Gla

snik

SE

D 5

0|3,

4 20

10

115

Knjine ocene in poroila Marjetka Balkovec Debevec*

* Mag. Marjetka Balkovec Debevec, univ. dipl. etnol. in prof. zgod., muzejska svetovalka, Slovenski olski muzej. Ljubljana, Plenikov trg 1, E-pota: marjetka.balkovec@guest.arnes.si

JOE KOFLJANEC (UR.): Gospa, e ni dobro, ni treba ni plaat: Breice, trgovsko mesto; Drutvo za oivitev mesta Breice, Breice: Zavod Neviodunum (Breike tudije; 3), Krko 2009, 391 str.

njena leta 1241, zdruevala je strateke, upravne, sodne in trgovske funkcije. Mesto je bilo eno najmanjih slovenskih srednje-vekih mest, saj je imelo po podatkih iz urbarja okoli leta 1526 znotraj obzidja le okrog 50 hi. Med prebivalci so bili: kro-ja, dva kovaa, tesarja, krznarja, evljarja, lonarja, tkalca, kramarja, sitarja in kamno-seka. V zgodovini mesta je bila pomembna tranzitna trgovina ez mejo proti Zagrebu. Iz te smeri je prihajalo blago, namenjeno v Benetke in Nemijo (vosek, koe, krzno, med, govedo, svinje), v obratni smeri pa tkanine, zaimbe in diave, elezo in ele-zni izdelki, slaniki, les, sol in vino. Poleg tovornih vozov je bil pomemben reni pro-met po Savi.Doc. dr. Matev Koir je posebno pozor-nost v tudiji namenil breikemu sredstve-ninskemu uradu in ga primerjal e z neka-terimi drugimi uradi. Sredstvenina je bil posredni davek na trgovsko blago, ki so ga na cestnih in vodnih poteh pobirali deelni stanovi. Na podlagi izvirnih arhivskih do-kumentov prikae natanno doloeno orga-niziranost, vsebino delovanja in prihodke uradov, ki so na pomembnosti pridobili v 17. stoletju.Najbolj znano breiko trgovsko druino del Cott je predstavil mag. Bojan Cvelfar. Zaetek bogate in pomembne zgodbe se-ga v leto 1781, ko je Leonhardt del Cott v Breicah odprl trgovino, sledili so mu na-sledniki do pravnuka Carla del Cotta, ki se je bolj posvetil vinogradnitvu, trgovino pa je pred prvo svetovno vojno oddal v najem in tako konal bogato trgovsko druinsko tradicijo. O iroko razvejanih poslovno-tr-govskih stikih pria tudi spominska knjiga iz leta 1881 takratnega lastnika Gustava del Cotta, ki je nastala ob sveanem praznova-nju 100. obletnice obstoja trgovine. Vanjo je lastnik povezal pomembneje listine in estitke, ki so mu jih poslali prijatelji in poslovni partnerji.Breice so bile zaradi svoje lege ob glavnih prometnicah in zgodaj pridobljenega statu-sa mesta pomembno sejemsko in trgovsko sredie. Zgodovinar Mitja Suni je z ana-lizo ohranjenih arhivskih virov prikazal se-jemsko ivljenje v Breicah v 19. in v prvi

polovici 20. stoletja. Sejemsko ivljenje ni poznalo deelnih meja, tako so v Breicah ivahno trgovali prebivalci iz nekdanjih deel tajerske in Kranjske ter iz sosednjih hrvakih krajev. Predstavljeni so ivinski, lesni in kramarski sejmi ter za kmeko pre-bivalstvo najpomembneji ivinski sejmi, e zlasti praiji. Pravila delovanja in rav-nanja na sejmu so doloali sejemski redi.Dr. Borut Batagelj je rekonstruiral trgo-vsko mreo posameznikov in podjetij v Breicah med obema svetovnima vojnama. Poleg dragocenega popisa, ki v abecednem seznamu trgovcev in trgovk oziroma trgo-vin prinaa temeljne podatke o posamezni trgovini, je opozoril, da je ob prikazu trgo-vske dejavnosti potrebna povezava tako ire gospodarske zgodovine kot prepleta elementov kulturne, nacionalne, politine, pravne zgodovine, zgodovine urbanizacije, statistike, historine antropologije, idr. Vetrnih kupij ne sklepamo, je ena od trditev, nastalih v zgodbi, povezani s pro-dajo oziroma z nakupom eleznikih pra-gov, ki je zaradi zapletov pristala v sodnem postopku. Mag. Metka Bukoek je v pri-spevku predstavila zakonitost poslovanja trgovin in spore, ki so jih reevali pred trgovskimi sodii. Z izborom zanimivih primerov iz obsenega arhiva trgovskega sodia pa je zajela tudi trgovski duh do-loenega asa.V tudiji o cerkvenih procesijah na glavni breiki mestni oziroma trni ulici je doc. dr. Mateja Habinc podrobno popisala tiri procesije: velikonono oziroma vstajenj-sko procesijo, procesijo krievega oziroma krinega tedna, procesijo svetega Renjega telesa in roenvenske procesije. Spozna-mo, kaj se je ob procesijah dogajalo, kje so potekale, kdo jih je organiziral in kdo se jih je udeleeval. Avtorico je zanimalo tu-di spreminjanje prostora, po katerem so se procesije gibale, in njihov pomen ter vloga za ljudi in lokalno skupnost vse do let po drugi svetovni vojni, ko so se z ustavno loitvijo drave od Cerkve procesije kot verski dogodki vse bolj umikale iz javnih prostorov.Nekaj odgovorov na vpraanje, kje in ka-ko so trgovci pridobivali izobrazbo, sta v

