NOVI TEDNIK Odgovorn i u r e d n i k N o v e g a tedn ika B r a n k o Stameji T. 35 - LETO 51 - CEUE, 29. 8. 1996 - CENA 250 SIT Urednica N o v e g a tedn ika Mi lena B. Poklic

Pozicija na soncu Teniki VIP turnir in ral ly v Velenju zbrala politino in gospodarsko smetano. Stran 16

ola prazni epe Cene unih pripomokov, monostih za ceneje nakupe ubenikov in tipendije. Tema tedna no strani 19.

Zvezani z bodeo ico, ustreljeni

v glavo Na Golovcu v Celju nali grobie in odprli nova

vpraanja o mnoinih povojnih pobojih. Stran 32.

OBINSKO PREMOENJE

Novi dogovori v Lakem, Radeah, Velenju. Stran 3,4.

GOSPODARSTVOJ Prihodnost MGA je zagotovljena. Intervju z Vilijem

Eisenhutom na strani 5.

REPORTAA Hrib je zaivel v soju lui ali kako so na entjungerti

dobili elektriko. Stran 8.

GLASBA S pesmijo pomaga zasvojenim - C. Wright iz Golden

gateguarteta na strani 18.

ROKOMET Olimpijski zlatniki. Stran 15.

POLETNI KVIZ Terme Topolico. Stran 9.

Tu brez kopalnice Kako ivijo no Kovinarski ulici v Celju. Stran 10.

2 D O G O D K I

Desetletnica partnerstva

Letos mineva 10 let od podpisa pogodbe o partnerstvu med mestoma Celje in Gre-venbroich. Partnersko pogodbo so s ponovnim podpisom potrdili spomladi v Celju, danes (v etrtek) pa je v Grevenbroich odpotovala delegacija Mestne obine Celje, saj v nemkem partnerskem mestu pripravljajo vse do nedelje slovesnosti ob jubileju.

V Grevenbroich je ob delegaciji Mestne obine Celje, ki jo vodi upan Joe Zimek, odpotovala e skupina kulturnikov. Tako bodo na petkovi veerni prireditvi, poimenovani Slovenski veer, nastopili pevci okteta Studenek, har-monikarski trio Vikija Aia in plesalci Folklorne skupine France Preeren iz Celja.

V soboto bodo v Greven-broichu po mestu ob Savinji slovesno poimenovali mestni park, ki so ga urejali lani, v osrednjem delu pa je postavljena skulptura akademskega kiparja Vasilija etkovia Vaka. Slovesnosti ob poimenovanju parka se bo udeleil tudi umetnik, njegovo delo sredi Celjskega parka v Greven-broichu pa simbolizira duh evropskega prijateljstva med narodi.

IS

Generalka za jubilej Do zaetka 29. Mednarodnega obrtnega sejma e 15 dni - Med 1.740 razstavljavci tretjina tujcev IRH

Na sejmiu Celjskega sejma, kjer se bo v petek, 13. septembra, zael 29. Mednarodni obrtni sejem, se pripravljalna dela za najveji slovensko gospodarsko manifestacijo bliajo koncu. V podjetju Celjski sejem in Obrtni zbornici Slovenije so s pripravami zadovoljni, postavitve letonjega sejma pa so se lotili e posebej skrbno, saj je po besedah predsednika poslovnega odbora 29. MOS Stanislava Krambergerja nekakna generalka za prihodnji, jubilejni sejem.

mm Med organizatorji oitno ni

vraevernih, saj so tudi letos ostali zvesti tradiciji in sejem odpirajo drugi petek v septembru, kljub temu, daje to 13. dan v mesecu. Vejih zapletov v pripravah na letonji sejem, ki nosi slogan Ogledalo slovenske uspenosti, ni bilo. Teave so le z utesnjenostjo razstavia, saj je bilo kljub 55 tiso kvadratnim metrom pokritih in zunanjih prostorov v zaetku tedna na listi akanja preko 150 razstavljavcev. tevilka na listi akanja se dnevno spreminja.

al pa bo tudi letos ostalo brez monosti sodelovanja na MOS veliko taknih razstavljavcev, ki bi si prostor zasluili, pravi direktor Celjskega sejma mag. Franc Pangerl.

Zanimanje razstavljavcev je veje od prostorskih monosti, zato smo morali skrbno paziti pri odmeri posameznih razstavnih prostorov in veliko sodelujoih ni dobilo elene kvadrature, opozarja tudi predsednik poslovnega odbora 29. MOS Stanislav Kram-

berger. V okviru obsejemskih strokovnih prireditev letos slovenska obrt in malo gospo

darstvo posebno pozornost namenjata delu na rno oziroma sivi ekonomiji, predstavnike Vlade RS pa bodo znova opozoriU na lanske neizpol

njene obljube glede zagotavljanja plailne discipline v dravi. Ob tem pa ne gre prezreti te

vilnih sreanj in posvetovanj z mednarodno udelebo ter poslovnih konferenc in strokovnih prezentacij.

I. STAMEJI, Foto: G.K.

Posebne pozornosti bodo v okviru 29. MOS deleni slovenski sedmo in osmoolci. Kaknih 2.500 olarjev iz vse Slovenije si bo brezplano ogledalo sejem, zanje pa v drugi galeriji dvorane A pripravljajo pet sejemskih dni, med ponedeljkom in petkom, predstavitev posameznih deficitarnih obrtnih poklicev.

e dva tedna na rno Upravna enota Lako e vedno ni izdala uporabnega

dovoljenja za novo zgradbo zdravstvenega doma v Radeah. aka namre na soglasja vseh inpektorjev, ki morajo ugotoviti, ali so v Radeah e odpravili vse, e pred meseci ugotovljene pomanjkljivosti.

Za veraj je ogled nove zgradbe zdravstvenega doma napovedal viji svetovalec v Zdravstvenem inpektoratu RS Leoni-dis Radik, ki je aprila tudi podpisal odlobo o prepovedi opravljanja zdravstvene dejavnosti v stari zgradbi. e pred asom je pregledal prostore v novem domu in jih ocenil kot primerne, veraj pa naj bi si ogledal e opremo. ele ko bo tudi to ocenil kot primerno, bo zdravstveni dom dobil soglasje zdravstvenega inpektorata za opravljanje dejavnosti.

V Lakem ne vedo, ali so inpektorski ogledi e bili opravljeni, upajo pa, da bo postopek imprej konan. O tem, da dela zdravstveni dom e tirinajst dni na rno, brez uporabnega dovoljenja, si ne belijo glave. Kot pravi naelnik Aleksander Sabolki, upravna enota ni pristojna za kakrnokoli ukrepanje. Postopek bi lahko sproil le kateri od inpektorjev, vendar Sabolki upa, da se kaj taknega ne bo zgodilo. Razmere pa se lahko zelo zapletejo, e kateri od inpektorjev ne bo dal soglasja. JI

Elektrike e vedno ni v izobilju

v torek je Eles preklical pet dni nazaj uvedeno omejitev porabe elektrine energije. Preklic je posledica uspene sinhronizacije 5. bloka v otanjski termoelektrarni. Blok so pred tednom i2lopi-li, ker je razneslo transformator, ki varuje generator pred morebitnim zemeljskim stikom.

Blok 5 so v ponedeljek zveer ustavili, ga ponovno zag

nali v torek zjutraj in sedaj normalno obratuje. V TE so okvaro odpravili z novim transformatorjem, ki so ga kupili pri ljubljanski Elektrona-bavi. Vendar je to zaasna reitev, ker je ta naprava manje moi in daje manj ustrezno signalizacijo kot original, ki so ga otanjani e naroili pri Siemensu, dobih pa naj bi ga v roku enega meseca. Nadomestni transformator daje manj informacij in jih drugae posreduje, zato so v TE pre-projektirali zaito generatorja.

Zaradi okvare 5. bloka je bilo dnevno 4 milijone kilovat-nih ur manj elektrine energije, ki jo je bil Eles prisiljen

uvaati. V otanju upajo, da do 20. septembra, ko bo konan redni remont bloka 4, v termoelektrarni ne bo prilo do vejih teav. Sicer pa v Elektru Slovenije pravijo, da je vodostaj naih rek e vedno precej nizek, da se proizvodnja v hidroelektrarnah e ni poveala in da zaradi popravila prenosnih poti v sosednjih dravah e naprej veljajo omejitve pri uvozu elektrike. Vse to pomeni, da bi morah ob nepredvidenem izpadu katerega vejih proizvajalcev elektrine energije porabo spet omejiti, zato e vedno priporoajo skrajno varevanje z elektriko.

US

Nemka delegacija v alcu e drugo leto poteka intenzivno poslovno sodelovanje na podroju izobraevanja odraslih

med ljudsko univerzo iz alca in ljudsko univerzo iz Possnecka v Nemiji. V torek je nemka delegacija prila na uradni obisk v Savinjsko dolino, kjer bo ostala do sobote,

31. avgusta. Predstavniki obeh ljudskih univerz se pogovarjajo o izmenjavi na podroju jezikovnega izobraevanja in e tesnejem sodelovanju med obinama. Gostje iz Nemije so namre tudi pobudniki za vzpostavitev partnerstva med alcem in Possneckom, kar je njihov parlament e ratificiral. Ob prihodu v alec je nemke goste sprejel tudi alski upan Milan Dobnik.

IB

Tudi letos brez telovadbe Obina Lako je pred asom le dobila obljubljenih 17 milijo

nov tolarjev dravnega denarja za novo telovadnico pri podrunini oli v Sedrau, vendar vse kae, da olarji kljub temu novega objekta e nekaj asa ne bodo mogli uporabljati. Gradnja telovadnice bo sicer prav kmalu v celoti konana, zataknilo pa se je pri nakupu opreme. Obina namre letos le s teavo pokriva potrebe vseh proraunskih porabnikov in zato sama ne bo mogla zagotoviti denarja za opremo, za sedaj pa tudi e ne ve, koga bo prosila za finanno pomo.

Novo javno zdravstvo V dvorani Krki na Dunajski 65 v Ljubljani bo v torek, 3.

septembra, strokovni seminar Novo javno zdravstvo in javna razprava na temo Prenova programa Zdravje za vse.

Seminar in razpravo pripravlja Drutvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, saj elijo kot nevladna organizacija zbrati predloge, elje in ideje o zdravstvu za prihodnje stoletje. Na sreanje vabijo lane drutva in vse druge, ki jih tematika zanima.

US

PO DRA\ Hilton v L j u b i l i U U B U A N A , 23. avgi,,

(Republika) - Delavci Cj! benega podjetja Grosuplje' e skoraj konali s pripr^ , mi na gradnjo luksuzn^ hotela, ki bo stal poleg tovnega trgovinskega cent Hotel bo imel predvido, pet zvezdic, spadal pa bi verigo hotelov Hilton. Gro. peljani bodo zgradili lel^ ( strukcijo 9-nadstropnegai tela, ki bo na treh kleti nivojih. Vrednost celotnei lobe znaa 30 milijonov( larjev, investitorja za prvii gradnje pa sta USB ter Sn Internacional.

Le dva begune MARIBOR, 24. avgm

(Veer) - V Sloveniji im, status begunca le dva tuji dravljan Hrvake ter dr Ijan ZR Jugoslavije, pr, Milo utar, direktor ura za priseljevanje in begua Priblino 12 tiso begune iz BiH ima status zaasni begunca, ki ga veljavna zal nodaja ne pozna.

Sreanje predsednikov

U U B U A N A , 26. avgu (Delo) - Predsednika Slove j e Milan Kuan in Madari Arpad Goncz sta svoje et sreanje ob meji preivel obmejnih krajih Prekmi ter upanije Zala. Na slov ski strani, v Kobilju, sta sreala s prebivalci nekate! obmejnih vasi, obiskali tudi obmejne Proenj a km Po dobrodolici domaine sta se pogovarjala na tirioi nato pa sta se sreala s pre stavniki madarske manji v Sloveniji. V obmejni n darski vasici Nemesnep madarski predsednik od 3,2 kilometra nove ceste prihodnjega mejnega prel da v bliini Kobilja.

Izgube f eleldrogospodarsli

U U B U A N A , 26. avgui (Delo) - Poloaj slovenske elektrogospodarstva je dneva v dan slabi. Izgu naj bi se do konca leta po' pele na skoraj 24 milijard larjev, za zagotovitev najn nejih investicij in drugih' veznosti pa bi morala podj j a najeti e dobrih 21 milijo tolarjev posojila, kar bi b pri 87 milijardah letnega P hodka po mnenju poznav cev pravo samomorilsko de nje. Po njihovem prepriat ne bi smeh biti presenea nad morebitnim zlomom f sameznih energetskih po'' tij ali celo obasnim razt dom sistema.

Turistini telefo* U U B U A N A , 27. avgi^

(Republika) - Od ponedet zjutraj lahko vsi, ki jih slovenskem turizmu kari*' prijetno ali neprijetno pf^" netilo oziroma imajo zamisli, zavrtijo telefon^ tevilko 080-1900. Gre | sponzorsko pogodbo, ki st^ l podpisala predsednik ' Marjan Roi in generalni' rektor Telekcma AdoU ^ pan.

