version pulaarkala luwaa (kuulal), walla lelnannde sar ɗi, walla aada, walla ba ɗal, ko...

22
GAAADONDIRAL FAADE E MOOMTUGOL KALA MBAADIIJI ƁURONDIRAL FAADE E REWƁE NDENNDAANDI SENEGAAL Leñol Gootol - Faandaare Wootere - Pellital Gootal Jaagorde debbo ɓesngu kam e cukaagu Version Pulaar

Upload: others

Post on 19-Mar-2020

6 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

GAAADONDIRAL FAADEE MOOMTUGOL

KALA MBAADIIJI ƁURONDIRALFAADE E REWƁE

NDENNDAANDI SENEGAAL

Leñol Gootol - Faandaare Wootere - Pellital Gootal

Jaagorde debbo ɓesngu kam e cukaagu

Version Pulaar

SOMMAIRE

UDDITIRKA Soknaajo Mariyaama SAAR,

Jaagorɗo Debbo, Ɓesngu e Cukaaku ................................................................................................................ 5

Dowlaaji-terɗe ngal ɗoo Gaadondiral .............................................................................................................. 6

Rokka worɓe e rewɓe arsukaaji potɗi ............................................................................................................. 8

Moomtude haa laaɓa ɓural ɓural faade e rewɓe ɓee ................................................................................... 9

Lelna hurum sariya mo hakkeeji rewɓe potɗo e mo worɓe ɓee oo ............................................................ 9

Moomtude haa laaɓa ɓural ngal, neɗɗo, yuɓɓo wallaentanpiriis waawɗo wonde fof, waɗi faade e rewɓe .................................................................................. 9

Etaade haa rewɓe ndaña ɓamtaare timmunde kam e poolguuji,ngam ɓe kooloo baɗgol kam e huutoragol hakkeeji aadee ........................................................................ 10

Peeje ngam daɓndude ɓesngu ....................................................................................................................... 10

Moomtugol haa laaɓa, miijooji bonɗi, kam e golleeji aada,tutaaɗi e miijo wonde, ngal tergal goral walla dewal ina ngal ɗaa ........................................................ 10

Moomta haa laaɓa, e nder geece mum ɗee fof,njeeygu rewɓe kam e kuutoragol ɓe to bannge cagayaagal ...................................................................... 11

Moomtude ɓurondiral hakkunde gorko e debbo haa laaɓae nder nguurndam politik kam e pibilik leydi ndii ....................................................................................... 11

Dañde golleeji laamu kam e waawde waɗde leƴƴi gollelaamu fof e tolnooji hakkunde leyɗeele fof ................................................................................................... 11

Daranaade gornomaa oo e bannge hakkunde leyɗeelekam e tawtoreede e golleeji yuɓɓooji ............................................................................................................ 12

Rokkude debbo, hakkeeji potɗi e ɗi gorko oo,faade e ngenndiyaŋkaagal ɓiɓɓe maɓɓe ɓee ............................................................................................. 12

Kuccitingol ngol golle, dañde peeje janngude kam e dañde dipolomaaji/ceedanfaaguujie nder duɗe janngingol ɗe leƴƴi kala, e nder nokke dowri kam e nokke tufunnde ............................. 13

Kaɗgol riiwgol debbo e golle mum, tawa saabiiɗum ,ko cowagol makko,walla fooftere jibingol makko Kala baɗɗo ɗum sariya yana e mum ......................................................... 15

Nawdude baɗɗiiɗe ɓesngu kam e baɗɗiiɗe golle,weeɓnude cosgol kam e ɓamtugol jokkondiral ngal galleeji deenooɓe ente ......................................... 15

Waɗde feere,tuugnaade e ndaɗɗudi potal hakkunde gorko e debbo,haa yimɓe ndaña peeje yottanaade sarwisaaji safaara ɗii ....................................................................... 15

Waawde dañde ñamaale kam e ñamaale ndema,kam e sarwisaaji njeeygu kam e karalleeje kaanɗe .................................................................................... 17

« MOOMTUDE HAA LAAƁA ƁURAL ƁURAL FAADE E REWƁE ƁEE »

Ndee ɗoo deftere moƴƴere, ko nde daawalbaɗngal faayiida e nder jaɓɓal leydi menfaade e cargol humpito wonande

Gaadondiral jowitiingal ngal e Cuytingol kalaMbaadi Heedi-heedaagal faade e Rewɓe, ngalnganndu-ɗaa Batu Dowlaaji Dennduɗi (NasiyoŋSini) Kuuɓtidinngu, ngu 18 desammbar 1979,jaɓii ngal, Senegaal kadi nuunɗini ngal ehitaande 1985. Ngaal ɗoon gaadondiral, ko ngalnjeñcudi duuɓi 30 golle komisoŋ nguurndamrewɓe, mbo Dowlaaji Dennduɗi sosnoo ehitaande 1946 ngam yuurnitaade ngonka rewɓeet ƴellitde hakkeeji mu’en. Ko ɓuri duuɓi capanɗetati caggal nde ngal jaɓaa ndee, 185 leydi e dowleyɗeele 191 kuniima rewtaade ɗeen ɗoonlelnaaɗe. Ngal ɗoo gaadondiral ngal taƴe 30,hangal jogii darnde waɗnde fayiida e ndernanondire hakkunde-leyɗe jowitiiɗe ɗee ehakkeeji aadee.