Obseen zbornik tretje tevilke Breikih tudij nam z domiselnim naslovom zgo-vorno namigne, da ponuja vsebino o po-membni dejavnosti v Breicah, v mestu, ki se je razvilo na stiiu trgovskih poti. V zborniku znanstvenih razprav je najveji poudarek namenjen predstavitvi trgovine in trgovanja skozi as v mestu, ki meji na sosednjo Hrvako.V uvodu je urednik Joe kofljanec zapi-sal: Enajst recenziranih prispevkov tiri-najstih avtorjev ne opisuje le vpetosti Bre-ic v trgovske poti, pa pa odgrinja tanico ivljenj posameznikov, ki jim je trgovina predstavljala temeljni ali dopolnilni vir za-sluka.Prva razprava prikae najnoveja odkritja najstarejih obdobij, ki so bila do arheolo-kih izkopavanj v zadnjih letih skrita pod mestnim tlakom. Arheologi Slobodan Oli, mag. Uro Bavec in mag. Alenka Jovano-vi so med najpomembneje rezultate arhe-olokih izkopavanj uvrstili doslej neznane sledove prazgodovinskih in rimskodobnih poselitev prostora in opozorili na unika-tnost nekaterih predmetov, ki bi si zasluili stalno muzejsko predstavitev. Zgodovinar dr. Miha Kosi je odstrl po-gled v srednjeveko podobo Breic, ki so jih ustanovili salzburki nadkofje na nji-hovem velikem zemljikem gospostvu ob dravni meji. Naselbina je bila prvi ome-

Gla

snik

SE

D 5

0|3,

4 20

10

116

* Andrej umer, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., Regionalni center za razvoj d. o. o. 1410 Zagorje ob Savi, Podvine 36, E-naslov: andrej.sumer@si.cx

Knjine ocene in poroila Marjetka Balkovec Debevec

Knjine ocene in poroila Andrej umer*

Monografija Sonje Sibile Lebe Kulturna dediina in lokalne tradicije kot temelj turistine ponudbe podeelja je med prvi-mi knjinimi deli, ki se lotevajo celostnega pristopa k razvoju kulturnega turizma na podeelju. Avtorica je na podlagi veletnih nacionalnih in mednarodnih izkuenj na podroju kulturnega turizma izdala mono-grafijo, ki je koristna tako za znanstveno in raziskovalno delo kot tudi za vse tiste, ki

SONJA SIBILA LEBE: Kulturna dediina in lokalne tradicije kot temelj turistine ponudbe podeelja; Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor 2008, 270 str.

