kader ponovno prikazuje gospo, ki je ţe bila prikazana, ko je z lopato odstranjevala

točo s tlakovcev. Tokrat skupaj s gospodom odstranjujeta točo pred prikolico. Točo

meče z lopato na travo.

Večina krajev je to noč ostala brez elektrike. (Sledi prikaz gasilca z ţago v roki in čelado na

glavi, ki ţaga vejo. Odţagano vejo odstrani drugi gasilec, vendar vidimo samo njegovo

roko in rokavice na njej.) Številne ceste so bile neprevozne, na terenu pa je bilo več sto

gasilcev. (Kader prikazuje gasilski avtomobil, ki ima priţgane svetlobne in signalne luči.

V soju luči je videti močan naliv. Gasilski avtomobil je parkiran pred gospodarskim

poslopjem, ki je bil prej v kadru. Gasilci pospravljajo opremo v avtomobil.)

ODDAJA SVET

Besedilo 13 – Svet (Svet, 13. 6. 2008, Plaz jih je pregnal z doma)

http://24ur.com/novice/slovenija/sloveniji-grozijo-plazovi.html

Skupaj s sliko in novinarjevim glasom se pojavi na sredi slike napis Plaz. Slika prikazuje

travnato pobočje, kjer je vidna razpoka. Po pobočju so postavljeni leseni količki in

vrvice.

Pobočje nad krajem Studencem, kjer je dobro vidna razpoka plazu. Ta ţe od ponedeljka

ogroţa dve hiši (Kader od daleč s kamero prikaţe ogroţeni stanovanjski hiši.) sedem

članske druţine. (Kader prikazuje skupino moških, ki stojijo v krogu in se pogovarjajo.

155

Eden izmed njih najverjetneje kaţe na plaz in pobočje.) Kot pove A. Ţ., vodja oddelka za

Okolje in prostor na občini Ţalec, je plaz (Ponovno slika plazu, vendar se tokrat kamera s

sliko seli od vrha pobočja, kjer se razpoka plazu začne in se spušča s sliko po pobočju in

strmini navzdol.) ogromen in nevaren.

A. Ţ.: »Gre za teţji plaz, predvsem zaradi njegovega obsega in (Prikaz gospoda pred

kamero, v ozadju vidimo pripeljati osebni avtomobil in drevo. Po drevesu je videti, da

veter še zmeraj piha. Na gospodovi srajci pa vidimo sledove deţnih kapelj.) pa globine.

Moţnost, da se plaz zgrne na gospodarsko poslopje oziroma stanovanjski del v gospodarskem

poslopju in pa stanovanjsko hišo seveda obstaja.«

Gasilca se z napravo v rokah vzpenjata po pobočju navzgor proti razpoki plazu. V

ozadju jima sledijo še ostali gasilci. Kamera prikazuje pobočje tako, da vidimo, da so ob

vznoţju parkirani štirje gasilski avtomobili.

V šestih urah se plaz premakne za en meter, zato sinoči druţino Banovšek izselijo. (Kader

sedaj prikaţe gospo, ki z roko kaţe na pobočje. Videti je, da še vedno deţuje.) Kot pove

mama J. so se nekako znašli. (Novinar, ki ga ne vidimo, sprašuje gospo, ki pojasnjuje

navodila. Priča smo dvogovoru med novinarjem in gospo.) »Kam ste šli? Kje ste spali?«

Mama J.: »Pri sorodnikih. Vsi nas kličejo naj pridejo k njim, vsepovsod, res, smo pri

sorodnikih. Ne smemo se zadrţati niti v okolici hiše. Tak da … avtomobili so po cestah.