Hangal siftiniri hakkeeje rewɓe, ɗi mbayletaakepirtetaake ɗii, ngal anndini ko wi’etee heedi-heedaagal e nder kakkillaaji aadeeɓe koo, ngalholliri kadi lelngo golle wonande Dowlaajijeyaaɗi heen ɗii. E tonngol tan, gaadondiral ngalhuuri ko mbaadiiji tati e nder ngonka rewɓe,hono : hakkeeji rewɓe to batte ɓiyleydaagal, kame ngonka maɓɓe to sariya, batte jibingol, kam ebatteeji geɗe pinal e dow jotondire hakkundeworɓe e rewɓe.

Fawaade e ɗee ɗoo golle, Minister (Jaagorgal)Debbo, Ɓesngu e Cukaagu ina hollira wonde kowoni koo ngooroondi (fooɓre) haqiiqa potalhakkunde worɓe e rewɓe, tuugnii ko e ndaɗɗudilaawol laaɓndi. So rewraama e ɗemɗe ngenndiije,ina waawi newnude kakkilingol yimɓe, haa teeŋtinoon rewɓe, e ngal ɗoo kuutorgal laawol baɗngalfayiida. Gollal baangal ndaa nii, binndangal eɗemɗe ngenndiije, jogingal kadi laɓɓitinekelmeendi kaanɗe, gila to helmiire (helmeremiijo) hakke aadee e hoore mum, haa to

ngonaagu e potal hakkunde debbo e gorko, ngalari ko e sahaa maggal tigi.

Ko ngal kuutorgal newingal, faade e tabitingolngoƴa Laamu nguu, hono waɗde feere haa kalaɓiyleydi, no jaŋde mum waawi tolnaade kala, owaawa faamude, heɓindoo kelme kam e casiwonande ngal ɗoo gaadondiral, ngal nganndu-ɗaangal waggini ko potondiral e potal to gonaagu, konewnata koo ɓamtaare duumotoonde.

Miɗo yiɗnoo yottinde jaaroore am ɓurndeteeŋtude, faade e yimɓe rennduɓe ɓee mbaɗindee ɗoo deftere, haa teeŋti noon e diɗɗalfannuyankeeɓe toowɓe heeroriiɓe ɓee ɗemɗemen ngenndiije, kam e Fedde Gollondiral eƁamtaare nde Itali, nde nganndu-ɗaa ndee kokamnde walliti e cihnugol ɗee ɗoo golle.

Miɗo wernoo noddaandu faade e golliyankooɓeDowla ɓee, e Pelle ɗe ngonaa Laamuyankoojeɗee (ONGji ɗii), e Wallidiiɓe to Karalle e Kopporeeje(PTF) ɓee, kam e Pelle Renndo Ɓiyleydaagal(OSC) ɗee, ngam ɓe mballita e cargol humpitondee ɗoo deftere, mbele ende yottoo e kalanokkuuji e lowe renndo men, gila to dowri haato keɓeeje. Waɗde feere haa keɓindagol e cihnugol hakkeejirewɓe e cukalel dewel tabita, ko ɗum ƴellitgolɓamtaare duumotoonde, fotondirnde.

UDDITIRKA

Soknaajo Mariyaama SAARJaagorɗo Debbo,Ɓesngu e Cukaaku

6 Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

DOWLAAJI-TERƊE NGAL ƊOO GAADONDIRAL

E dow teskaade wonde Sarɗi Dowlaaji Dennduɗi oo ina teeŋtini laawol e nderhakkeeji aadee tuugnorɗi (yummaaji, ndaɗɗudi, tammborɗi) ɗii, dow ndimaagu ehorma ɓiy aadama, kam e dow potal hakkeeji hakkunde debbo e gorko,

E dow teskaade wonde Eeraango hakkeeji aadee hakkunde-leyɗeewo ina teeŋtinihaqiiqa (ƴi’al, tugulal) baasgol-heedi-heeda, kadi ina wi’ii wonde ɓiy aadee’en fofnjibintee ko e potal to batte ndimaagu e hakkeeji, tee kadi gooto kala na haandi edenndaangal hakkeeji e beeytaaje kalaaɗe heen ɗee, ko aldaa e ɓurdondirgol,teeŋtni noon to batte gonal debbo walla gorko,

E dow teskaade wonde Dowlaaji-terɗe e Nanondire hakkunde-leyɗe jowitiiɗeɗee e hakkeeji aadee ina poti, alaa e sago, tabitinde potal hakkeeji hakkunde gorkoe debbo, e nder kuutoragol kala hakkeeji to batte ngalu, renndo, pinal, ɓiyleydaagal,e politik fof.

E dow yuurnitaade gaadondire hakkunde-leyɗe tonngaaɗe ɗee e les njiimaandiFedde Dowlaaji Dennduɗi, kam e jaale keeriiɗe ɗee, ngam ƴellitde potal hakkeejihakkunde gorko e debbo.

E dow teskaade kadi kawraaɗe, eeraali e wasiyaaji ɗi Fedde Dowlaaji Dennduɗikam e jaale keeriiɗe ɗee njaɓi ɗii ngam ƴellitde potal hakkeeji hakkunde gorko e debbo.