v Sloveniji delujemo na podroju razvoja kulturnega turizma. V prvem in drugem poglavju avtorica opre-deli turizem kot najizraziteji socioloki pojav drugega tistoletja in poda definicije kulturnega turizma, ciljne skupine, pomen kulturnega turizma, motive za kulturno-tu-ristina potovanja in vrste kulturnih turi-stinih potovanj. Kratek pregled zgodovine turizma in kulturno-turistinih potovanj po-kae, da podeelje v Sloveniji v preteklosti ni bilo naklonjeno kulturnemu turizmu, za-to je danes skoraj nemogoe govoriti o ti-pinih gradnjah na obmoju posameznih regij. ele v zadnjih letih je opaziti spre-membe, saj mnogi gostinci, ponudniki na-stanitev in drugi prepoznavajo kulturo kot pomemben dejavnik turistine ponudbe. Avtorica v nadaljevanju predstavi pojem kulturnega turizma in njegove razpoznavne znailnosti, kjer je poglavitno poznati dej-stvo, da kultura niso le umetnike stvaritve in da kulturne dobrine same po sebi e niso kulturno-turistini produkt. Kulturno-turi-stino ponudbo je tako treba, e skrim vse-bino prvih dveh poglavij, oblikovati glede na specifike obmoja, elja in priakovanj ciljnih skupin ter vrsto potovanj, za katere se uporabniki odloajo.V tretjem poglavju avtorica opie model destinacijskega managementa, primerne-

ga za podeelje. V prvem sklopu predstavi pojem destinacije kot celostnega sistema, management destinacije in opredelitev nje-govih nalog ter posebnosti organizacije in drube destinacijskega marketinga in ma-nagementa. Dotakne se tudi ivljenjskega cikla turistine destinacije in nujnosti ino-viranja ter opredeli trajnostni razvoj in nje-gov pomen za konkurennost turistine de-stinacije. V nadaljevanju osvetli tudi pojme podeelske destinacije, vloge podjetniva v destinaciji, kljune kompetence turisti-ne destinacije. Sledita poglavji o mrenem managementu kot inovaciji pri upravljanju destinacije in obravnava vzpostavitve mre-nega destinacijskega managementa.Raziskovalni del je avtorica opravila na skrajnem severovzhodu Slovenije, na ob-moju Gorikega, ki je bilo leta 2003 ra-zglaeno za zavarovano obmoje z ime-nom Krajinski park Goriko. Razteza se na obmoju 11 obin, na obmoju ivi okrog 25.000 ljudi. Avtorica je obirno raziskavo razdelila na tiri faze: zbiranje informacij in literature; doloitev obsega in naina izvajanja raziskave; analiza podatkov; iz-delava predloga in priporoil kot sinteze ugotovitve raziskave. Na podlagi izrpne raziskave in analize je bil postavljen osnov-ni cilj razi skave, in sicer doloiti in testirati kljune parametre in podroja delovanja

lanku o breiki trgovski oli skozi as podali etnologinji in kulturni antropolo-ginji Alenka erneli Kroelj in Anita Radkovi. Zgodovinskim, statistinim, organizacijskim podatkom sta dodali dra-gocene podatke iz ivljenja trgovske ole skozi uiteljske oi na eni strani in skozi dijake na drugi. Po spominih treh uiteljic omenjene ole se v prispevku rie podoba o delovanju ole ter o medosebnih odno-sih med sodelavci in odnosi z dijaki, ki so bili v preteklosti bolj preprosti, predvsem delovni in ubogljivi. Na drugi strani pa zaivijo e tri spominske zgodbe nekdanjih dijakov trgovske ole Breice iz razlinih obdobij njenega delovanja.

Arhitekt Karel Filipi je zborniku prispe-val prikaz urbanistinega razvoja Breic, Trne ulice in prometa v drugi polovici 20. stoletja. Ob tem je opisal postopno preme-anje zelo pomembne trgovske funkcije iz starega mestnega jedra v predel, blije stanovanjskim naseljem in glavnim prome-tnim tokovom.V raziskavi etnologinje dr. Ivanke Pokar se bo verjetno marsikdo prvi seznanil z i-vljenjem in delom breikih klnarjev, mo-kih, ki so lovili in nabirali naplavljen pre-mog v Savi pri Breicah. Ime so dobili po nareni izpeljanki besede za premog kln. Klnarji so v obdobju od zaetka 20. sto-letja do okoli leta 1958 iz Save in z njenih

obreij nabrali na deset tisoe ton savske-ga premoga. Prodaja tega premoga je bila pomemben vir zasluka za mnoge druine. V prispevku je prikazan ta poseben nain ivljenja z reko Savo, opisani so pripomo-ki za delo, odnosi med delavci, trgovanje. Slikovito predstavo opisom dela klnarjev dodajajo e risbe Mitje de Gleria. Znanstveni sestavki Breikih tudij 3 pri-naajo pomembne obravnave za bogatenje spoznanj lokalne zgodovine, a so hkrati e veliko ve, ponujajo monost primerjav trgovinske dejavnosti z drugimi mesti in jih lahko uvramo v del mozaika celovi-te zgodbe razvoja trgovine in trgovanja na Slovenskem.