D O G O D K I 3

Celjani za zdravo vodo fodooskrbni objekti ter vodovodno omreje v veliki meri dotrajani - Doslej siifjenje, zdaj obnova obstojeega sistemo

'^a celotno obmoje ^gstne obine Celje velja,

je oskrba s pitno vodo [jKo glede koliin kot glede plcovosti, primerna in zadovoljiva. Res pa je, da se je ^dnjih 15 let sorazmerno ^liko vlagalo predvsem v jjgotavljanje novih vodnih j^rov in izboljanje kakovo

sti pitne vode, ob strani pa jino pustili obnovo obstojeega vodovodnega omre-j3_ pravi vodja Komunalne direkcije Ivan P f e i f e r . *

V prihodnjem obdobju bodo morali v Celju ve storiti za zaito obstojeih vodnih vi-0, predvsem pa sanirati obstojee omreje in odpraviti izgube na omreju, ki so razmeroma visoke. Prizadevajo si tudi za dodatni vodni vir iz Stranic, ki je e raziskan, do frankolovega pa je tudi zgra

jen vodovod, ki bi vodo odvajal v mestni sistem. V okviru javnega podjetja Vodovod-ka-nalizacija oskrbujejo s pitno vodo blizu 60 tiso prebivalcev celjske, vojnike, torske in alske obine, del vode, letno okoli 6 milijonov kubinih metrov, pa zagotavljajo tudi za obmoje entjurske obine.

Osrednji vodovodni sistem se napaja z vodo iz podtalnice v Medlogu, iz ve izvirov in potoka Hudinja v Vitanju, vrtine v Frankolovem ter manjega vodnega vira Gabrovka, ob tem pa Vodovod-kanalizacija d.o.o. upravlja e s tirimi lokalnimi vodovodi. Od katastrofalne sue v letih 1992-93 vejih teav v zagotavljanju zadostnih koliin pitne vode ni, res pa je, da do manjih motenj v oskrbi prihaja ob monejem deju, ko se skali voda v Jelevi loki in potoku Hudinja.

Kakovost pitne vode v Celju se je mono izboljala z izgradnjo

Za kakovostno pitno vodo bo v prihodnje potrebno poskrbeti za prenovo oziroma izgradnjo novih istilnih naprav na vodnih virih osrednjega in lokalnih vodovodnih sistemov, kot v vseh vejih vodovodnih omrejih pa se tudi v Celju sreujejo s pojavom usedlin v omreju. Gre za mehanske delce v vodi, ki se luijo iz oblog, nastalih na cevovodih. V Celju jih odstranjujejo z izpiranjem omreja. Iz vodovodnih pip v razlinih mestnih predelih tako obasno pritee rjavkasta voda, kar je posledica izpiranja omreja.

industrijskega cevovoda, saj je s tem koncetracija nitratov v omreju za oskrbo gospodinjstev padla precej pod dopust

no mejo. e vedno pa ostaja nereeno vpraanje oskrbe industrijskega mestnega obmoja, saj je le-to v celoti oskrbovano z medloko podtalnico, ki je obremenjena s previsokimi koncentracijami nitratov. V ministrstvu za zdravstvo podaljujejo dovoljenje za uporabo medloke podtalnice za industrijsko obmoje le za obdobje estih mesecev, e koncentracije ne presegajo 15 mg duika na liter vode. Za kratkorono, a najbolj optimalno reitev teh teav, poskuajo v Celju pridobiti koncesijo za uporabo 40 do 55 sekundnih litrov pitne vode iz dveh e neizkorienih vrtin na obmoju Bukovlja v obini Zree. Ta reitev bi bila tudi najceneje, saj bi bilo treba zgraditi le okoli 3 kilometrski cevovod do obstojeega zbiralnika na Frankolovem.

I.STAMEJI

Pohvale za vsebino, ne pa za obliko " Ko so celjski svetniki na zad-jem predpoitnikem zaseda-

j ju obravnavali pobudo za us-, movitev Lokalnega podjetni-Kga centra, je bilo sliati ve

;(^ \vval na raun vsebine cen-' 4l vendar so zaradi nedoree-i pogojev ustanavljanja centa in imenovanja organov

, I P C , dokonno odloanje o us- anovitvi preloili na eno je-i senskih zasedanj, i Vlada RS je leta 1992 zaela z 1 oblikovanjem pospeevalno-1 svetovalne mree za hitreji i razvoj malega gospodarstva v i i f e v i , v Celju pa je to nalogo spravljal CE-PIC (Celjski pod-letniko informacijski center).

CE-PlC je bil od ustanovitve dalje tudi lan Pospeevalne mree za malo gospodarstvo, deloval pa je kot koordinator med lokalnimi svetovalnimi, pospeevalnimi in ostalimi organizacijami ter republikim Pospeevalnim centrom za malo gospodarstvo. Z reformo lokalne samouprave je CE-PIC organizacijsko preel v okvir Upravne enote Celje, zaradi objektivnih organizacijskih in kadrovskih teav pa je lani deloval v zmanjanem obsegu.

Spomladi so v Celju, med prvimi v dravi, ustanovili pilotski regijski podjetniki center (RPC), Mestna obina Ce

lje pa se je v imenu Celja, tor in Vojnika prijavila na razpis za vzpodbujanje lokalnih iniciativ pospeenega razvoja malega gospodarstva. Sredi junija so bili na naem obmoju izbrani za nosilce lokalnih iniciativ Celjani, ob njih pa e Rogaka Slatina za obmoje petih kozjanskih obin, entjur, alec in Slovenske Konjice za obmoje treh obin.

V gradivu, ki ga je o ustanavljanju LPC za obinske svetnike pripravil celjski podupan Duan Burnik, je bil

zapisan tudi predlog za oblikovanje 7-lanskega upravnega odbora in 9-lanskega pro-gramsko-razvojnega sveta.

Celjski svetniki so v razpravi menili, da je glede same ustanovitve LPC vendarle e preve odprtih vpraanj - odgovore nanje naj bi zagotovili do septembra - zato so ob naelni podpori ustanovitvi LPC sprejeli le sklep, da v iniciativnem odboru za ustanovitev centra v obinskem imenu e naprej deluje Duan Burnik. IS

Razdelili velenjsko premoenje v naslednicah nekdanje

velenjske obine, obinah martno ob Paki, otanj in Velenje, so pripravili osnutek sporazuma o doloitvi kriterijev in delitvi premoenja, osnova za delitev pa je premoenjska bilanca po stanju na dan 31.12. 1994.

Za predlagano delitev premoenja so uporabili delitev po krajevnem principu oziroma legi, delitev po principu domicila z lastninskimi delei obin in za delitev drugih sredstev glede na tevilo prebivalcev. Po izraunih je bilo konec leta 1994 v Mestni obini Velenje skoraj tri etrtine prebivalcev, v obini otanj nekaj ve kot 19 odstotkov in v obini martno ob Paki 6,57 odstotka prebivalcev, seveda glede na nekdanjo velenjsko obino. Skladno s tem so doloeni tudi lastninski delei obin. Za delitev premoenja javnega podjetja Komunala so obine sklenile poseben spo

razum, komunalna dejavnost, ki predstavlja del prometa investicij v strukturi prorauna, pa preide v proraun.

Pri delitvi premoenja po krajevnem principu postane izkljuni lastnik vseh nepreminin, pritiklin, zemlji ter vseh drugih osnovnih sredstev obina, v kateri je doloen pravni subjekt oziroma njegov premoenje. Tako so po krajevnem principu oziroma legi razdeljene osnovne ole, vzgojnovarstveni zavodi z enotami, lekarne, zdravstveni in zobozdravstveni zavodi ter lokalne ceste. Ljudska univerza in Center za vzgojo, izobraevanje in usposabljanje pa po principu domicila pripadata Mestni obini Velenje.

Osnutek sporazuma morajo sprejeti svetniki v vseh treh obinah v predlaganem besedilu, kot prvi pa ga bodo preuili v obini martno ob Paki, kjer bo danes, v etrtek, 29. avgusta, seja obinskega sveta. US

tevilo brezposelnih pada Na uradu Zavoda za delo v alcu je prijavljenih 2.173

nezaposlenih obanov, kar je 132 manj nezaposlenih kot lani decembra. Med iskalci dela je 414 taknih, ki iejo prvo zaposlitev, med vsemi pa je kar 1.050 ensk. Kot kae, se tudi v prihodnje tevilo nezaposlenih ne bo povealo. T.T.

PO SVETU i^bed prepreil

pokol Sekretar ruskega sveta za na

cionalno varnost in Jelcinov posebni odposlanec za eeni-jo Lebed in vojaki poveljnik eenske vojske Mashadov sta podpisala sporazum o prekinitvi ognja. Lebed je dogovor dosegel v zadnjem asu, saj je poveljnik ruskih enot v ee-niji Pulikovski prebivalcem Groznega ultimativno grozil s pokolom, e uporniki ne zapustijo mesta. Ko je Lebed izvedel za namero Pulikovskega, ga je nemudoma prestavil na drug poloaj. Oitno pa je, da je imel Pulikovski podporo v Moskvi in pri tem se je e enkrat izkazalo, da sta v Krem-1^ dve struji, ki zagovarjata povsem nasproten odnos do uporne kavkake republike. Na eni strani je osamljen general Lebed, ki se v hlepenju po predsednikem stolku zavzema za mirno reitev eenske krize Na drugi strani pa so privrenci trde roke, jastrebi, ki so za ceno popolnega unienja Groznega zahtevali umik upornikov in ki jih pri tem podpira tudi Jelcin. Predsednik sicer jasno govori, da si eli mir v eeniji, ne pa tudi njene neodvisnostni od Rusije. Za razliko Lebed pravi, da nima ni proti odcepitvi eenije, e njeno skoraj milijonsko prebivalstvo to tudi eli. Vendar pa bo sode po nartovanem politinem sporazumu med Moskvo in Groznim treba poakati pet let, da se bo poloaj v eeniji stabiliziral, potem pa pride na vrsto odloanje o njenem politinem statusu.

Beograd priznal Zagreb

v Beogradu sta hrvaki zunanji minister Grani in njegov jugoslovanski k d ^ Miluti-novic podpLsala sporazum o popolni normalizaciji odnosov med dravama. Tako sta si Hrvaka in ZRJ po petih letih medsebojno priznali neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost in konali pet let dolgo sovranost, ki se je zaela s hrvako odcepitvijo leta 1991. Podrobnosti sporazuma niso povsem znane, vendar pa naj bi bil dober temelj za nadaljnje reevanje odprtih vpraanj med dravama - problema pregnancev, beguncev, izginulih oseb, pa tudi na gospodarskem podroju, vkljuno s suk-cesijo. Kako sta Zagreb in Beograd reila najbolj sporna vpraanja, status polotoka Prevla-ke in spor okoli vzhodne Slavonije, ni povsem jasno. Zahodni diplomati menijo, da sta se dogovorila, da Prevlaka ni ve teritorialno, ampak varnostno vpraanje. To bi med drugim najverjetneje pomenilo, da polotok ostaja hrvaki, vendar demilitariziran. Spor okoli vzhodne Slavonije pa naj bi reili s t.i. erdutskim sporazumom, sklenjenim med vlado v Zagrebu in krajinskimi Srbi. Po podpisu sporazuma zdaj obe dravi akata na mednarodne reakcije oz. na gospodarsko in drugo podporo evropskih in mednarodnih institucij. Hrvaka rauna predvsem na vkljuitev v evroat-

lantske zveze, ZRJ pa na pomo mednarodnih denarnih ustanov

Konec operacije Vulkan

Pripadniki Iforja v BiH so konali operacijo Vulkan, s katero so uniili skoraj 400 ton oroja in streliva bosanskih Srbov, ki so ga neprijavljenega nali v zaetku avgusta v nekdanji oli v Margetiih blizu Sokolca. Bosanski Srbi so operaciji sicer ostro nasprotovali, ovirali pa je vendarie niso. Biljana Plavi, ki po umiku Karadia opravlja dolnosti predsednice Republike srbske je operacijo Vulkan oznaila za nesprejemljivo Po mnenju Plavieve je dejanje Iforja v asu, ko se napoveduje oboroevanje muslimanov s strani tujine, nedopustno in nenavadno. Srbi so Iforju menda celo predlagali, da bi oroje prodali ali ga prepeljali drugam, vendar na to Ifor ni pristal. Na Iforju so tudi potrdili novico, da jim je znano, kje bosanski Srbi skrivajo e ve tiso ton neprijavljenega oroja in streliva. Tako naj bi Ifor pri Srbih odkril e okoli 3000 ton neprijavljenega eksploziva, ki je shranjeno v 12 do 16-tih skladiih, podobnim tistemu v Margetiih. O morebitnem unienju tudi tega oroja in streliva naj bi odloali e v kratkem.

Oster protitobani zaicon

Ameriki predsednik Clinton je razglasil oster protitobani zakon, ki v zadnjih 30-tih letih najostreje posega na podroje oglaevanja in prodaje tobanih izdelkov. Z novim zakonom naj bi predvsem mladostnike odvrnili od tega, da bi zaeli kaditi. Zakon tako prepoveduje nameanje tobanih reklamnih plakatov v bliini ol in igri. Po novem trgovci cigaret ne smejo ve prodajati mladoletnim osebam, ravno tako je prepovedana prodaja cigaret po poti in avtomati s cigaretami - skratka naini, da bi lahko mladi prili do te nezdrave navade, ne da bi morali dokazovati svojo starost. Logotipi tobanih tvrdk SD prepovedani na portnih kapah in torbah, ravno tako pa se ne smejo na veliko prikazovati kot sponzorji na portnih in zabavnih prireditvah. Sindikati delavcev v tobani industriji so e opozorili, da bo Clintonov zakon zahteval na tisoe delovnih mest in mnoge tobane tvrdke prisilil, da se bodo umaknile iz ZDA. Republikanci menijo, da je Clintonova poteza predvolilna, vendar so jih v demokratskem taboru e napadli, e, da bolj navijajo za tobane lobije kakor zdravje otrok. Kakorkoli e, predsednik Clinton, ki je neko priznal, da je celo kadil marihuano, vendar da ni inhaliral, eli z ostrim zakonom pozornost javnosti odvrniti od zadnjih statistinih izsledkov. V asu njegovega predsedovanja v letih 92-95 se je namre poraba mamil pri mladostnikih ve kot podvojila.