(Gospa se nasmehne. Deluje mirno in sproščeno, ne glede na nastalo situacijo.) Moţ je

spal čez noč v avtu.«

Prikaz gasilskega kombija, ki se ustavi. Izstopi gasilec. Še vedno močno deţuje. Gasilci

vso noč plaz opazujejo. Vrvice (Prikaz vrvic.), ki bi morale biti napete in ravne, so

premaknjene. Premikanje plazu eno celo odlomi. Deţ, ki začne danes padati, stvar se

poslabša. (Voda, ki teče kar iz zemlje. Roka odstrani travo, da bi lahko videli izvor vode,

ki tako dobi še večjo moč.) Voda teče kar iz luknje v zemlji. (Dva gasilca gresta ponovno z

napravo proti pobočju. Gasilci se vzpenjajo v koloni navkreber, obdani so s številno

opremo.) Da bi hiše rešili, gasilci odidejo na hrib. Navezani in s cevmi v roki previdno hodijo

proti luknji (Kader prikaţe zbor gasilcev na mestu, kot posvet.), od koder naj bi izčrpali

odvečno vodo. (Kader prikaţe sliko, ki prikazuje zemljo, kjer se je plaz odtrgal.) S tem

ţelijo plaz razbremeniti. (Novinarjev glas se zresni, postane globok in močan. Kader

156

prikazuje, kako se je plaz sproţil v trenutku snemanja prispevka, trava se je začela

počasi premikati in lesti proti hiši, sproti je nosila s sabo tudi blato.) Medtem pa se del

plazu odpre in blato ter zemlja zdrsneta do hiše. (Kader prikaţe plaz, ki se je ustavil pred

ograjo stanovanjske hiše.) Zaradi nevarnosti gasilci akcijo prekinejo. (Ponovno vidimo

gasilski kombi in gasilca, ki stopi proti kameri.) Pomagati ne morejo nič. Lahko samo

upajo, da čim prej nehalo deţevati. (Kamera s sliko od daleč prikaţe več kadrov: hišo,

pobočje, odtrgan plaz in gasilce na pobočju.)

Besedilo 14 – Svet (Svet, 7. 7. 2008, Veter porušil gradbeni oder)

http://24ur.com/novice/slovenija/foto-in-video-neurje-nad-slovenijo.html#video

Na ekranu se spodaj pojavi napis Porušen oder, medtem pa kader prikazuje več slik

zaporedoma, novinarka v ozadju komentira dogajanje. Slika kaţe visoko rdečo zgradbo,

pod sojem ţarometov je videti, kako pada deţ, oder je porušen čez vse vozne pasove.

Kovinski gradbeni oder na Slovenski se zruši preko vseh štirih voznih pasov.

Medtem ko gasilci (Kader se nadaljuje s prikazom iskanja gasilcev, ki premikajo oder in

iščejo, po novinarkinih besedah, moţne poškodovane osebe. V ozadju je videti utripajoče

luči vozil. Zraven gasilcev so na prizorišču dogodka tudi reševalci in policija. Poleg

utripajočih luči vozil si gasilci pomagajo z lučmi, pritrjenimi na gasilsko obleko.)

preiskujejo, ali je kovinska konstrukcija pod seboj pokopala kakšnega človeka, (Kader se seli

na policijski kombi, ki stoji parkiran sredi kriţišča s signalnimi lučmi, kombi je prazen,

brisalci na avtu so vklopljeni. Postavljena je tudi trikotna signalna tabla Stop policija.)

policisti mrzlično preusmerjajo promet. J. V. (Kader se seli pod kovinsko ogrodje, kjer v

ozadju stojita gospa s soprogom pod deţnikom, obdana s kupom ţelezja. Gospod je

oblečen samo v kratke hlače, brez majice, gospa v vetrovki.) s soprogom takole obdana s

kupom ţelezja nemočno opazuje dogajanje. Danes zjutraj (Kader se seli na prikaz razbitega

izloţbenega okna, ki ga omenja novinarka, v notranjosti pa vidimo gospo, ki čisti

prodajni pult.) od sinočnega divjanja neurja ostanejo le še razbita (Kader prikaţe še ostala

razbita izloţbena okna. V razbitinah je videti zgradbe v ozadju in obleke v izloţbi.)

izloţbena okna in pretreseni sosedje. J. razburjena razlaga, kako se je neurje razbesnelo.

157

Kader se seli na gospo J., ki je v ospredju kamere, v ozadju pa ruševine lesa in ostalega

ogrodja. Gospa si skuša z rokami pomagati, da bi lahko razloţila, kakšno je bilo

včerajšnje neurje in kako se je vse skupaj dogajalo.