Kono, nde wonnoo eɗi teskii wonde, ko ɗeen ɗoon kuutorɗe ngoodi koo kala, ɗumhaɗaani rewɓe faweede haa jooni geɗe heedi-heeda teeŋtuɗe.

E dow siftinde wonde heedi-heedaagal faade e rewɓe ko ko ñaayata haqqiiqaaji(ƴi’e) potal hakkeeji, e ɗi dewtagol (ndeftagol) ndimaagu aadee ; ko ko tonngatajeyegol rewɓe - hono no worɓe nii - e dille politik, renndo, faggude (ngalu) e pinalleydi maɓɓe ; ko ko haɗata tabitde ɓeydagol jam renndo e ɓesnguuji ; tee kadi koko haɗata rewɓe ɓee naftude leydi mu’en e winndere ndee kala e kaaɗdi baawɗemaɓɓe,

Nde wonnoo ina ngoƴaa wonde e nder jamanuuji baasal, ko rewɓe ɓuri famɗiko mbaawata heɓde e nguura, ñawndiigu (safaara), jaŋde, heblo, kam e waawdeheɓde golle walla yooltude hujjaaji goɗɗi.

E dow pellital wonde cosgol juɓɓondiral faggudu hakkunde-leyɗe kesal, tuugingale dow potondiral kam e laawol, ina waawa wallitde tigi rigi e ƴellitgol potalhakkunde gorko e debbo.

7Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

Caggal nde ɗi teeŋtini wonde cuytingol apartaayid - hono ceerndugol leƴƴi toAfrik mbo Worgo - kam e kala leñamleñaagu no waawi waade fof, e kala heedi-heeda leƴƴi, kala njiimaandi, kiiɗndi yoo kesri, kala tooñannge, kala jaɓtugol wallajiimgol leydi gummoringol e jananɓe, kala naatnugol junngo mum e geɗe Dowlaajinderndeere, fof ko ko jojjani neemoragol worɓe e rewɓe hakkeeji mu’en haa timma.

Caggal nde ɗi mbi’ii wonde tiiɗtingol jam e kisal hakkunde-leyɗe ngol,koybitingol ɗuurnondiral hakkunde-leyɗe ngal, gollondiral hakkunde Dowlaaji ɗiifof - no yuɓɓooji majji to batte renndo e ngalu mbaawi waade kala, goppugolkaɓirɗe kuuɓtidinngol, timmungol, haa teeŋti noon e goppugol njogitaajenikeleyeer ɗee, fawaade e horo hakkunde-leyɗe fiɓiingo, nafoowo, teeŋtingolhaqiiqaaji (ƴi’e) laawol, potal, kam e nafondiral nder jotondire leyɗeele, e tabitingolhakke taƴnangol hoore mum kam e jeytaare wonande leƴƴi ngonɗi ɗii enjiimaandi jananɓe e koloñaal’en, kam e jiimegol jananɓe, kam yoo dewtagol(ɗoftagol) jeyal ngenndi hoore mum, e kiɓɓugol leydi, ɗee ɗoo geɗe fof inanewnoya jahrugol renndo yeeso kam e ɓamtaare, waɗde ina mballitoya kadi ecihnugol potal hakkunde gorko e debbo timmungal.

Caggal nde ɗi pelliti wonde ɓamtaare leydi timmunde, e nguurndam adunanewiɗam kam e sooynannde jam, fof ina naamnii rewɓe waɗde juuɗe mu’en haatimma, dow potal mu’en e worɓe, e nder fannuuji nguurndam ɗii kala.

Nde ɗi mbaɗti hakkille e faayida tawtoregol rewɓe e jam ɓesngu e jahrugolrenndo yeeso, ko nganndu-ɗa koo haa jooni ɗum tottaaka hakke mum no haanirtanii, kam e faayida renndo gonɗo oo e ɓesnugol,, e darnde jinnaaɓe nder ɓesngu ender needi sukaaɓe, kadi nde Dowlaaji ɗii ngannditi wonde darnde debbo e nderjibingol haanaani addande mo faweede heedi-heeda, tee kadi needi sukaaɓe inanaamnii peccondirgol golle hakkunde worɓe, rewɓe e renndo ngoo fof.

Nde ɗi ngannditi wonde darnde nde gorko joginoo ndee hanki e nder galle kame nder renndo ina foti waylaade, hono noon ne kay darnde debbo oo, so en njiɗiyottaade e potal tigi rigi hakkunde gorko e debbo,

Nde ɗi pelliti sihnude (tabitinde) (ƴi’e) haqiiqaaji toɗɗaaɗi ɗii e nder Eeraangocuytingol heedi-heeda faade e rewɓe oo, kadi lelnude, ngam ɗuum, peejekaananɗe ɗee gittugol oon ɗoon heedi-heeda, no mbo waawi waade e no mbowawii arirde fof,

Ɗi ngaadondirii e ɗum ɗoo :

8 Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

DAMAL GOOƁAL

TAƳRE ADANDE

E nder ngal ɗoo Gaadondiral, konngol “heedi-heeda faade e rewɓe” ngol joopii kokala ceerndugol, kala ɗawgol walla gustugol tuugingol e gonal debbo walla gorko,tawa batte walla faandaare mum ko nuskude walla bonnude keɓtingol, neemaragolwalla tabitingol rewɓe, no ɓe mbaawi tolnaade e ɓesnugol kala - fawaade e potalgorko e debbo - hakkeeji aadee e beeytaaje tuugnorɗe nder fannuuji politik, ngalu,renndo, pinal, ɓiyleydaagal walla fannu goɗɗo kala.