DAMJAN KOSEC, POPtv

4 D O G O D K I

Za l i t i p o d v o z i Mono deevje, ki je prejnji etrtek zveer zajelo ire

celjsko obmoje, je v obini Lako spet povzroilo precej nevenosti, a k srei ne veliko kode, ki pa je doslej e niso natanno ocenili.

Najve teav je bilo na obmoju Lakega, Marija Gradca in Strmce. Zaradi obilnih padavin je voda zalila podvoze pri pivovarni, na lokalni cesti proti Marija Gradcu in v Radob-Ijah, vendar so bile ceste e v petek spet prevozne. Lokalno cesto Lako-Reica sta zasula dva zemeljska plaza, ki pa k srei nista bila velika.in je promet ves as potekal normalno. Kljub temu so delavci komunalnega podjetja takoj 2:aeli odstranjevati zemljo in do ponedeljka so cesto e v celoti oistili. De je razkril tudi nekaj metrov lakega vodovoda, ki je bil mono pokodovan e v junijskem neurju, precej kode pa je tudi na veini lokalnih cest, na katerih je voda zlasti na klancih odnesla peene nasipe. JI

Pro jek t z a re i tev F e r v e g a v prihodnjem tednu bo

alskemu upanu Milanu Dobniku in krajanom Velike Pireice predstavljen projekt, s pomojo katerega naj bi razreili problem Fervega.

Priprava projekta je bila dogovorjena na nedavnem pogovoru alskega obinskega vodstva, Darsa in krajanov, projekt pa pripravljajo strokovnjaki celjskega Cestnega podjetja. e krajani s projektom ne bodo zadovoljni, bo predvidoma do sredine septembra sklicana seja obinskega sveta, na kateri bodo jasno in glasno napovedali popolno zaporo magistralne ceste in vseh tamkajnjih lokalnih cest.

Sicer pa v okolici Fervega e vedno zaman akajo na izpolnitev obljub, ki bi morale biti e zdavnaj uresniene. V zaetku avgusta je postala pravnomona odloba o postavitvi prometnih znakov, ki bi jasno opozarjali, da je na tem delu cestia dovoljeno voziti 40 kilometrov na uro in prepovedano ustavljanje. Menda je postavitev znakov ustavil inpektor v Ljubljani, krajani pa se bojijo, da se bo kljub obljubam reevanje razmer pri Fervegu vleklo tako dolgo, da se bodo odgovorni lahko izgovarjali na zamudo zaradi zime. Vmes pa se bo agonija seveda nadaljevala. IB

Nov dogovor med Lakim in Radeami

obini Lako in Radee morata kupcem obveznic bive obine Lako letos izplaati za 1,5 milijona mark kuponov

Obini Lako in Radee bosta 1. oktobra spet morali poravnati obveznosti do kupcev obveznic, ki jih je biva skupna obina Lako razpisala leta 199L Ker sta se obini lani le zaasno dogovorili, koliken del obveznosti odpade na vsako od njiju, so v Lakem pripravili dogovor, s katerim bi z Radeani reili problem plaevanja zapadlih kuponov do leta 2001.

Biva obina Lako je pred petimi leti prodala za 6,7 milijona nemkih mark obveznic in letos bo poleg obresti treba e drugi izplaati tudi glavnico. Zaradi lanskega prvega izplaila glavnice so imeli v Lakem nemalo teav, saj se z Radeami nikakor niso mogli dogovoriti, v kaknem razmerju je bil porabljen denar, pridobljen s prodajo obveznic. Laani so s knjigovodskim stanjem dokazovali, da so v letih 1992 in 1993 na obmoju svoje sedanje obine porabili 82, 69 odstotka zbranih sredstev, preostanek pa je bil porabljen na obmoju sedanje obine Radee, vendar se Radeani s taknim razmerjem niso strinjali in so svojih 17,31 odstotka zniali na nekaj manj kot 12 odstotkov. Da bi se izognih lanskim nevenostim, so v Lakem tudi letos pristali na priblino takno delitveno razmer

je, kot ga zahtevajo Radeani, poleg tega pa tudi predlagajo, da bi obini s posebnim dogovorom uredili plaevanje zapadlih kuponov vse do leta 2001, ko bo dolg v celoti poravnan. Letonja vsota, ki jo morata obini izplaati 1. oktobra, znaa 1.537.600 mark v tolarski protivrednosti. e bodo Radeani podpisali ponujeni dogovor, bo obina Lako poravnala 88,3 odstotka vsote, 11,7 odstotka pa bo plaala obina Radee. Takno delitveno razmerje bi veljalo tudi vsa prihodnja leta.

V skladu s predlaganim delitvenim razmerjem bi ljubljanski Centralni depo vrednostnih papirjev Aurum, kjer je veina kupcev shranila obveznice obine Lako, poslal obini Radee v izplailo kupone za 3.184 lotov (obveznice obine Lako so bile namre izdane v lotih po 250 mark), vse preostale kupone pa bi prevzela obina Lako, ki bi poskrbela tudi za izplailo kuponov vseh tistih kupcev, ki svojih obveznic niso shranili v Aurumu. Dogovor tudi predvideva, da bi obini vsako leto najkasneje do 15. decembra pripravili dokonni obraun unovenih kuponov in opravili morebitni medsebojni poraun. V Lakem menijo, da bi se s taknim dogovorom obini zagotovo izognili marsikatere nevenosti in priakujejo, da ga bodo v Radeah podpisali. wmmmmmmmmmmmmmmmmKm j. INTIHAR

Slovensko okolje in voda Zeleni Slovenije so minuli petek na vstopno-izstopnih postajah hitre ceste slovenika v Arji

vasi in Hoah pripravili simbolino akcijo Slovenija - okolje - voda '96. V okviru akcije so voznikom delili vodo Zlata kaplja in razglednice s simbolnim sporoilom

pretee nevarnosti hlapevskega vkljuevanja v Evropo, s tem pa so eleli opozoriti, da postaja Slovenija tranzitna drava z vsemi negativnimi posledicami za okolje. Le-to se zaradi nespametnih odloitev spreminja iz neprecenljive alpsko-mediteranske lepote v asfaltno puavo, v njej pa je e najbolj ogroena voda, vir ivljenja in izjemno naravno bogastvo nae deele, so poudarili Zeleni Slovenije. IS, Foto: GK

Pet upanov v vici

Sodelovanje med Slovenci in vicarji

Pet upanov z ozemlja bive marske obine, iz marja pri Jelah, Rogake Slatine, Podetrtka, Kozjega in Rogatca, se je konec tedna udeleilo praznovanja 750-letni-ce vicarskega mesta Fra-uenfeld. Gre za obino, s katero so navezali stike leta 1992, v asu, ko se je mlada Slovenija mednarodno ele uveljavljala.

V mestu v bliini Z_fcricha in Bodenskega jezera (v kan

tonu Thurgau) je nekaj Slovencev, ki se druijo v Slovenskem kegljakem drutvu Lipa, ki mu predseduje Ervin eleznik iz Rogatca. eleznik je tudi pobudnik stikov med obema obinama oziroma novimi obinami. Tako so predstavniki iz stare marske obine ter petih novih e vekrat obiskali vico, kjer so jih seznanili" s vicarsko lokalno samoupravo, davnim sistemom, policijo, gasilstvom, olstvom, varstvom ostarelih in e marsiem. V asu nove slovenske lokalne samouprave so se na sestanku med Slovenci in vicarji odloili, da bo poslej sodelovanje z vsemi petimi novimi obinami, povezanimi v skupno upravno enoto.

Tako so iz Frauenfelda povabili na slovesnosti za 750-letnico mesta vseh pet upanov: Joeta aka, Branka Kidria, Marjana Drofenika, Boa Soka in Martina Mikoli-a. upani so se udeleili tevilnih uradnih slovesnosti, v mestnem jedru, ki je bilo v znamenju ljudske veselice, pao obiskali frauenfeldski otor ter otor slovenskega drutva Lipa. To je prodajalo vino iz Kleti Imeno, igral pa je ansambel Kristali iz Rogake Slatine.

Za obirneje uradne pogovore med slovensko ter vicarsko stranjo tokrat ni bilo veliko asa, zato so nai predstavniki povabili predstavnike vicarskih lokalnih oblasti, naj prihodnje leto obiejo Obso-telje ter Kozjansko.

! BRANE JERANKO

P r a z n o v a n j e na Pi ltanju ter v Lesicnem v Sloveniji je malo krajev, ki bi se

lahko ponaali s tako dolgo olsko zgodovino kot jo imajo na Piltanju ter v Lesinem, Na ve kot poltisoletno pouevanje opozarjajo z vrsto prireditev, ki se vrstijo od 17. avgusta do 7. septembra. Za nedeljo pripravljajo razstavi o zgodovini tukajnjega olstva ter prvih beril, predstavitev monografije o njihovem olstvu ter koncert New swing quarteta.

Na Piltanju, ki je bil neko zelo pomemben kraj, so zaeli s olskim poukom v upnijskih ter cerkovnikovih prostorih, 1. 1824 pa so tam zgradili olo, ki se je ohranila vse do danes. V piltanjski oli so pouevali do 1. 1964, ko so se preselili v dolino, v novo olo v Lesinem. V tej oli so pred dvema letoma zgradili prizidek s tirimi novimi uilnicami, lani pa e drugi prizidek z razlinimi prostori, v podaljku s teko priakovano telovadnico. olo je v preteklem olskem letu obiskovalo

166 otrok (vkljuno z malo olo), v njej pa je 16 zaposlenih, med njimi 11 uiteljev.

S praznovanjem 530-letnice olstva v osrju Kozjanskega so eleli najiro javnost opozoriti na pomembno kulturnozgodovinsko vlogo pokrajine v slovenskem prostoru, veliko bivih uencev ter uiteljev pa si je zaelelo ponovnega sreanja, pravi Angelca Cepin, ravnateljica ole v Lesinem. Na bogato olsko zgodovino opozarjajo s tevilnimi prireditvami, ki se vrstijo v teh dneh v Lesinem ter na Piltanju. V nedeljo so zakljuili s tradicionalno piltanjsko slikarsko kolonijo likovnih pedagogov, v soboto pa se je ve kot dvesto ljudi udeleilo slovesnega odprtja razstave akademskega slikarja Staneta Jagodica. Jagodic, bivi uitelj lesienske ole, razstavlja svoja dela v tej oli, ogled pa je mogo vsak dan, od 10. do 17. ure.

V nedeljo, 1. septembra, bodo v poastitev astitljive obletnice spet zanimive prireditve. V kulturnem domu v Lesinem bo ob 9.30 koncert New svving quarteta ter predstavitev monografije Stoji uilna

zidana, ki jo je napisal dr. Joe Lipnik iz Rogake Slatine, v njej pa je veUko podatkov o olstvu na Piltanju ter v Lesinem.

Po zanimivih prireditvah za 530-let-nico olstva na Piltanju ter v Lesinem bo osrednje praznovanje 7. avgusta (v soboto) z mnoinim sreanjem nekdanjih in sedanjih uencev in uiteljev. Na tem sreanju, ki se bo prielo ob 14. uri, priakujejo celo do tiso udeleencev. Iz ole so sicer poslali tevilna vabila, ker vseh naslovov nimajo, vabijo tudi vse ostale, da se znova zberejo.