J. V.: »Začnejo se ti polvinili, deske (Gospa z rokami govori in kaţe, kaj je kam odneslo.),

to je vse, kar je bilo ţivo na strehi, sva dobila velik polivinil na streho. (Gospa pogleda proti

strehi.) Tako da sva se ţe kar hitro pobralo noter, in grem se obleč, grem ven, to je bilo

nemogoče.«

Kader se s sliko ponovno seli na kraj dogodka, kjer so prikazan razbita izloţbena okna

in kriţišče, na katerem je bil sinoči porušen kovinski oder. Na pločniku je parkiran

osebni avtomobil delavca z utripajočimi vsemi štiri lučmi. Po pločniku hodijo ljudje,

promet poteka normalno, razen razbitih izloţbenih oken ni nikjer videti, da bi se ponoči

karkoli dogajalo. Kader je posnet čez dan.

Kdo je odgovoren, da se kaj takšnega lahko zgodi in to sredi Ljubljane, na eni najbolj

pretočnih cest. Porušeni oder (Kader prikazuje tovornjak z napisom Rema ob skladišču, ki

ga nalagajo in zgradbo s tem imenom, najverjetneje sedeţ tega podjetja.) postavi podjetje

Rima d.o.o.. V svoji pisarni direktorica N. R. razlaga, da je bil oder brezhiben in celo tehnično

pregledan.

Kader se s sliko seli na gospo N. R. v pisarni. Sogovornica je v ospredju kamere in

pojasnjuje nastali dogodek. V rokah drţi kemični svinčnik, ki ga nekajkrat v roki obrne.

V ozadju je zagrnjeno okno s senčili, roţa, slika in tiskalne naprave. Na zaslonu se nam

tudi izpiše ime in priimek sogovornice ter njen naziv, kjer ime podjetje spremenijo iz

REMA v RIMA, kar je verjetno napaka televizije.

N. R.: »Oder je bil pričvrščen tako kot je to potrebno, s sidri in je bil pregledan s strani

inţenirja varstva pri delu, ki mora spremljati in dovoliti uporabo takega odra.«

Slika v ospredju prikazuje velik klin, medtem se kamera počasi oddaljuje in videti je

zapestje, v kateri je še več klinov. Novinarka v ozadju spremlja sliko z naslednjimi

besedami: »Kako je potem mogoče, da so ti klini popustili?«

Nejasnosti naj bi odpravila notranja preiskava (Kader še enkrat prikaţe vhod v podjetje, na

stopnišču gospod, ki v podjetje vstopa.) tega podjetja, svojo preiskavo pa (Kader se seli na

158

policijski avtomobil, ki z utripajočimi signalnimi lučmi v temi stoji sredi cestišča.) naj bi

vodili tudi kriminalisti.

Besedilo 15 – Svet (Svet, 8. 7. 2008, Neurja na Primorskem)

http://24ur.com/novice/slovenija/foto-spet-divjale-nevihte.html#video

Poškodovane strehe (Kader najprej prikaţe zvito streho na stavbi, vidimo okna, ki so

zaščitena s kovinskim ogrodjem. Skupaj s sliko in novinarkinim glasom se prikaţe v

sredini ekrana tudi napis Neurja na Primorskem.), razbiti avtomobili (Nato kader

spremlja novinarkin govor in prikaţe rdeč avtomobil, ki je v večini pokrit s folijo,

vidimo samo desna vrata. Levo ob avtu in za avtom je odstranjeno vejevje, pred

avtomobilom pa stoji opozorilni stoţec.), zmaličene garaţe (Kakor hitro novinarka

govori, tako ji sledi tudi kader s poškodovano, prelomljeno in zvito streho na garaţnih

mestih, nekaj avtomobilov je še parkiranih, vendar tam streha ni poškodovana.),

izruvana drevesa (Kader prikaţe izruvana drevesa.), veje (Nato sledi padlega in podrtega

vejevja.) vsepovsod. Tako izgleda (Kamera se s sliko seli še proti levi, da prikaţe podrto

vejevje in drevje.) ujma po neurju. Domačinka (Kamera pokaţe na gospo, ki nekaj govori,

vendar je njen glas v ozadju, slišimo še zmeraj novinarkin glas. Gospa stopi malenkost

nazaj, pogleda na razdejanje, z desno roko si popravi lase za levo uho.) T. F. nam pove,

kako hitro se je vse zgodilo: »V (Sedaj se gospa pomakne proti razţaganemu hlodu in

obrne proti kameri. V levi roki drţi šop ključev. Obe roki razpre in videti je, kot bi