Taƴre 2

Dowlaaji terɗe ɗii ina calii heedi-heedagal faade e rewɓe, no ngal waawi waadefof ; eɗi nanondiri e jookude, e kala no ɓuri haanirde, ko aldaa e leelgol, politik(peeje dawrugol) joopiiɗo suytinde heedi-heedagal faade e rewɓe, tee kadi, ngamɗuum ɗoon, eɗi ndokkiri konngol majji e eɗi kunii :

a) winnditde e nder heen kala doosgal ngonka ngenndi majji, walla e nder kalalelnaande sarɗiyankoore haannde, haqiiqa (ƴi’al) potal worɓe e rewɓe, so tawiwaɗaaka tawa, tee ɗi tabinira laawol, walla kala peeje goɗɗe jojjuɗe, sihnugolhaqiiqa oo e goonga ;

b) ƴettugol peeje sarɗiije e kala lelnaaɗe goɗɗe kaanɗe jahduɗe heen, haa soomorilorngooji paweteeɗi so hatojinii, kaɗooji kala heedi-heedagal faade e rewɓe ;

c) darnude kaɗangol tuugingol e sariya wonande hakkeeji rewɓe, e dow potal e worɓerip, kam e podangol, fawade e ñaawirɗe ngenndi jogiiɗe heen mbaawka ɗee,kam e jaale laamu goɗɗe, kaɗangol rewɓe tigi rigi e kala baɗal heedi-heedaagal ;

Rokka worɓe e rewɓe arsukaaji potɗi

9Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

d) salaade waɗde kala ko ina wona heedi-heedaagal faade e rewɓe, e waɗdefeere haa ngardiiguuji e jaale laamu ɗee ne ndewtoo ɗeen ɗoon waɗɗiiɗe ;

e) ƴettude kala peeje kaanɗe ngam suytinde heedi-heedaagal faade e rewɓe ngalneɗɗo, fedde walla gollirde waɗi ;

f) ƴettude kala peeje kaanɗe, haa e lelnaaɗe laawol, ngam waylude walla firtudekala luwaa (kuulal), walla lelnannde sarɗi, walla aada, walla baɗal, ko nganndu-ɗaa koo ko ɗum heedi-heedaagal faade e rewɓe ;

g) ittude kala lelnaaɗe lorngo ɗe nganndu-ɗaa ɗee ko ɗe heedi-heedaagal faadee rewɓe.

Taƴre 3

Dowlaaji-terɗe ɗii eɗi ƴetta, e nder fannuuji kala, haa teeŋti noon e fannuuji politik,renndo, faggudu e pinal, kala peeje kaanɗe, haa e lelnaaɗe laawol, ngam tabitindeɓamtaare rewɓe timmunde kam e jahrugol maɓɓe yeeso, mbele eɓe keɓatabitingol e neemaragol kala hakkeeji aadee e beeytaaje tuugnorɗe, fawaade epotal mu’en e worɓe.

Moomtude haa laaɓa ɓural ɓural faade e rewɓe ɓee

Lelna hurum sariya mo hakkeeji rewɓe potɗoe mo worɓe ɓee oo

Moomtude haa laaɓa ɓural ngal, neɗɗo, yuɓɓo wallaentanpiriis waawɗo wonde fof, waɗi faade e rewɓe

10 Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

Taƴre 4

Dowlaaji-terɗe ɗii ƴettude lelnaaɗe padndorɗe keeriiɗe, ngam yaawnudedarnugol potal hakkunde worɓe e rewɓe jiitiniingal, ɗum nanngiraaka wondebaɗal heedi-heedaagal hono no ngal anndiniraa nii, e nder ngal ɗoo gaadondiral,kono ɗum fotaani waawde addude duumingol sarɗiiji ɓurondirɗi walla ceertuɗi ;ndeen,ɗeen ɗoon peeje poti ko firteede, cuytinee, saanga nde paandale joopaaɗeɗee to batte potal arsukaaji e ngonka keɓaa kala.

2. Dowlaaji-terɗe ɗii ƴettude lelnaaɗe keeriiɗe, haa arti e lelnaaɗe toɗɗaaɗe ɗeee nder ngal ɗoo Gaadondiral, joopiiɗe daɗndude ɓesnugol, ɗum nanngiraakawonde baɗal heedi-heedaagal.