V srednjevekem Piltanju pa bo tega dne oivela stara ola. Tam bo, ob 11. uri, slovesno odprtje razstav in sicer o zgodovini krajevnega olstva v sliki in besedi, kar je pripravil piltanjski rojak Milenko Straek ter Moje prvo berilo, iz zbirke rojaka iz Kozjega, Marjana Marinka. Na razstavi bo predstavljeno tudi staro olsko pohitvo. Mi BRANE JERANKO

PO DRA^ Doseeic kirurgo

U U B U A N A , 22. avg sta (STA) - Na kliniki; kirurgijo srca in oilja v K ninem centru v Ljublja , je skupina kirurgov prvi^ Sloveniji izvedla dve sr^ operaciji, ne da bi bolni prikljuila na aparaturo zunajtelesni krvni obtok, . med operacijo nadome srce in pljua. Operac sledi trendom v naj sodo neji kardiologiji ter je pr korak k operacijam, ki b ' do zahtevale le minimal poseg v telo, je pojasnil 1 j rurg dr. Janez Kirbi.

odiranje hideni i MARIBOR, 22. avgus

(Veer) - tudij v Ljublja 1 je posebej draga nalobi zato se pred zaetkom t dijskega leta veliko lju I sreuje s teavami. Mese na stanarina v ljubljansk I tudentskih domovih znac od 3.960 tolarjev v sobi; i najnije kategorije do 8.K i za najvijo, ki si jo vedi delita dva. V posredovalni sob v okviru ljubljansi tudentske organizacije i trenutno cena leia n* manj 150 DEM na oseb Med ponudbami v asof snih oglasih so garsonje ter enosobna stanovanja { 400 do 600 DEM, pa tudi j 800 DEM na mesec. |

O delu varuha U U B U A N A , 22. avg

s ta tnelo) - V a r u h Jovpj vih pravic Ivo Bizjak je tiskovni konferenci stl delo svojega urada v tri b tvene ugotovitve: da ljudje vse pogosteje obraz jo na urad, da se na mii strstvih na njegova pripor ila odzivajo ugodno, pa t di to, da so zaostanki I sodiih in upravnih p stopkih vse veji. Do prel klega tedna so prejeli skol tiso 500 pobud, od teh jih ve kot polovico e re li. V uradu trenutno obr^ navajo 713 pobud. i

Veljavnost j certifikatov ^

LJUBUANA, 23. avg sta (Delo) - Certifikata po vsej verjetnosti njihp veljavnost ne bo preneha konec septembra, amp ele konec leta. O tem elim dajati dokonnih jav. Vsekakor pa dri, zaradi iztekanja veljavna certifikatov ne bo prikr an nihe, ki ga ima pravj vloiti, pravi dravni kretar za privatizacijo i Edo Pirkmajer. Priakii da bo o morebitnem j daljanju ve znanega i dva ali tri tedne.

Elektrika, bencin, kruh.. MARIBOR, 23. avgU!

(VeCT) - Slovenska vla bo imela jeseni veliko d z zahtevki za podrait Elektrogospodarstvo si i 9,7 odstotka vije ce elektrike, naftarji in Ti kom uradnih zahtevi vladi e niso poslali, od vor pa zahtevajo mhnarj| peki. ;

INTERVJU 5

Profesionalni nogometai med kuhinjskimi aparati

Z direktorjem Molih gospodinjskih aparatov Vilijem Eisenhutom o slovenskem podjetju v nemki lasti - Prihodnost podjetja je zagotovljena

podjetju Mali gospodinjski aparati .^ jjelujemo kavne mline, rone in paline ipgalnike, rezalne stroje ter kuhinjske jparate, v katerih se vse dogaja v eni posodi, in tako imenovane kuhinjske ro-Ijote, ki imajo za vsako funkcijo svoj pri-Idjuek, je proizvodnjo v nazarskem podjetju predstavil direktor podjetja Vili jisenhut.

Podjetje obstaja e ve kot 20 let, od leta 1993 je v popolni lasti koncema Bosch jjemens Hausgerate. V sezonsko usmerjeni proizvodnji je zaposlenih ve kot 500 delavcev, sicer pa se proizvodnja v grobem deli (la izdelavo elektromotorjev, brizganje plastike in montao. Ve kot 90 odstotkov izvozijo na tuja tria. V podjetju pripravljajo nov sistem nagrajevanja, v katerem bo, ob zagotavljanju kakovosti, najveji poudarek na rezultatih dela. Poleg tega si prizadevajo za pridobitev certifikata ISO 9001, s lem se intenzivno ukvarjajo e drugo leto in jeseni naj bi certifikat tudi pridobili. V Naz a r j a h je, kot je bilo obljubljeno, e drugo leto center za razvoj malih gospodinjskih jparatov na elektro pogon.

V podjetju MGA v objekte in proizvodnjo investirajo 4-5 milijonov mark letno, vendar z vsemi investicijami, piedvsem kar se tie objektov, e niso zakljuni Bivi vzhod je problem zaradi prenizke ravni, ki so jo ljudje sposobni dosei v proizvodnji Ni vse v nizki ceni - Slovenci smo znani kot dobri in sposobni ddavd. zato MGA pred leti ni bil kupljen

na blef, pravi direktor Vili Eisenhut.

Normalno sodelovanje

Glede na to, da ste herin-^ podjetje BSHG, se vedno t jmaja vpraanja, kaken je

medsebojni odnos in, kakna je v tem vloga direk-lorja? Reeno v prispodobi: smo

kot profesionalni nogometai, ki so sklenili pogodbo, sedaj pa poskuamo kar najbolje igrati za svoj klub. Sicer imamo plan dela do leta 2000, v katerem je vkljueno sodelovanje na dveh Domotechnicah vKblnu, saj se je vsaki dve leti potrebno predstaviti na trgu. Z realiziranimi cilji obstoj podjetja kot je MGA ni ogroen. Sicer je normalno, da eli 'sak lastnik poslovati z dobi-liom, tudi nagrajevanje izhaja izprofita. Normalno je tudi,

veliko delamo preko matine hie, vendar smo slovensko podjetje v tuji lasti, saj se rav-i3nio po slovenski zakonoda-i'Jaz imam sklenjeno osebno pogodbo, v kateri so doloene Pristojnosti. Predvsem odgo-'^ rjam za poslovanje MGA in liegov rezultat, planiranje ak-N o s t i in investicij... Omenjali ste e, da ne upo-

f^ bljate lastne blagovne znam-Kako to vpliva na prodajo?

dremalo smo moni, da bi ^^^0 sami prodajali. Gorenje '^ ^ nekdanji Jugoslaviji imelo ''f^ cejnji trni dele. Seveda '^ l^ onna odloitev prepue-

ljudem in Slovenci karne-raje posegajo po tujih

'^ fleikih. Mi smo se odloili za i^^ enje, al pa je prilo do te

nesmiselne vojne. Po moje bo bivi Jugoslaviji teko delati,

Jokler kriza ne bo politino ^^ n^a. Sicer pa mora danes

paziti, da te kdo ne nasa-^j in mi smo, kot sem e i^^nil, premalo moni. Po-I ^ e^ga moramo vse, kar de-1^0. Drei kuniti.

Na trgu malih gospodinjskih aparatov je kar precejnja konkurenca. Iete nova tria?

Prej smo bili usmerjeni v Evropo, kjer vlada kriza, koncem pa se sedaj ukvarja s svetovnim trgom in sicer ezmorskimi deelami ter Kitajsko. BSHG je trenutno prisoten v treh projektih. Normalno je, da svetovni trg prinese posamezne znailnosti. S tem mislim, da je na Kitajskem bolj zanimiv aparat za kuhanje ri-a, medtem ko v Zgornji Savinjski dolini laje prodamo rezalni stoj za elodec. Letos dejansko veliko delamo na prehodu na svetovni trg.

Nerelj ive uganke o podjetju kroijo v doma

em okolju razline govorice: nekateri pravijo, da boste dodatno zaposlovali, e vekrat pa je sliati, da bo v Nazarjah ostalo le skladie, proizvodnjo pa boste prenesli drugam...

loveka domiljija res nima meja. Sicer so v zvezi s tem e povpraevali tudi s slovenske Gospodarske zbornice, ki so vedeli, da naj bi bila proizvodnja v Romuniji. Pri naih sestankih na delavskem svetu vedno povem, da je prava informacija tista, ki jo mi povemo. Malce smeno bi bilo, da bi nenehno investirali v proizvodnjo, potem pa bi to prenesli drugam. Zaenkrat je prihodnost MGA stabilna in se je ne bojimo. Znailnost Zgornje Savinjske doline je, in na to so me opozorili e predhodniki, da se nenehno irijo govorice. Mogoe prihaja do njih zaradi strahu med ljudmi, ki potrebujejo nenehno dopovedovanje, da ni potreben.

Glede na to, da je v Nazarjah center za razvoj, je gotovo pomembno tudi, da za-poslujete novega vodjo razvoja...

Doslej je bil vodja razvoja Nemec, ki sedaj odhaja v pokoj, e prej pa bo uvedel novega loveka. Sicer je delovno mesto razpisala centrala v Miinchnu, saj je delovno me-sto precej povezano s centralo in dizajnerji. Kandidat je Slovenec, je pa normalno, da ima tudi matini koncern tu svoje ljudi. V Sloveniji prej ni bilo kadra za podroje malih gospodinjskih aparatov, lani pa smo zaposlili 12 inenirjev. Zdi se mi, da smo izbrali prave, saj so nekateri v kratkem asu

prevzeli doloene samostojne naloge. Naa vrata so vedno odprta, normalno pa je, da se med dobrimi najde tudi kaken slab. Sicer se je pri nas miselnost e precej spremenila, ob vejih naroilih so nai ljudje pripravljeni potegniti in delati tudi ob praznikih. Zaradi sezonskega dela smo uvedli fleksibilen delovni as in vse bolj se mi zdi, da so ljudje za delovno mesto pripravljeni tudi marsikaj storiti.

Ne glede na lastnitvo delate v slovenskem okolju, in so torej teave, s katerimi se sreujejo slovenska podjetja, tudi vae teave...

Hud problem je neplaevanje slovenskih kupcev. Za na e vedno ostaja nereljiva uganka, kako dobiti denar. Na alost je za to kriva tudi nesrena zakonodaja, ker nobenemu ne more ni. Ta sistem neplaevanja lahko Sloveniji prinese velike probleme. Tudi akcije SDK so bile bolj mazanje oi, ker nekateri pa ne morejo zapreti terjatev. Druga stvar je carina, saj moramo skoraj vse uvaati. Pozitivno je, ker soglasje ni ve potrebno. Sicer pa je po svoje e vedno kruto, da mora plaevati carino za opremo, ki je v Sloveniji ni. e bo nova vlada uspela, da bodo investicije iz dobika proste davin, bo to velikanska pozitivna sprememba za gospodarstvo. Vendar se bojim, da bo zaradi tega v proraunu minus, ve pa se, kdo ga bo pokril.

Utiane govorice Pri prodaji MGA nemke

mu lastniku vas ni bilo v podjetju. Ker je bil to eden prvih tovrstnih primerov, je bilo kar precej razburjenja in kritik. Se je sedaj poloaj umiril in kaj bi bilo, e prodaje ne bi bilo?

Na alost je bilo na raun MGA izreeno veliko slabega. Dobro je, da so se uresniile vse obljube, ki so jih takrat dali bodoi lastniki, s tem pa so utihnile nekatere govorice. Sicer se je isto ponovilo ob delnem lastninjenju Glina. e bi v Sloveniji uspeli olastniniti in sprivati-zirati gospodarstvo, bi bilo marsikaj bolje. Kar se tie prihodnosti brez prodaje MGA, je teko rei, kaj bi se dogajalo v koncernu Gorenje, igar del je bilo nazarsko podjetje. Verjetno pa ni dale od resnice trditev, da podjetja ne bi bilo ve.

V Nazarje vsak dan prihajate iz Maribora. Ste se e navadili na tukajnje razmere in se viveli v okolje?

V zaetku avgusta sta minili dve leti, kar sem tukaj. Sem lovek, ki se okolju prilagaja, tako da s tem nimam problemov. Moj moto je, da rad delam z vsakim, ki eli delati z mano. Za delo ne vidim ovir, seveda ^a obstajajo krajevne znailnosti. Lahko reem, da se v tem okolju dobro poutim.

URKA SELINIK

Plinovod se kljub manjim zapletom blia Laicemu Po lani sklenjeni pogodbi

med Obino Lako, Pivovarno Lako in Tim Lako ter investitorjem Geoplin d.o.o. iz Ljubljane se je slednji zavezal, da bo najkasneje do prietka letonje kurilne sezone zgradil regionalni plinovod Store-Lako.

Dela potekajo po nartu, zataknilo pa se je pri dveh kmetih, lastnikih zemlji na obmoju Zagrada v Celju, ki se ne strinjata s ponujeno odkodnino Geoplina in ne dovolita zemeljskih posegov

dokler ne bo konana oziroma pravnomona sodna pravda na to temo.

V torek, 27. avgusta, pa je Geoplin kljub nasprotovanju lastnikov zemlji priel z gradbenimi deli, sklicujo se na odlobo Vlade Republike Slovenije z dne 20. avgusta 1996, ki ta gradbeni poseg preko spornih zemlji dovoljuje, skhcujo se (med drugim) na sploni interes za zgraditev plinovoda. Odstopanje od terminskega plana bi za odjemalce plina pome

nilo ogromne stroke - za Pivovarno Lako na primer poltretji milijon kode meseno.

Da bi se dela priela neovirano, pa je Upravna enota Celje (oddelek za okolje in prostor) UNZ Celje zaprosila za asistenco. Tako se je v torek v Zagradu pojavilo blizu dvajset uniformiranih policistov, pa je zaradi tega vsa zadeva naletela na veji odmev v javnosti, kot bi si ga nemara zasluila.

M.A., Foto: G.K.

PO DRAVI Alorm prve

stopnje U U B U A N A , 23. avgu

sta (Republika) - Elektroenergetske razmere so se v preteklem tednu mono zaostrile, zato je Elektro Slovenije (Eles) opozoril vse porabnike, naj zmanjajo porabo elektrike. Hkrati je napovedal ukrepe, s katerimi bi premostili teave s pomanjkanjem elektrine energije.

Pred vis|e sodisce MARIBOR, 27. avgusta

(Veer) - Okrono dravno toilstvo se je pritoilo zaradi sklepa zunaj raz-pravnega senata Okronega sodia v Ljubljani, s katerim je to zavrnilo zahtevek za preiskavo zoper upokojenega generala JLA in bivega poslanca slovenskega parlamenta Milana Aksentijevica. Ak-sentijevia so osumili, da je kot dravljan Slovenije med oboroenim spopadom leta 1991 sluil v sovranikovi vojski. Toilstvo ga je bremenilo, da je po agresiji JLA na Slovenijo, kljub znanemu pozivu predsedstva Slovenije, ostal v poveljstvu JLA. O pritobi bo odloalo ljubljansko Vije sodie.