ţelela s pomočjo rok prikazati, kako se je počutila. Medtem ko govoru, pogleduje proti

razţaganim hlodom.) desetih minutah se je vse zgodilo. Pogledala sem čez okno, je bila

sama belina, belina.«

Prikaz gospoda, oblečenega v delavno obleko, zaščitno čelado, na sebi ima rumen

odsevni jopič in zaščitne rokavice. Z desno roko vleče veje, ki so prekrite druga čez

drugo. V ozadju pride tudi gospod z ţago v levi roki.

Delavci Komunale in domačini (Kamera prikaţe gospoda na strehi, ki ima v rokah metlo.

Na hitro lahko vidimo tudi zvito streho.) imajo tako polno dela. Več dreves (Najprej

slišimo zvok ţage, saj je v ospredju kadra vejevje in listje palme, za vejami pa dva

moška, ki ţagata vejevje z drevesa. Moški, ki ţaga, je v počepu, drugi moški stoji za

159

drevesom in pazi, kam bo padlo drevo, ki ga je odţagal moški v počepu. Na drevesu je

videti, da je nekaj vej ţe odţaganih.) je nevarno nagnjenih, poseg je nujen (V ospredju je

zvok ţage. Občutimo nestrpnost in čakamo, kaj se bo zgodilo. Nato drevo pade.).

Kamera sledi gospe in deklici, ki se drţita za roki. Kamera ju snema v noge, med hojo.

Pred njima gre še nekdo, deklica pogleduje nazaj v kamero. Kamera je tako nizko, da

vidimo še dekličin obraz.

Da nam domačini pojasnijo moč neurja, stopijo poleg izruvane korenine (Kader prikaţe

izruvano korenino, padlo drevo, ob korenini stojita odrasla ţenska in deklica, ki jima je

kamera sledila prej. Obraza ţenske še zmeraj ne vidimo, vidimo pa njeno roko, ki kaţe

na izruvano korenino. V ozadju kadra vidimo tudi odţagano drevo, ki ima velike

korenine.). Ta je v primerjavi s človekom ogromna. In tako kot je ogromna korenina enega

samega drevesa, je tudi strah (Kader v zadnjo stran glave snema starejšo gospo, ki je ţe

osivela, sama pa z roko kaţe na zgradbo pred seboj. Okna so zaščitena z jeklenimi

palicami kot v zaporu. Od stavbe je napeljana vrv, verjetno je sluţila kot vrv za sušenje

perila, vendar je sedaj razrahljana.) med prebivalci, nam razlaga P. P. (Sedaj se gospa P.

obrne proti kameri, kamera snema samo njen obraz, gospa z rokami še zmeraj kaţe

proti hiši.)

P. P.: »Prav sem zbeţala v kopalnico. To me bo ubilo, taka moč, veste. To je tako en kol

padel … «

Kader prikaţe kovinski ţleb, ki je odtrgan s strehe, in zvito streho. V ozadju vidimo

sprednji del parkiranega avtomobila.

Pred neurjem je na srečo zapadel blag deţ, ki je pregnal ljudi v hišo in tako je park (Kader se

s sliko seli v park, kjer je povsod podrto vejevje in drevje, ki je padlo preko klopi.), ki je

popolnoma zmaličen, ostal razen. Primorci (Kader je s sliko še zmeraj v parku. Kamera

pribliţa izruvano in obrnjeno klop. V ozadju vidimo veliko polomljenega vejevja

iglavcev.) se torej poleg burje navajajo (Kader je še zmeraj v uničenem parku. Ironično je

videti gugalnico, ki se guga, na njej ni nikogar. Zraven gugalnice je veliko podrtega

vejevja in dreves.) tudi na nove nevarne vremenske razmere.