Taƴre 5

Dowlaaji-terɗe ɗii eɗi ƴetta kala lelnaaɗe kaanɗe ngam :

a) waylude ( waklitde) mbaadiiji e ñemmbirɗe ngonirka gorko e debbo to batterenndo-e-pinal, ngam waawde ittude miijooji puɗɗi kam e baɗle gadanteejeɗee, walla goɗɗe fof, ɗe nganndu-ɗaa ɗee, ɗe tuugii ko e miijo wonde debboe gorko ina ɓurondiri, walla wonde gooto e maɓɓe kala ina jogii darndemuulaande (nde o feccanaa, firtotaako) ;

Etaade haa rewɓe ndaña ɓamtaare timmunde kam e poolguuji,ngam ɓe kooloo baɗgol kam e huutoragol hakkeeji aadee

Peeje ngam daɓndude ɓesngu Moomtugol haa laaɓa, miijooji bonɗi, kam e golleeji aada, tutaaɗi emiijo wonde, ngal tergal goral walla dewal ina ngal ɗaa

11Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

b) Waɗde feere haa needi ɓesngu wallita e famminde wonde ɓesnugol ko ɗumnafoore renndo, kam e anndinde darnde gorko e debbo e nder golle neegolsukaaɓe e tabitingol ƴellitaare maɓɓe, tawa eɗen nganndi noon, nafooresukaaɓe ɓee, ko ɗuum woni ko ɓuri koo teeŋtude, no waawi wonirde fof.

Taƴre 6

Dowlaaji-terɗe ɗii eɗi ƴetta kala lelnaaɗe kaanɗe, haa arti e lelnaaɗe laawol,ngam ittude, e kala mbaadi, njeeygu rewɓe kam e kuutoragol cagayaagal rewɓe(jeeygol rewɓe ko’e mu’en).

DAMAL ƊIMMAL

Taƴre 7

Dowlaaji-terɗe ɗii eɗi ƴetta kala lelnaaɗe kaanɗe ngam suytinde heedi-heedaagalfaade e rewɓe e nder nguurndam laamu e politik leydi ndii, haa teeŋti noon, eɗitabitinana ɓe, fawaade e potal maɓɓe e worɓe, hakke :

a) wotde e kala suɓngooji e kala naamne ngenndiije (referanndomaaji) laamu, kame waawde wotaneede e nder kala yuɓɓooji laamu gotanteeɗi ;

Moomtude ɓurondiral hakkunde gorko e debbo haa laaɓa ender nguurndam politik kam e pibilik leydi ndii

Dañde golleeji laamu kam e waawde waɗde leƴƴi gollelaamu fof e tolnooji hakkunde leyɗeele fof

Moomta haa laaɓa, e nder geece mum ɗee fof, njeeygurewɓe kam e kuutoragol ɓe to bannge cagayaagal

12 Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

b) Tawtoreede e peewnugol politik Dowla oo, kam yoo cihnugol mbo, wonde egollirɗe laamu kam e waawde jogaade kala gollal laamu, e nder tolnoojigoornomaa ɗii fof

c) Jeyeede e juɓɓule e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje dillooje ɗee e nguurndamlaamu e politik leydi ndii.

Taƴre 8

Dowlaaji-terɗe ɗii eɗi ƴetta kala lelnaaɗe kaanɗe ngam rewɓe ɓee, fawaade epotal mu’en e worɓe ko aldaa e heedi-heeda, ena mbaawa hollirde goornomaamaɓɓe e tolno ngenndi, kam e jeyeede e golleeji pelle hakkunde leyɗeele ɗee kala.

Taƴre 9

1. Dowlaaji-terɗe ɗii eɗi ndokka rewɓe ɓee hakkeeji potɗi e ɗi worɓe ɗii, to battekeɓgol, baylugol e desgol (mooftugol) jibinannde, ngenndiyaagal.

Daranaade gornomaa oo e bannge hakkunde leyɗeelekam e tawtoreede e golleeji yuɓɓooji

Rokkude debbo, hakkeeji potɗi e ɗi gorko oo, faade engenndiyaŋkaagal ɓiɓɓe maɓɓe ɓee

J'ai transmis manationalité à mon

époux et nos enfants

13Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

2. Dowlaaji ɗii na podana ɓe kadi wonde wonaa desondiral e janano, wallabaylugol jibinannde gorko oo e nder desal hee waylata ɗoon e ɗoon jibinanndedebbo desaaɗo oo, walla haɗdata mo e jibinannde, walla duñca mo e ƴettugoljibinannde gorko makko oo (genndiiko oo).

3. Dowlaaji-terɗe ɗii eɗi ndokka rewɓe ɓee hakkeeji potɗi e ɗi worɓe ɗii to battejibinannde (ngenndiyaagal) ɓiɓɓe maɓɓe ɓee

DAMAL TATAƁAL

Taƴre 10

Dowlaaji-terɗe ɗii eɗi ƴetta kala lelnaaɗe kaanɗe ngam suytinde heedi-heedaagalfaade e rewɓe, ngam sihnande ɓe hakkeeji potɗi e ɗi worɓe ɗii to batte needi,teeŋti noon ngam sihnannde ɓe, fawaade e potal gorko e debbo :

a) Sarɗiiji gooti wonande joopale golle, naatgol e jaŋde, e keɓgol dipolomaaji(seedamfaaguuji) e nder kala fannu duɗe janngirɗe, to dowri yoo to gure teeruujegure (ca’e) mawɗe ɗee fof , tawa ngaal ɗoon potal engal tabitinaa jaŋdeentaaɓe, huuɓtidinnde, golle e karallaagal dowrowal, kam yoo kala fannuheblooji golleyankeeji goɗɗi ;