Slovenija v Nato U U B U A N A , 27. avgusta

(Delo) - V Slovenijo je priel na obisk stalni predstavnik ZDA pri Natu v Bruslju Robert E. Hunter. Najprej se je sreal z zunanjim ministrom dr. Davorinom Kraunom, obrambnim ministrom Jelkom Kacinom in ljubljanskim upanom dr. Dimitrijem Ruplom, nato pa so napovedali e sreanje s pre-mieran dr. Janezom Drnovkom. Sogovorniki so se pogovarjah predvsem o vlogi Slovenije v Partnerstvu za mir ter o napovedani iritvi Nata. Hunter je povedal, da bo verjetno ele prihodnje leto odloeno, katere drave se bodo lahko najprej pridruile. Pogovori bodo z vsako dravo posebej, lahko pa se zgodi, da se jih bo nekaj vkljuilo hkrati, vendar ne kot skupina.

O direktorju RTV U U B U A N A , 27. avgusta

(Veer) - Razpisna komisija sveta RTV Slovenija je ugotovila, da vsi kandidati, ki so se prijavili na razpis za generalnega direktorja RTV Slovenija ter za razpisano mesto odgovornega urednika regionalnega televizijskega programa TV Koper- Capodistria, izpolnjujejo razpisne pogoje. Za generalnega direktorja RTV se je prijavilo pet kandidatov in sicer Igor Ka-dunc, Uro Lipuek, Botjan Pire, Franek Rudolf in Joe Volfand. Za odgovornega urednika v Kopru pa so se prijavili Vida Gorjup-Posinkovi, Milo Ivani, Franjo Mavric in Branko Vrabec.

6 G O S P O D A R S T V O

Gold ing o b r a n , na v r s t i |e a u r o r a

Obiranje hmelja je v Savinjski dolini v polnem razmahu. Savinjski golding je e obran in sedaj se e lahko potrdijo tudi napovedi, da ga bo ve kot 30 odstotkov manj kot ob ugodnih letinah. Sicer je letonji pridelek bolje kakovosti, saj vsebuje ve alfa smol.

Zdaj nadaljujejo z obiranjem srednje poznih sort, najve je aurore, ki bo po napovedih dala povpreni pridelek. Najveji sistem za obiranje in suenje hmelja v

Sloveniji in Evropi je v Arji vasi, last Kmetijstva alec, ki ima tiso 100 ha hmeljskih povrin. V tem sistemu so tirje obiralni stroji in tiri suilnice. Na dan oberejo est ha hmelja, dela pa osemdeset ljudi v dveh izmenah, ki trajajo po dvanajst ur.

Obiranje hmelja je dokaj naporno, delovne pogoje pa, predvsem za tiste, ki delajo zunaj, zelo poslaba e vreme. Na sliki: delo pri obiranju hmelja v Arji vasi.

T. TAVAR

Pitanci brez dobicica v Zgornji Savinjski dolini so kmetje usmerjeni preteno

v ivinorejo, e vedno pa prevladuje panoga pridelave mleka. Le redki se namre odloajo za vzrejo ivali za zakol, saj zaradi nizkih odkupnih cen ta panoga za kmeta ni rentabilna.

Tako ta dejavnost v dolini poasi zamira. Kljub vsemu pa kmetje e vedno odkupujejo od Mercator-Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje pitance za nadaljnjo rejo, eprav se zavedajo, da pri tem ni pretiranega zasluka. To ilustrira dejstvo, da kinet pri vzreji bika v poldrugem letu zaslui le 100-200 tolarjev na dan, v znesek pa ni vkljuena krma.

Ta poloaj so v Zgornji Savinjski dolini poskuali urediti s stimulacijami s strani obin. Tako sedaj klnetje v obinah Ljubno in Mozirje prejmejo 12 tiso tolarjev stimulacije, v obinah Gornji Grad, Lue in Nazarje pa le 5 tiso tolarjev stimulacije na pitanca.

V M-ZKZ Mozirje priakujejo, da se bo zaradi vse manjega priveza cena mesa zviala, drava pa bi lahko ta proces e pospeila. Zaradi tega poloaja se cene mesa v trgovinah bistveno ne bodo spremenile, saj na ta raun sedaj dobro sluijo le mesarji.

POLONA RIFEU

P i v o v a r n i se ne mudi eprav se z delnicami Pi

vovarne Lako kar precej trguje na sivem trgu, kjer dosegajo ceno od 1400 do 1500 tolarjev, pa teh delnic e nekaj asa ne bo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev.

Predsednik nadzornega sveta drube Marjan Zor pravi, da se pivovarni z vpisom delnic v Klirinko-depotno drubo in s kotacijo na borzi ne mudi, saj sami dosledno vodijo delniko knjigo in nadzirajo spremembe lastnitva delnic. Delnice Pivovarne Lako bodo zato, e ne bo prilo do kaknih sprememb zakonodaje, vpisane v Klirinko - depotno drubo ele prihodnjo jesen.

Takrat bosta namre od javne prodaje podjetja potekli natanko dve leti, to pa je tudi obdobje, ki ga zakonodaja dopua drubam za ureditev vsega potrebnega pred kotizacijo delnic na borzi.

Pivovarna Lako je doslej e dvakrat razdelila dividen-de. Lani so za dividende namenili 60 odstotkov predlanskega dobika in so dividende za vsako delnico znaale 100 tolarjev, letos pa so divi-dendam namenili 40 odstotkov lanskega rekordnega dobika (1.252 milijarde tolarjev) in so znaale 110 tolarjev na delnico.

JI

Maehovsko do pridelovalcev mleka

Drava s sprejemanjem novili kmefijsidh zakonov ne upoteva interesov kmeta

Med osnovnimi dohodki zgornjesavinjskega kmeta je pridelava in prodaja mleka, saj so po koliini odkupljenega mleka prvi v Sloveniji. Letos so ljubljanskim mlekarnam prodali skoraj 12 milijonov litrov mleka, kar predstavlja 4 odstotke slovenske mlene proizvodnje, odkup pa vodi Merca-tor-Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje.

Po dveh sunih letih v zadnjem asu zopet zaznavajo trend upadajoe rasti odkupa mleka. To je posledica dravne politike, saj so z novim zakonom prepolovili premije za odkup mleka za trno intenzivno usmerjene viinske kmetije. Z novim zakonom so tudi mlekarnam zmanjali stimulacije za izvoz. To vodi k poslabanju poloaja v tej kmetijski panogi. Po starem zakonu so namre kmetje prejemali stimulacije po litru mleka, sedaj dobijo le-to po glavi ivine. To pomeni, da viina stimulacije ni odvisna od kakovosti molznice, in zato so s tem zakonom na slabem tisti, ki imajo bolje molznice.

Poloaj kmeta se je e poslabal, ko so zaostrili pogoje odkupa mleka. Poostrili so

tudi pravilnik o kakovosti mleka za odkup. Poleg vsega morajo kmetje z vsakim prodanim litrom mleka prispevati e dodaten tolar za stroke prevoza.

Taken trend poostritve pogojev za odkup mleka je prehiter, ker v Sloveniji e zadovoljujemo pogojem Evropske skupnosti za pridelavo mleka. Na nekaterih podrojih pa so ti e stroji. Kljub vsem teavam kmetje iz Zgornje Savinjski doline e vedno spadajo med bolje pridelovalce mleka v Slovenij i , je povedal direktor dru

be M-ZKZ Mozirje Anton Vr-hovnik.

Sprejetje novih zakonov zmanjuje e tako slab standard kmetov, ki pa kmetijsko proizvodnjo e vedno intenzivirajo. Velik problem predstavljajo tudi majhne in razdrobljene kmeke posesti, ki pa jih v kratkem asu ni mogoe bistveno poveati.

V prihodnosti v M-ZKZ Mozirje skupaj z Ljubljanskimi mlekarnami nartujejo izgradnjo manjega ol3rata za izdelavo visoko kakovostnih mlenih izdelkov.

POLONA RIFELJ

Emo Elerna po novem Emo ETT v prvih dneh septembra bo po besedah lastnika podjetja

Elektro Turnek iz Celja Janka Turnka ponovno stekla proizvodnja emajlirane posode.

Janko Turnek je Emo Eterno odkupil od Sklada za razvoj za 12,9 milijona mark, na elo ekipe, ki naj bi ponovno oivila proizvodnjo posode, pa postavil nekdanjega direktorja Uniorja Marjana Osoleta ter direktorja celjskega Marineta dr. Boruta Jereba. Novi lastnik se ne namerava odpovedati uveljavljeni blagovni znamki, novo podjetje pa naj bi se imenovalo Emo ETT.

V Emo ETT bo delo dobilo dobrih 200 delavcev, na celjskem zavodu za zaposlovanje se je po steaju Ema Eterne znalo 240 delavcev. Proizvodnja posode bo zaenkrat ostala v mestu. Proizvodnjo bodo zaeli z obstojeimi stroji, kasneje pa nartujejo posodobitev dotrajane opreme. Pri prodaji nova ekipa rauna predvsem na domae trie in e pridobljena zahodnoevropska tria. IB

NOVO NA BORZI

Bojan Gradinik

Izdaja obveznic Trenutno poteka primarna

prodaja obveznic v treh bankah in sicer v LB Banki Zasavje, Banki Vipa in Krekovi banki. e bodo prodaje uspele, bodo banke pridobile za 24 milijonov nemkih mark dolgoronih sredstev. Obrestna mera je 7,5%.

Krekova banka je izdala za 10 mio DEM obveznic, LB Banka Zasavje 9 mio DEM, Banka Vipa pa za 5 mio DEM. Kljub temu, da je obrestna mera relativno nizka, pa je primaren nakup za tiste, ki elijo imeti varno nalobo, primeren. e posebej, ker izdajatelji obljubljajo kotacijo obveznic na Borzi.

Dadas nakazal obresti

Okrog tirih vzajemnih skladov, ki jih je upravljala druba za upravljanje Proficija Dadas, je bilo e veUko napisanega. Najnoveja novica s tega podroja je, da je Dadas vsem tistim, ki so imeli toke omenjenih skladov in so jih spremenili v tiriletno posojilo, prvi in ob roku nakazal obresti. Tako je dobilo 120 milijonov tolarjev 2304 posojilodajalcev. Obresti naj bi poslej poravnavali vsake tri mesece. Zelo pomemben datum za upnike in poslovni sistem Dadas

pa bo gotovo 20. avgust 1997, ko prvi zapade v izplailo velik del glavnice s pripadajoimi obrestmi. Terjatve do poslovnega sistema Dadas je seveda tudi mono prodati preko Avkcijske hie d.d., Ljubljana. Vsem tistim, ki so imeli enote skladov, ki jih je upravljala Proficija Dadas in se niso odloili za posojilo do Dadasa (okoli 13%), pa novi upravljavec Kmeka druba d.d., Ljubljana sporoa, da so iz dosedanjih tirih vzajemnih skladov napravili dva nova in sicer KD Bond in Rastko. Zato so se odloili, ker sta bila dva sklada, glede obsega sredstev e pod zakonskim minimumom in bi jih bilo potrebno likvidirati.

Trgovanje na borzi v torek, 27. avgusta, je bilo

trgovanje na borzi zanimivo. SBI je e prebil mejo 1000 tok, na koncu dneva pa je pristal pri 994 tokah. Najbolj je porasel

teaj delnice Salusa in sicer za 9,6% ob prometu 18 milijonov SIT. Upam, da je dananji porast SBI uvod v vroo jesen, ko pridejo na Borzo e nove privatizacijske delnice Leka, Marine Portoro in druge. Tonih datumov kotacij e ne vemo, kajti borza obvesti vse borzne hie priblino teden dni pred uradno kotacijo.

Imetnike delnic Pivovarne Lako serije G ponovno obveamo, da lahko te delnice prodajo preko CBH. Prav tako e vedno odkupujemo amortizacijske narte, ki jih je izdala Pota Celje, sedaj Telecom Slovenije. Zaeli smo odkupovati delnice Ceti-sa serije G, delnice Leka serije A, Droge Portoro serije G, Marine Portoro serije C in G, Etola serije G in Radenske Radenci serije G.

e elite prodati delnice podjetij iz javne prodaje, se zglasite v CBH, d.o.o., Celje ali pa na okencih Banke Celje,

BAROMEI^ Sip v Gornji

R a d g o n i ! Na letonjem med^

rodnem kmetijsko - ivji skem sejmu v Gornji j i goni se je empe t r s l^B predstavil s tirimi n&M izdelki in zanje d o b i l ^ priznanja. Zlato medali so tokrat v Sipu prej^B nakladalno p r i k o l i c o delek iz druine t r o f l kov je dobil srebrno 1 ^ daljo, prav tako so srebi no medaljo dobih za m lator za vrtavkaste M alnike. Bronasto medalj( so ocenjevalci prisodiiii povemu gnetilniku skasti rotacijski k o s i l ^ B

Velenjani m inlerneli|g|

Vrsta slovenskih bank ji svojo ponudbo e vkljui la v omreno ponudbo In ternet. Ponudba LB Splo ne banke Velenje pa s' od drugih razlikuje pi tem, da so predstavitv banke v omreju dodal tudi vpogled v dnevni aurirano stanje na teko ih in iro raunih, Pr tem uporabljajo najuovej a dognanja na tem po droju, predvsem tista, katerimi je zagotovljen, najveja varnost pri pre nosu podatkov. V prijiod-nje pripravljajo e dop/ nitev ponudbe elektra-skega bannitva na Intei-netu z novimi storitvami,

Aurea spel dela

Celjsko podjetje Aurt je 26. junija lo v stea konec avgusta pa je v te podjetju znova stek proizvodnja. Novi najeii nik proizvodno poslovni prostorov v Celju in Gori pri Slivnici je Edvard Fli ki je za zaetek zaposlil i od skupno 117 delavce Zaenkrat so dobili zapi shtev za pol leta. septei bra naj bi delo dobilo i 12 ljudi. Proizvodni pr gram v Aurei bo v gla nem enak kot pred stefi jem.

Visa Icarlica e v dveli banicali

Kartico Visa bosta novem poleg Abanke i^ ' dajali tudi Nova Ijubljafl' ska banka in SKB bank^ Banki sta se za to kartic" odloili, ker je v nekateril" delih sveta, predvsei'' ZDA in Aziji, to najbo'1' razirjena mednarodni plailna kartica. No^ Ljubljanska banka in SK' bosta kartico Visa ponud'] li svojim strankam sef tembra.

G O S P O D A R S T V O 7i

Podjetnika ola za izbrance Jeseni bo v Sloveniji prvi odprla vrata Visoka strokovna ola za podjetnitvo - Razen v Portorou in Ljubljani e v Slovenskih Konjicah

e^z priblino tiri leta bomo dobili prve jpiomirane inenirje podjetnitva, slaba l3t tega sicer kvalitetnega tudija je le iz-i^pjio visoka cena. V Slovenske Konjice je

jjlp pripeljal tamkajnji direktor Svetoval-^ izobraevalnega centra Franc elih.

2akaj se v Sloveniji poleg obstojeih fakul-ustanavlja e Visoka strokovna ola za

^djetnitvo? yisoka strokovna ola za podjetnitvo ima

^0 v Portorou, v.d. dekan ole je Jordan jjfginc, dislocirana oddelka bosta v Ljubljani

Slovenskih Konjicah, predviden je bil e v (^jvein Mestu. ola ni drubena v klasinem

loinenu, temve je delnika druba, solastniki .minimalnim deleem so nekateri profesorji, jospodarska in Obrtna zbornica Slovenije ter ainistrstvo za gospodarstvo. Pri tudiju sode-jjemo z Gea Collegom. as za ta program je irimeren, za olo v Slovenskih Konjicah pa jio si prizadevah zato, ker je odliv znanja v leje centre precej velik. Priakujem, da se lodo podjetniki, ki bodo konali olanje, vklju-ili v razvoj tajerskega gospodarstva. Kje v Slovenskih Konjicah bo ola imela roje prostore? V Konusovi stavbi, ki ima idealne pogoje z vorano za simultano prevajanje, klimatske aprave in tudi prostora je dovolj. Kdaj konkretno se bo zael tudij in kako igo bo trajal? Vpis je bil 27. avgusta, za tudij se zanima iblino 70 interesentov, resnih kandidatov je ;^oli 40. Na informativnem razgovoru pred

^)brim tednom dni so sodelovali predvsem iiiovi in here uspenih podjetnikov in obrtni-b^ki utijo potrebo po novih znanjih. tudij

sfio zael 14. oktobra in traja tiri leta. r^ edavanja trajajo tri leta oziroma 6 semestrov, inje leto je namenjeno diplomi. Bodo predavanja vsak dan, podobno kot na

iultetah? Predavanja bodo ob koncu tedna. Ob petkih

sbo pouk priel ob 16. uri in bo trajal pribli-

Direktor Svetovalno izobraevalnega centra Slovenske Konjice Franc elih: ola je draga, priznam, po drugi strani pa bo dala tudentom znanja, ki jih v sedanjih olah ne morejo

dobiti.

no do 20.30 ure. V soboto se bo prienjal ob 9. uri, prvi del traja 4 ure, pouk se nadaljuje potem popoldne do 16. ali 17. ure.

Ali to pomeni, da bodo tudentje med tednom zaposleni?

Vpisujejo se lahko redno ah izredno. Oboji bodo imeli predavanje ob koncu tedna. Za tiste, ki bodo redno tudirali, je as od ponedeljka do petka namenjen seminarskim nalogam, skratka veji lastni angairanosti pri tudiju. Precej bo sodobnih metod pouevanja, diskusij, skupinskega dela, tudentje bodo imeU dostop do Interneta, brskaU bodo lahko po bazah poslov

nih informacij, na voljo jim bo literatura, za kar bomo pripravili tudi ustrezne prostore, raunalniko uilnico in knjinico. Bistvena razlika med enim in drugim nainom tudija je predvsem pri udelebi na predavanjih. Redni tudent mora obvezno sodelovati na predavanjih, tudent ob delu pa lahko v primeru, ko ima druge obveznosti, pripravi dopolnilno seminarsko nalogo.

Kakna znanja naj bi pridobili tudentje te ole in kaken naslov bodo dobili po konanem tudiju?

tudijski program obsega tri sklope. Prvi je prepoznavanje trnih prilonosti, marketing in trna analiza. Drugi sklop bo namenjen pridobivanju virov sredstev in pridobivanju informacij ter usmerjanje sredstev tako, da je trno tveganje im manje. Tretji sklop bo obravnaval ustvarjanje pogojev za poslovanje v mirnih vodah. tudij pa v nobenem primeru ne bo minil brez matematike in brez dveh tujih jezikov, konkretno na naem obmoju poslovne angleine in poslovne nemine. Po konanem olanju in diplomi bodo tudentje dobiU naziv diplomirani inenirji podjetnitva, priznana jim bo 7. stopnja izobrazbe. Naziv morda ni najbolj posreen, ampak zaenkrat je sprejeta takna odloitev, bo pa najbr prilo do spremembe imena.

Predavatelje Visoke strokovne ole za podjetnitvo je potrdil univerzitetni svet, vsi imajo ustrezno licenco, ola je del slovenske univerze. Predavatelji bodo iz Ljubljane in deloma iz Maribora, med njimi tudi dr. Lidija Polutnik, izredna profesorica na univerzi v Bostonu in strokovnjakinja s podroja mi-kroekonomije.

Kdo vse se lahko vpie na Visoko strokovno olo za podjetnitvo?

Vpiejo se lahko vsi, ki so konah popolno srednjo olo. O tem, ali se bodo lahko vpisovah kandidati z nedokonano vijo olo in kateri izpiti bodo priznani, bo odloal olski strokovni svet.

Slaba plat te nove ole je izjemno visoka cena. Koliko bodo plaali tudentje in zakaj so postavljene priblino osemkrat vije cene v primerjavi z ostalimi fakultetami?

V Sloveniji e deluje nekaj ol, ki so drugane od obstojeih dravnih, na primer gostinsko turistina ola v Portorou, potem cerkvene oie. Podobno je v tem primeru. ola je dobila koncesijo, ministrstvo jo priznava, prav tako priznava materialni stroek na udeleenca, ne priznava pa strokov za nastanek ole, prostore in podobno. Zaradi tega je cena olanja visoka. Semester rednega olanja stane 389 tiso tolarjev, za izrednega 490 tiso tolarjev. est semestrov plus diplomsko leto torej stane za redni tudij 2 milijona 400 tiso tolarjev, za izredni 3 milijone tolarjev.

Za tudij podjetnitva v Visoki strokovni oli za podjetnitvo v Slovenskih Konjicah se zanimajo Celjani, Frankolovani, interesenti so nadalje iz Rogake Slatine, Ptuja, Kidrievega, Maribora; iz Slovenskih Konjic in Zre je zaenkrat 6 kandidatov.

Kdo bo sploh zmogel plaevati tolikne zneske?

Na informativni pogovor v Slovenskih Konjicah je prilo 20 odstotkov ljudi, ki so na akanju, elijo ustanoviti svoje podjetje in utijo potrebo po tem znanju. Ti ljudje lahko del sredstev pridobijo tudi iz zavoda za zaposlovanje. Druga skupina ljudi, teh je veina, so otroci uspenih podjetnikov in obrtnikov ali pa e imajo svoje firme, tem najbr ne bo tako teko zbrati denarja. Preostalih 20 odstotkov so menederji v podjetjih, ki jim bodo morda pomagala. Tudi z banko je dogovorjeno kreditiranje po 6- odstotni obrestni meri.

Kdo je doloil tako visoke cene? Strokovni svet ole na osnovi programa. e

posameznik plaa olnino ob vpisu v celoti, ima 20-odstoten popust. e plaa za tri leta, ima 15 odstotkov popusta, lahko pa tudi vsa tiri leta obrono odplauje tudij.

IRENA BAA

Mo, ki si s icruhom slui iiruii Kruh in druge dobrote iz Brglezovih pekarn poznajo ne le na Celjskem, temve tudi v Zasavju in vse do Kamnika

v dobrih desetih letih je zasebnik Roman ''glez postal eden najvejih, e ne e kar j^veji pek na alskem. Brglezovima pekar-m^a na Vranskem in Velenju ter keksarni v

*lcu se je pred dnevi pridruila e veja fodajalna v Griah.

Lastna prodajna mrea je najbolj zaneslj iva

*V Grie smo prili po nakljuju, prostore '"o vzeli v najem od podjetja Mita trade. Sprva "'i nisem bil posebej zainteresiran, ko pa sem '^^ l^ kako lep objekt je nastal iz stare suilnice

["^ I^ja, se mi je zdelo, da bo to prava toka in ^ se bo dalo dobro poslovati. Odprli smo 'Sovino z meanim blagom, kupcem pa bomo *^ d^a ponujali predvsem lastne izdelke. Fi-l^ '^ (5na nediscipUna, neplaniki, vse to nas sih, ^ odpiramo lastne trgovine in pletemo lastno J^dajno mreo. Preve je tistih, ki menijo, da '^^ i lahko vsakogar kreditiramo. Par milijonov

pfjev kroi naokoli, stalno mora terjati svoj i^ 3^r in kar vsi peki se danes sreujemo s tem plemom. Vsak mesec pa je treba izplaati

poravnati dajatve in zato vsak poskua .Preti kakno svojo trgovino, da se denar

'^ j^e obraa, pravi Roman Brglez. ^ ^ekdanji hmeljski suilnici Ij^ riah tako nastaja manji

ski center, saj bo v tej stav-Poleg Brglezove trgovine e

' ^ j^dlna s tekstilom, ki jo na

merava odpreti lastnik podjetja Mita trade Milan Zupane.

Roman Brglez, alan po rodu, se je pekarskih znanj nauil v nekdanjem Merxu, preden se

je podal na pot zasebnitva, je bil zaposlen v industrijski pekarni v Velenju. Leta 1983 je zael na svoje, za zaetek se je Roman peke kruha lotil v skup

ni obratovalnici Fijav - Brglez na Vranskem. e na zaetku sva se s tefanom Fijavem dogovorila, da bova la vsak svojo pot, ko se bova postavila

V podjetju Brglez z Vranskega je danes zaposlenih 36 delavcev, otvoritev trgovine v Griah pomeni e dve dodatni delovni mesti. e se bodo stvari odvijale tako, kot kae v tem trenutku, bodo po besedah Romana Brgleza zaposlili e kaknega delavca in se tako pribliali tevilki 40 zaposlenih. V dobrih desetih letih brez dvoma lep uspeh.

na noge. Tega dogovora sva se drala in mislim, da danes oba kar uspeno delava, je pripovedoval sogovornik.

Brglezovi pekarni na Vranskem, kjer je vsa leta tudi sede podjetja, je potem sledila slaiarna oziroma bolje reeno keksarna in prodajalna v alcu, pa pekarna v velenjski Nami. V tej pekarni peemo kruh v glavnem samo za velenjsko Namo in trgovini Koarica v Pernovem ter En krajcar z Ljubnega. Iz pekarne na Vranskem pa vozimo kruh do Kam

nika, v Zasavje in vse do Celja, je razlagal Roman Brglez.

Brglezovi so tipino druinsko podjetje. ena Anica skrbi za vodenje finanne plati poslovanja, knjigovodstvo, skratka tisto, emur pravimo reijsko delo. In svoj posel res obvlada, ni skrival pohvale. Prav tako je pohvalil celoten kolektiv, brez katerega ne bi mogel uspeno poslovati. Po oetovih in materi-nah stopinjah e stopata otroka. Hi Dragica ima ez, kot se temu pravi, keksarno in prodajalno v alcu, sin Toma si v Mariboru nabira pekovskih znanj in obenem pomaga v pekarni v Velenju.