b) keɓgol e porogaramuuji gooti ɗii, e iksameeji/ɓetooji gooti, e jannginooɓe jogiiɓembaawkaaji potondirɗi, e nokkuuji jaŋde e kaɓirɗe potɗe moƴƴugol ;

c) Cuytingol kala miijo muulaango faade e darnde gorko e debbo e kala tolno, ender kala mbaadi jaŋde, tawa jaŋde waɗdoore rewɓe e worɓe na teeŋtinaa,kam e leƴƴi jaŋde goɗɗi baawooji wallude e yottaade e ndeen faandaare, haateeŋti noon, caatitagol defte e porogaramuuji lekkolaaji(duɗe), tawa kadi laabijannginirɗi ɗii ina kesɗitinaa njahdi heen ;

d) Potgol arsukaaji to batte keɓgol bursuuji e geɗe ballitte laamu goɗɗe ngam jaŋdemu’en ;

Kuccitingol ngol golle, dañde peeje janngude kam e dañde dipolomaaji/ceedanfaaguuji e nder duɗe janngingol ɗe leƴƴi kala,

e nder nokke dowri kam e nokke tufunnde

14 Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

e) Potgol arsukaaji to batte keɓgol e porogaramuuji jaŋde duumiinde, haa arti eeɓɓooji jaŋde mawɓe, teeŋti noon ngam ustude, e ko ɓuri yaawde, kala yolndejaŋde hakkunde woodnde hakkunde worɓe e rewɓe;

f) Ustugol keewal rewɓe yaltooɓe jaŋde ɓee, kam e juɓɓingol porogaramuujiwonande sukaaɓe rewɓe e rewɓe mawɓe yaawɓe ɓee yaltude lekkol ;

g) Potal arsukaaji to jeyegol tigi rigi e coftal ɓalli e ƴaanere (koosal ɓalli) ;

h) Keɓgol humpitooji keeriiɗi, jowitiiɗi e needi joopiiɗi cellal ɓalli e nguurndammoƴƴam wonande ɓesnguuji, haa arti e humpito e wasiyaaji jowitiiɗi e kisalɓeynugol.

Taƴre 11

1. Dowlaaji-terɗe ɗii, eɗi kunoo ƴettude kala peeje kaanɗe ngam suytinde heedi-heedaagal faade e rewɓe to batte keɓal golle, ngam tabintinde, fawaade e potalgorko e debbo, hakkeeji gooti ɗii, teeŋti noon :

a) Hakke mo waylotaako to potgal arsukaaji keɓal golle, wonande ɓiɓɓe baniiAadama ɓee fof ;

b) Hakke to cuɓagol, e weeytaare, meccal e gollal ngal joomum yiɗi, hake eyahrude yesso e gollal mum, hake e deeƴde e gollirde mum, hakke e kala dañee sarɗiiji golle, hakke e heblooji faade e golle kam e janngitgol, haa arti ejanngugol, tiiɗtingol mbaawka golle, e heblo duumiingo ;

c) Hakke to batte potal njobdi, kam e dañal, to batte potal ko yoɓetee ngam gollepotɗe nafoore, kam yoo potal ko yoɓetee to batte ɓeto mbaadi golle ;

d) Hakke e kisal to renndo (sekiritee sosiyaal), teeŋti noon e dañe jowitiiɗe ealaateret, e baasgol dawol, ñawu (rafi cellal), gustoregol terɗe, nayewu, wallakala ŋakkere baawal golle woɗnde, kama yoo hakke e poofte joɓeteeɗe (honokoyse peyee) ;

e) Hakke e ɗuwgol (kaɗangol, deentugol) cellal, kam e kisal e nder golle, haa artie daɗndugol darnde jibingol ;

2. Ngam faltaade heedi-heedaagal faade e rewɓe sabu nde reseede maɓɓe wallaɓesnugol maɓɓe, kam e tabitinde hakke maɓɓe tigi e golle, Dowlaaji-terɗe ɗiina kunoo ƴettuɗe peeje kaanɗe joopiiɗe :

a) kaɗgol, so wonaa ɗuum joomum loree, diiwgol debbo e golle mum sabaabu ndegongol makko koriiɗo (debo-reedu, cowiiɗo, caawɗo) walla gongol makko e

15Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

fooftere ɓesnugol (koyse maternitee), kaɗgol kadi heedi-heedaagal e nderdiiwgol e golle pawingal e ngonka desal ;

b) darnude dokkirgol poofte ɓesnugol joɓeteeɗe, walla poofte dokkirooje hakke edañe renndiyankooje hono majje, tawa golle gonanooɗe ɗee mbaaasetaake,kam yoo hakkeeji ɓooygol e golle, e nafooje to renndo keɓanooɗe fof ;

c) duñcude e keɓnugol nafooje renndo ballittoje jojjanɗe ɗee jinnaaɓe mbele eɓembaawa yahdodinde baɗɗiiɗe maɓɓe to ɓesngu too kam e darɗe mu’en togolle, kam e jeyegol e ɓamtaare leydi, teeŋti noon wallitde cosgol e ɓamtugolyuɓɓo (jawlol, gaccungol) duɗe deenirɗe entaaɓe ;

d) tabitinde ɗuwngo (reento, daɗndo) heeriingo wonande rewɓe sowiiɓe ɓee ɓenganndu-ɗaa laaɓii wonde gollugol moƴƴaani e maɓɓe.