Kdaj Slovenci kupujejo kruh

eprav se Slovenci radi hvalimo s prekrasno deelo na sonni strani Alp, je v tej deeli oitno e veliko senc. So ljudje, druine, ki si debeleji kos kruha privoijo le ob plailnih dnevih ali prvega v mesecu, ko se izplaujejo pokojnine. Brglezovi to vedo po prodanih kilogramih kruha. Vasih e sam komaj verjamem, kako datumi vplivajo na kupovanje kruha in keksov. Ob plailnih dnevih na

raste prodaja kruha za 20 do 30 odstotkov. Obiajno pa na Vranskem delamo 1800 do 2 tiso komadov kruha na dan, Velenje 800 komadov, keksov naredimo priblino 6 do 7 tiso kilogramov na mesec

Na vpraanje, koliko vrst kruha peejo, se samo nasmehne in zamahne z roko: Ah, danes hoe e vsak svojo vrsto. Kaknih 15 vrst najmanj, vsaka trgovina ima svoje elje in pa ustreemo kupcem. V zadnjem asu Slovenci radi posegamo po tako imenovanih polno-zrnatih kruhih. Je to zgolj moda ali so te vrste kruhov res bolj zdrave? Zdravi so ti kruhi zagotovo, ker imajo ve balastnih snovi. Res pa je, da so ti kruhi zdaj postali moderni, podobno kot so v Evropi e nekaj asa.

Zaradi prostorske stiske bodo v podjetju Brglez v prihodnje proizvodnjo keksov iz alcu preselili na Vransko.

Anica in Roman Brglez sta med kupci znana tudi po tevilnih nagradnih akcijah. Kupca mora pridobiti in ga obdrati, kupca mora privabiti kvaliteta in zvestoba podjetju, to zvestobo pa je treba nagraditi. Zato vsako leto vsaj enkrat pripravimo vejo prireditev za stranke. Letos smo imeli veselico na Vranskem, priakovali smo 500 do 600 ljudi, prilo jih je preko 800, je bil zadovoljen Roman Brglez.

IRENA BAA

Roman Brglez: Na cilj v prihodnje je lastna prodajalna tudi v Celju. Vse bo odvisno od tega, ali bomo uspeli najti primemo lokacijo, saj je ponudba kruha in peciva v mestu

precejnja.

8 NASI K R A J I IN U U D J E

Hrib |e zaarel v soju elektrinih lui

Dobrih deset let so si ljudje na entjungerti prizadevali za izboljanje elektrine napetosti - Naloba, vredna preko 16 milijonov tolarjev

Ozka cesta se iz martne-ga proti entjungerti kar poteno vije v breg. Da bi ma-kadam neko zamenjala asfaltna prevleka, je e lep as sen ljudi. Pa bo e , pravijo, glavno je, da nam je konno posvetila lu. Taka, kot se spodobi. In da bodo gospodinje brez strahu vklopile pralni stroj ali napolnile hladilno skrinjo. Konec minulega tedna so namre delavci celjskega Elektra na entjungerti priklopih novo transformatorsko postajo.

Mnogi pravijo entjungerti tudi Kunigunda ali Gora. A domaini natanno razlikujejo stvari. entjungert je kraj, naselje, kjer se ivljenje domaega ivlja tesno prepleta z ivljenjem tistih, ki v ta odmaknjeni, a udoviti svet beijo pred vsakdanjim mestnim vrveem. Kunigunda pa pravijo ve stoletij stari cerkvi na vrhu entjungerti, ki e dober mesec sije v svei preobleki in je s svojo belino vidna dale v dolino. Sveta Kunigunda in sveti Henrik sta zaitnika cerkve, od tod tudi njeno ime.

Konno normalna napetost

Dobro desetletje je trajalo, da so na entjungerti priklopih novo transformatorsko postajo. Elektrino napeljavo so ljudje seveda imeh. e od leta 1956, a napetost je bila tako slaba, da jim ni kaj prida sluila. Kako so se lotih dela in kako reih problem, je pripovedoval vodja izgradenj in storitev na obmoju Celje mesto in Celje okolica, elektroin-enir Ivan Gregorc. Leta 1988 smo zaeh v Elektru Celje pripravljati projekt za izboljavo slabih napetostnih razmer na obmoju entjungerti. Napetost naj bi za normalno obratovanje gospodinjskih porabnikov znaala vsaj 200 V, na tem obmoju je zaradi velike razdalje od obstojee transformatorske postaje napetost na koncu voda padla vasih tudi na 160 V.

Pri izdelavi projekta je prilo do teav z lastnico zemljia, s problemom so se zaeli ukvarjati ljudje na obini, prilo je do razlastitve oziroma slunostne uporabe. Lani je bil problem razreen in letos dokonno izdelan projekt, zato je naa sluba izgradenj, storitev in servisov pri Elektru lahko zaela z gradnjo. Aprila smo zaeli z deli, daljnovod je dolg 1600 metrov. Teren, po katerem je zgrajen, je zelo teak, drogove ni bilo mogoe postavljati z mehanizacijo, tako da so se nai monterji res trudili. Na delu trase je bilo treba posekati gozd, to so naredili krajani sami. Konec mi

nulega tedna smo daljnovod priklopih, napetostne razmere so zdaj normalne. Daljnovod gravitira na obino Celje, za vzdrevanje na tem daljnovodu in nizkonapetostnem omreju pa bodo skrbeh v nadzornitvu alec.

Celotna naloba je vredna priblino 16 milijonov tolarjev, denar je prispevalo podjetje Elektro iz sredstev za nove investicije. Na prvi postaji entjungert - zidanice je priblino 30 do 40 porabnikov, na drugi postaji entjungert - Reber pa e 25 porabnikov. Napetost na tem obmoju je zdaj 220 V in tudi z vkljuitvijo novih porabnikov bo napetost zadostovala normativom. Predvidena je tudi dopolnitev izgradnje nizkonapetostnega omreja v samem naselju pod cerkvijo, kjer so bile napetostne razmere najslabe. S pomojo krajanov naj bi zagotovili e napetost 380 V, kar je potrebno predvsem za veje porabnike.

alski Celjan Joe In kaj pravijo domaini?

Najbolj zgovoren je bil Joe uek: Uradno sem Zavr-an, ker stanujem v Zavrhu 23 v alski obini, ampak pri poti in elektriki pa spadam pod entjungert, to je pa e v celjski obini in krajevni skupnosti martno. Elektrika je pri nas bila, ampak strano slaba. Radio je velikokrat utihnil, o pralnem stroju ni, da bi lovek govoril, ko sem pa hotel ito za praie zmleti, se je mlin velikokrat kar ustavil. Zamrzovalna skrinja je bila stara samo tri leta, pa je odpovedal kompresor. Je pa zanimivo, da je bila ponoi e slaba lu kot v jutranjih urah. Tako je bilo od 88. leta naprej. Poasi je prilo do nove napeljave.

zdaj pa sem prav hvaleen ljudem na Elektru. Najbolj sreen v ivljenju pa bom, e bodo napeljali e trifazni tok. Tudi krajevna skupnost Galicija nam je pri tem obljubila pomo.

Vsa leta ivim na kmetiji, priblino 13 hektarov meri, veliko je gozda, delovne sile

pa ni, saj sva z bratom sama. Brat je po stroki strojni kljuavniar in e bi imela trifazni tok, bi kupila varilni aparat. Pa kaken trofazni elektromotor, da bi lovek drva agal. Zdaj je vse treba opraviti z motorno ago. Prav vesel sem, da nam bodo zdaj zvonili tudi novi zvonovi v

nai cerkvi svete Kunigunde. 21. julija letos je bilo slavje, takrat smo v zvonik potegnili dva nova zvonova. Pa ju e nisem slial poteno zvoniti, ker pa ni bilo elektrike. Samo malo so zvonih tisto nedeljo, ko so jih potegnili v zvonik, takrat so imeli poseben agregat. Tudi tri reflektorje so

uredili ob cerkvi, ki spad galiki fari, pa so cerkev 1, ko osvetljevali samo tisti i er, preden so obesili zvoi va. Res je lepo, da imo zdaj konno poteno eM ko v teh naih hribih .

IRENA Bi Foto: GREGOR K^i

Ivan Gregorc: Teren je bil resnino zahteven, fantje pa so veliko dela opravili z rokami.

Joe uek: Najbolj sreen bom takrat, ko bo na domaiji trifazni tok.

Monterja Elektra Celje Ivan uster in Zdenko Ramak pripravi transformatorske postaje za priklop.

Na poletnem travniku cel jsice bolninice

Slovenski duhovnik iz Argentine maeval za bolnike

Vodstvo celjske bolninice je leta 1995 zadolilo vzgojiteljice pod vodstvom Majde Guzej, zaposlene na oddelku za otroko kirurgijo, da skrbijo za urejenost velike avle do dokonanja izgradnje nove celjske bolninice. Ta prostor slui ob nedeljah in praznikih tudi za bogosluje, dokler bolninina kapela ne bo dograjena.

Mali bolniki - ustvarjalci pogosto razstavljajo na stenah velike avle svoje risbe, ki so nastale med boleznijo. Njihovo sporoilo v razlini tehniki ni le pozdrav mimoidoim, ampak tudi dokaz, da zanje as, ki so ga preiveli v bolninici, ni izgubljen.

V zaetku junija letos so pripravili razstavo, ki so jo poimenovali Poletni travnik. Dvanajst otrokih risb v razlinih tehnikah predstavlja trave, cvetje in ivali s travnikov. Za vsako risbo so porabili

tri dni, sodelovalo pa je ve bolnih otrok v starosti od pet do estnajst let. Med estintridesetimi podpisniki na risbah je oznaeno tudi ime z roko v mavcu v oklepaju. Na veliko so zapisali:

Bolninini vrtec - OE Zarja. Otroci z otrokega oddelka

kirurkih strok, ORL oddelka in otrokega oddelka vas skupaj z vzgojiteljicami Ireno, Majdo in Heleno vabijo na poletni travnik!

Na dan sv. Lovrenca, 10. avgusta letos je maeval za bolnike celjske bolninice med otrokimi risbami polet

nega travnika slovenski mi jonar, lazarist Toma Mavi iz Buenos Airesa v Argenti ki od leta 1994 ponovno iv Sloveniji. Nadomeal je b nikega kurata, ki je na dof stu v Nemiji. Z njim je son seval duhovnik Milan Korb iz Poljan, ki se trenutno ti zdravi v celjski bolninici. I gosluje je spremljala pesf bolnikov in se izgubljala vi lini zidov, obkroenih z otn kimi risbami. Tako je slove ski rojak iz Argentine z bei do tolabe in upanja zgra^ med nami nov most in pole' travnik celjske bolninien vabi, da stopimo nanj. Mi Mag. KAROLINA GOD

Slovenski misijonar iz Argentine, lazarist Toma Mavric in Marijina sestra Roberta Leto^ med mao za bolnike v celjski bolninici.

D O M A JE NAJLEPE 9

Terme Topolico [L-tonje sprehode po slo-

fiiskih naravnih zdravilikih bomo zakljuili s sprehodom po Termah Topolica in i^^ieljnim spoznanjem o so-jjjjiiii filozofiji pojmovanja zdravja.

5 e pred kratkim bi veina Ij^ idi, ki bi jim predlagali poit-ijjce v zdraviliu, zamahnila z foko in ob tem najprej pomislila^ da so toplice primerne le za zdravljenje bolezni in po-Icodb. e posebej poleti smo se [gto za letom zapodili na morje ju le redki posebnei so se odloili za drugaen nain preivljanja dopusta, na primer na jdiietiji, v zdraviliu, v hribih jli e kako drugae. Za vse to imamo v Sloveniji idealne naravne danosti, ki pa vasih same po sebi e ne zadostujejo. Slovenska zdravilia so ob souporabi naravnih zdravilnih sredstev razvila tevilne nove metode zdravljenja in nove programe za prepreevanje bolezni ter izboljevanje poutja. Prav zaradi tega lahko dvakrat premislite, e ne bi kazalo po-fitnic preiveti v zdraviliu, od koder boste prili bolj zdra-vi, bolje volje, spoiti in zadovoljni.

Lega zdravilia Razloeno zdraviliko nase-

' je Topolica z zgostitvijo hi ob cesti pred zdravilikimi po-

" toji ob potoku Toplici, prvi fflenjenem leta 1440, lei v zahodnem delu Velenjske kot-ine, pod apnikim Lomom i756 metrov), ob termalni pre-iomnici Topolica-Dobrna-Ro-

; gaka Slatina. Poleg samotnih tmetij naselje sestavljajo zaselki Metlee, predmestje otanja, Laje ob velenjskem port-

^ lem letaliu in Lom, visoko 1M poboju pod istoimensko vzpetino. Topolica si je nala oiesto med vraci Karavank in Savinjskih Alp, med gozdovi in zelenimi travniki, med poboji z mnogo sonca in toplote, kjer zvira ista zdravilna voda in je "a pretek sveega gorskega zraka brez megle, zato je postala zelo obiskano zdravilie za obolele s tuberkulozo. Hri-i^. ki jo obdajajo, so pokriti s

l^ rasnimi iglastimi gozdovi. Ob '^seh teh naravnih danostih za

zdravje in dobro poutje upodabljajo vse vrste terapij in teh-

i^k, masa, kopeli... V blinji "l^ olici ni industrijskih naselij, ''3nzitnih cest in ne eleznice. Zato je zrak ist in neonesna-^^ n. Podroje, v katerem prevladuje srednjegorska klima, je '^ t^ azito mirno, kot nala za l^ s^. ki bi se radi spoiU. Terme "^ opolica z zdravilnim vrel-

katerega uinke so poz-"^ l^i e na zaetku 17. stoletja, 0^ danes pomembno rekreacij-, ^^ 0. zdraviliko in gostinsko f^edie. Prebivalci so zaposle-v blinjem otanju in Vele-

Na pomolu nad potokom oplico stoji poznogotska cer-

sv.Jakoba, ki se prvi ome-Jaleta 1545. Sedanja stavba je J ' ^ zidana okoli leta 1730. V >olicije9.majal945nem-^ generalfeldmaral Alexan-J r von Lohr podpisal doku-^^ nt o vdaji nemkih oboroe-

y^sil v jugovzhodni Evropi.

POLETNI KVIZ

Toplice, vrelec, preseneenja...

Kot velik del slovenskih naravnih zdravili so tudi Terme Topolica bile znane e v davni preteklosti, e v 16. stoletju. Leta 1617 jih je obiskal ljubljanski kof Toma Hren. Leta 1838 so bile e odprte za javno uporabo. Leta 1898 so jih preuredili in modernizirali. Terme Topolica leijo 10 kilometrov od Velenja na nadmorski viini 395 metrov. V majhni dolini jo s treh strani obdajajo s smrekovim gozdom porasli grii in hribi. Lega in klima, ki prevladuje tu, jo delajo privlano za najiro mnoico ljudi, potrebnih zdravja, mira in sprostitve. Same terme ponujajo monost kopanja v dveh termalnih bazenih, monost kopanja v individualnih kabinah, rono in podvodno masao. V njih lahko preizkusite uinke akupunkture po starem kitajskem nainu in skoraj neverjetne efekte zdravljenja z laserjem. Vsi prostori so opremljeni s sodobnimi pripomoki, zahtevneje preiskave pa opravljajo na internem oddelku bolninice Topolica. Rehabilitacijski program sestavi zdravnik specialist, odvisen pa je od bolnikovega bolezenskega stanja, starosti, poutja in vedenja. Zajema individualne in skupinske vaje v bazenu, termoterapi-je, parafinske obloge, masae in elektroterapije.

Zdravstvena dejavnost

Zdravilie Terme Topolica ima organizirano lastno zdravstveno slubo. Medicinsko osebje zdravilia izvaja terapije v zdravstvenem delu hotelskega objekta in pri tem poleg naravnih metod uporablja za zdravljenje tudi mehano, kinezo, termo, hidro in elektroterapije. Naravno zdravilno sredstvo je termalna voda s temperaturo 32 st.C. V eni sekundi se nabere kar 50 litrov vode. tevilne raziskave so pokazale, da ima termalna voda v Topolici izredno moan vpliv na vse ive organizme. Zelo je primerna za preventivne kure in rekreacijo, v medicinske namene jo uporabljajo v obliki kopeli oziroma kopalnih kur. Obolenja, pri katerih se bo uinek zdravljenja pokazal v najveji meri, so stanja po pokodbah in operativnih posegih lo-komotornega sistema ter hujih opeklinah, obolenja sklepov in hrbtenice (degenerativno obolenje hrbtenice in spon-di logeni sindrom), izvensklep-ni revmatizem, kronina obolenja srca in dihalnih organov, motnje v prekrvavljenosti udov ter nevrotska stanja. Iz tega lahko sklepamo, da se v Topolici zdravijo prav tiste bolezni in posledice pokodb, ki so med naim prebivalstvom najbolj pogoste in so na alost v stalnem porastu.

Za lajo odloitev, v kateri program zdravljenja se boste odloili, vam povemo, da imate v Termah Topolica hkrati s poveevanjem zanimanja domaih gostov ve programov, ki bodo zadovoljili razline okuse. Tako se boste lahko odloili za preventivni zdravstveni program, aktivni oddih, klimatski program, poitniki in vikend program, specialni kurativni program (ponuja sistematini zdravniki pregled, kurativni program za operirance, bolnike z boleznimi oilja ter bolnike z okvarami na lokomotornem aparatu, program za bolnike z obolenji nevromuskulatornega aparata) in za konec lepotilni program. Program edukacije pa vkljuuje e eno posebnost, in sicer dve oli: za diabetike in hrbteniarje.

Hotel, izleti Gostje se lahko v Topolici

odloijo za nastanitev v hotelu Vesna, ki ponuja vse udobje dananjega asa. V sklopu hotela Vesna so poleg dveh bazenov s termalno vodo (veji meri 25x12,5 metra) e savna, trim kabinet in telovadnica, individualne kabine za kopanje, kadi za podvodno masao, kadi in kabineti za rono masao, v neposredni bliini pa so tenika igria, trim steza in asfaltno igrie. V okviru hotela Vesna pa deluje tudi salon estetika za lepi videz nenejega spola. Gostje se lahko odloijo tudi za jahanje, kopanje in sur-fanje na blinjem Plevelovem jezeru, vonjo s kajakom po reki Savinji, lov in ribolov... Privoite si lahko tudi razline izlete v okoUco. V bliini je otanj, mesto v zahodnem delu aleke doline pod ruevinami gradu, ki je nekdaj varoval prehod reke v gorsko sotesko, znano po usnjarstvu in termoelektrarni. otanj ima izredno zanimivo in dolgo zgodovino. V mestu od treh grain stoji le e ena. Najstareja je bila Pusti grad, ki se omenja e leta 1318 in je bila v lasti Vovberanov. Stala je na pomolu sredi strmega poboja nad otanjem. e od 16. stoletja je razvalina. Druga je trka graina Amts-haus, ki je leta 1734 pogorela, stala pa je tam, kjer je danes staro mestno jedro. Takrat je glavno vlogo prevzel dvorec na poboju severno od sredia otanja, danes imenovan Vo-njakova graina, nekdaj pa Thurn. otanj se kot trg prvi omenja leta 1355, mesto pa je od leta 1911. Tam je galerija kiparja Ivana Napotnika (1888-1960). V otanju se je rodil pesnik Karel Destovnik-Kajuh (1922-1944).

Pot nas lahko pelje tudi v drugo smer, nasproti Topoli-ce, v vas Skorno pri otanju. Kraj se prvi omenja leta 1243 in se ponaa s podrunino cerkvijo sv. Antona. Prvotna cerkev je bila morda najstareja v mihelski upniji, vendar se prvi omenja ele leta 1545. Sedanja stavba je bila zidana v 17. stoletju in leta 1901 prenovljena. Prezbiterij je e gotski; ima ozka ilasta okna ter re-brast obok. Ohranjeni so ostanki velike freske iz leta 1526.

Streljaj dale od otanja pridemo v majhen kraj, ki pa ima zavidanja vredno zgodovino, Sv.Florjan. Podrunina cerkev sv.Florjana se prvi omenja leta 1545. Leta 1669 so zgradili sedanjo stavbo, ki ima znamenit raven strop s staro slikarijo. V cerkvi je vzidana spominska ploa z opisom Katzenstein-skega gradu, ki je nekdaj stal blizu cerkve. Prvi znani grajski lastniki so bili Ptujski gospodje; ti so tu postavljali svoje ministe-riale Katzensteine, ki se omenjajo leta 1173 in nato pogosto v 13. stoletju. Leta 1327 so bih grajski lastniki e Celjski grofje. V bojih med Habsburani in Celjani je bil grad razruen ter ni bil ve nikoli obnovljen. Ohranjeni so le mali ostanki razvalin. Kapelica ob cerkvi sv.Florjana je bila zgrajena leta 1818. V njej hranijo krogle, baje iz dobe turkih napadov. Iz Sv.Florjana prihaja, mimogrede reeno, tudi znana slovenska pevka mlaje generacije Irena Vrkovnik.

e gremo po cesti naprej iz Sv.Florjana pridemo v Bele Vode, kjer je na severni strani, v peinah ob Hudem potoku, Mornova zijalka, v kateri je profesor Sreko Brodar leta 1936 odkril koeno in kameno orodje iz stare kamene dobe ter bronaste predmete. upnijska cerkev sv. Andrej a se prvi omenja leta 1482. Sedanja stavba je bila zidana leta 1775. Bila je podrunica mozirske upnije. Leta 1786 je postala kuracija in pozneje upnija. Podrunina cerkev sv.Kria je slovea boja pot. Na prostoru prejnje lesene kapele so tu zgradili leta 1840 romarsko cerkev, do katere vodijo svete stopnice, postavljene leta 1873, ki jih je s slikami okrasil Toma Fantoni; istoasno je poslikal tudi oratorij. Iz te dobe so tudi freske v prezbiteri-ju. Za sv.Kriem je v rimski dobi vodila cesta, ki jo e danes imenujejo rimsko cesto. Dobro obiskana izletnika toka, do katere potrebujete slabe tri ure hoje, se imenuje Smrekovec (1569 metrov).

Za konec kratkega potovanja po blinji okolici Topolice skoimo e v 3 kilometre oddaljen kraj z imenom Zavodnje. Na vrhu ambergu je nekdaj stal utrjen gradi, last grofov Schaumburgov. Sedaj je vidno samo e temeljno zidovje in trije obrambni jarki. Gradi so najverjetneje razdejali Turki. upnijska cerkev sv.Petra se prvi omenja leta 1545. Sedanja romanska stavba je iz leta 1813. Cerkev je bila prvotno podrunica kalske in pozneje mihel-

ske upnije. Iz slednje se je izloila leta 1783 kot kuracija. Z materjo upnijo je bila 1461 podrejena ljubljanski kofiji, od leta 1787 pripada lavantinski

kofiji. Iz Zavodenj prihaja slovenski kipar Ivan Napotnik (1888-1960), mojster plastike v lesu.

MARJAN GRABNER

Kviz - Terme Topolica 1. Lani so Topolani praznovali zelo zanimivo letnico

omembe kraja. Katero? M=250-letnico, H=555-letnico, K=1000-letnico; 2. Naravno zdravilno sredstvo v Termah Topolica je

termalna voda. Kakno temperaturo ima na izviru? 0=32 st.C, A=38 st.C, 1=25 st.C; 3. Za prijetno poutje gostov je na voljo kopanje v termal

nih bazenih in individualnih kabinah. Koliko je bazenov v Termah Topolica?

D=1,T=2,K=4; 4. Tik preden zavijemo v Topolico se ustavimo v otanju.

Koliko grain je v zgodovini krasilo mestno podobo? U=5, A=1,E=3; 5. V otanju je galerija, ki se imenuje po nekem sloven

skem kiparju. Katerem? L=Ivan Napotnik. N=Lojze Dolinar, J=Zdenko Kalin; 6. V Termah Topolica imajo na voljo veliko tevilo progra

mov zdravljenja. Koliko? Z = 2 , y = 6 , B=4; 7. V otanju se je rodil nek slovenski pesnik. Kateri? =Ervin Fritz, =Joe mit, S=Karel Destovnik-Kajuh, 8. Sv.Florjan velja na Slovenskem za zaitnika gasilcev. V

istoimenskem kraju se je rodila popularna slovenska pevka. Katera?

N=Irena Vrkovnik, T=Ditka Haberl, P=Mia nidari; 9. Na severni strani Belih vod, v peinah Hudega potoka, je

leta 1936 na znani paleontolog Sreko Brodar odkril zanimivost iz stare kamene dobe. Katero?

0=Potoka zijalka, A=Mornova zijalka.

Pravilno reitev vpiite v priloen kupon in ga do 6. septembra poljite na naslov: Novi tednik, Preernova 19, 3000 Celje, za poletni kviz - Terme Topolica. Med reevalce s pravilnimi reitvami bomo razdelili 5 praktinih nagrad.

Izid rebanja Poletni kviz, objavljen v NT t. 33, ki je izel 15. avgusta, je

reilo 945 bralcev. Pravijen odgovor je bil AJDA IN TERMAL. Izmed prispelih kuponov smo izrebali pet reevalcev, ki so

kviz pravilno reili in bodo prejeli naslednje nagrade: vikend paket za 2 osebi prejme Metka Koak, Grobelce 27b, 3264 Sveti tefan, praktine nagrade - majico NT&RC, pa prejmejo naslednji reevalci: Jerneja Bosli, Olimje 60, 3254 Podetrtek, Boris Gajek, Leve 44, 3301 Petrove, Nika Jani, Mestinje 49, 3241 Podplat in Doroteja Pilih, Mariborska 141, 3000 Celje.

Vsem izrebanim estitamo in sporoamo, da boste nagrade prejeU po poti!

l a NASI K R A J I iN U U D J E

Tu brez kopalnice V Kovinarski ulici 6 ob deevju tee v stanovanja, prave kopalnice pa ni

Pred leti smo pisali o eni izmed hi v Kovinarski ulici v Celju, ki je do danes e vedno zanemarjena in nevz-drevana, ivljenje v njej pa vse prej kot prijazno. Podobnih primerov je e veliko, samo v omenjeni ulici jih je cela vrsta. Tokrat je oitno prekipelo stanovalcem Kovinarske 6.

Hia ima sedem stanovanj, nekateri so v njej e dve desetletji in ve. Nekdanji Emo jim je dodelil stanovanja, ki so takrat morda e bila sprejemljiva, danes pa so dale od sodobnih standardov bivanja. V celi hii sta namre samo dve stranii, kopalnice nobene. Druine se stiskajo v dveh prostorih. Pa bi e nekako lo, pravijo tisti skromneji, e bi na hii opravili vsaj najnujneja popravila. Tako pa streha zamaka in voda ob deevjih tee v stanovanja. Ponekod so zaradi vlage odpadli ceh kosi ometa, v skupnem straniu pa je nevarno, saj lahko s stropa pade e kaj drugega kot le omet, ki ga e nekaj asa ni ve.

Kje je kazen za lastnika?

Pred leti so sicer zamenjali okna in prenovih fasado, tako da hia na prvi pogled ni vid