3. Kuule (luwaaji) joopiiɗe ɗuwgol rewɓe e nder fannuuji toɗɗaaɗi e ndee ɗootaƴre ɗii, eɗe njuurnitee sahaa e sahaa kala, fawaade e gannde laaɓɗe e karalle,kadi ɗe keɗitinee, momtee (ngittee, cuytinee) walla njajjitee, so jojji.

Taƴre 12

1. Dowlaaji-terɗe ɗii ƴeɓta kala peeje kaanɗe ngam suytinde (ittude) heedi-heedaagal faade e rewɓe, e nder fannuuji safaaraaji (ñawndiigu) cellal ngamtabitinande ɓe, fawaade e potal gorko e debbo, peeje heɓde e sarwisaaji cellal ɗii,haa arti e jowitiiɗi ɗii e kisal ɓesnugol.

Kaɗgol riiwgol debbo e golle mum, tawa saabiiɗum ,ko cowagol makko,walla fooftere jibingol makko Kala baɗɗo ɗum sariya yana e mum

Nawdude baɗɗiiɗe ɓesngu kam e baɗɗiiɗe golle, weeɓnudecosgol kam e ɓamtugol jokkondiral ngal galleeji deenooɓe ente

Waɗde feere,tuugnaade e ndaɗɗudi potal hakkunde gorko e debbo, haayimɓe ndaña peeje yottanaade sarwisaaji safaara ɗii

16 Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

2. Ko jiidaa koo e lelnaaɗe cifaaɗe ɗee e taƴre dow ɗoo ndee, Dowlaaji-terɗe ɗiieɗi ndañana rewɓe ɓee, saanga nde ɓe ngoni sowiiɓe ndee, saanga dañcagol(keɓtagol, jibingol) maɓɓe e caggal dañcagol ngol fof, nafooje kaanɗe, ɗenjoɓetaake, so jojjii, kam yoo ñaamde haannde saanga cowagol ngol emusningol ngol fof.

Taƴre 13

Dowlaaji-terɗe ina kunoo ƴettude kala peeje kaanɗe ngam suytinde heedi-heedaagal faade e rewɓe e nder fannuuji ngalu e renndo goɗɗi, mbele eɗi tabitina,fawaade e potal gorko e debbo, hakkeeji gooti, haa teeŋti noon :

a) hakke e dañe ɓesnguyankooje (perestasiyoŋ familiyaal) ;

b) hakke e ñamaale banke, ñamaale tayle e sifaaji ñamaale kaalis goɗɗe kala ;

c) hakke jeyeede e dille pijirlooji, coftal ɓalli e kala mbaadiiji nguurndam pinal.

Taƴre 14

1. Dowlaaji-terɗe ɗii eɗi mbaɗta hakkille e caɗeele keeriiɗe goodanɗe rewɓedowri ɓee, kam e darnde faayodinde nde ɓeen rewɓe njogii e nder daɗgolɓesnguuji mu’en to batte ngalu, haa teeŋti noon e golle maɓɓe e nder fannuujingalu-e-faggudu ɗi ngonaa ɗi kaalis ɗii ; kadi Dowlaaji ƴetta kala peeje kaanɗengam sihnude tabitingol wonande rewɓe nokkuuji dowri, lelnaaɗe ngal ɗooGaadondiral ɗee.

2. Dowlaaji-terɗe ɗii na ƴetta kala peeje kaanɗe ngam suytinde heedi-heedaagalfaade e rewɓe e nder nokkuuji dowri ɗii ngam tabitinde, fawaade e potal gorkoe debbo, jeyegol mu’en e ɓamtaare dowri kam e keɓe mum, haa teeŋti noon ɗitabitinana ɓe hakke :

a) jeyeede, haa timma, e peewnugol e cihnugol eɓɓooji ɓamtaare e kala tolno ;

b) waawde heɓde e sarwisaaji jojjuɗi ɗii e nder fannu cellal, haa arti e humpitooji,wasiyaaji e sarwisaaji jowitiiɗi e kisal ɓesnugol ;

c) heɓde geɗal, ko aldaa e paltoor, e porogaramuuji kisal renndo (sekiritee sosiyaal) ɗii ;

d) heɓde kala mbaadi heblo e needi, to lekkol walla to goɗɗum, haa teeŋti noone jaŋde mawɓe (alfaabetisasiyoŋ), kadi waawde heɓde geɗal e denndaangalsarwisaaji renndo kam e ɗi hirjino, mbele eɓe ɓura ɓeydude mbaawkaaji maɓɓekaralli ;

17Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

e) darnude goomuuji ballondiral e koppeeji mbele potal arsukaaji na heɓee tobannge faggudu, so won golle joɓeteeɗe walla golle hoore mum ;

f) jeyeede e kala golle renndo ngoo ;

g) waawde heɓde e kerediiji e ñamaale ndema ɗee, kam yoo sarwisaaji njulaague karalle kaanɗe ɗee, ɓe keɓa kadi jaggireede e potal e nder kala ko faati ewaylooji jeyi-leydi e gese, kam e eɓɓooji peewnugol leydeele dowri ɗee ;

h) heɓde geɗal e nguurndam moƴƴam, haa teeŋti noon to batte hoɗorde, senaare(la’aare), dañal kuuraa e ndiyam, taraspoor (jolgol e otooji) e jokkondire (kominikasiyoŋ).

DAMAL NAYAƁAL

Taƴre 15

1. Dowlaaji-terɗe ɗii na keɓtinani debbo potal makko e gorko, to laawol.

2. Dowlaaji-terɗe ɗii na keɓtinani debbo, to batte ɓiyleydaagal, mbaawka sariyapotka e ka gorko kaa, kam e mbaawkaaji gooti ngam sihnude kaan ɗoonmbaawka. Haa teeŋti, eɗi eɓtinana mo potal hakkeeji to bannge baɗgolgaadondire kisnugol ngaluuje, kadi ɗi njaggira ɓe no gootum e tolnooji ɓosɓosalsariya ɗii kala.

3. Dowlaaji-terɗe ɗii eɗi nanondira wonde kala gaadondiral (kontaraa) wallakuutorgal keeringal, no ngal waawi waade fof, so tawii ngal joopii ko ustudembaawka debbo to sariya, ina foti janngireede ko ngal mehre.

4. Dowlaaji-terɗe ɗii eɗi keɓtinani gorko e debbo hakkeeji gooti, so artii elaawɗinal jowitiingal e hakke aadeeɓe e waɗde yah-ngarta e weeytaare,suɓaade ɗo ɓe hoɗi kam e hoɗorde mumen.

Waawde dañde ñamaale kam e ñamaale ndema, kame sarwisaaji njeeygu kam e karalleeje kaanɗe

18 Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

Taƴre 16

1. Dowlaaji-terɗe ɗii na ƴetta kala peeje kaanɗe ngam suytinde heedi-heedaagalfaade e rewɓe e nder kala ko iwri e desal kam e jotondire ɓesngu, haa teeŋtinoon eɗi tabitina, fawaade e potal gorko e debbo :

a) hakke gooto oo, so artii e naatde e desal ;

b) hakke gooto oo, so artii e cuɓagol desondiraaɗo (genndiraaɗo) mum e weeytaare,tawa kadi neɗɗo oo resondirtee tan ko faawaade e jaɓgol mum timmungol,beeytingol ;

c) hakkeeji gooti e darɗe goote e nder desal hee kam e saanga ceeral fof ;

d) hakkeeji gooti e darɗe goote, e wonde ndee jinnaaɓe, no gondigal mu’en todesal waawi wonirde kala, e kala ko yowitii e sukaaɓe maɓɓe ɓee; no waawiwaade kala noon, ko nafoore sukaaɓe ndee foti ardineede ;

e) hakkeeji gooti ɗii, faade e suɓaade, dow weeytaare e ganndal, keewal egoɗɗondiral (ceeñcondiral) jibingol ngol, kam e waawde heɓde e humpitooji, eneedi, kam e kaɓirɗe kaanɗe ɗee ngam ɓe mbaawa tabitinde ɗiin ɗoonhakkeeji ;

f) hakkeeji gooti e darɗe goote, e ko faati koo e jogagol, toppitagol, mooftugol egaddoygol (jiiloyagol, baɗgol adopte) sukaaɓe, walla geɗe baaɗe noon, so tawiiɗeen ɗoon kelmiije 10 ina ngoodi e nder yuɓɓooji laawol leydi ndii : no waawiwaade kala noon, ko nafoore sukaaɓe ndee foti ardineede ;

g) hakkeeji neɗɗo gooti ɗii, wonande desɗo e desaaɗo oo, haa arti e cuɓagolyettoode ɓiɗɗo, mecce walla golle ;

h) hakkeeji gooti ɗii, wonande resondirɓe (jaŋruɓe, genndiraaɓe) ɓee, to battenjeyaari, keɓgol, kisnugol, jiilgol golle, neemoragol e jogagol ngaluuje, so wone coggu (walla njoɓdi) walla alaa.

2. Jiɗondiral sukaaɓe e desondiral maɓɓe fof ngalaa batte to sariya, kadi kala peejekaanɗe, haa arti e peeje laawol, ina ƴettee ngam dottande desal duuɓi ɗijoomum foti heɓde, famɗi famɗi kala, kam e waɗde feere haa binnditagol desale deftere (karne) laamu wona ko waɗɗii, alaa e sago.

19Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

DAMAL JOWAƁAL

Taƴre 17

1. Ngam rewindaade no ngal ɗoo Gaadondiral sihnirtee nii e nder leyɗeele ɗee,ina darnee Goomu cuytingol heedi-heedaagal faade e rewɓe (bi’eteeɗo Komitee,e ko arata koo) ; goomu oo ko nii lelorii : ɗo ngal ɗoo Gaadondiral fuɗɗotoosihneede ɗoo, omo waɗa fannuyankooɓe (eksapeer’en) sappo e njeetato (18) ɓenuunɗal dowlungal, timmungal, kadi waawɓe golle mu’en e nder fannu mboGaadondiral ngal foti sihneede oo ; caggal nde ngal nuunɗinaa haa gasi, wallande Dowla-tergal capanɗe tati e jowaɓo (joyaɓo) oo naati heen ndee, omo waɗafannuyankooɓe noogaas e tato (23). Ɓeen ɗoon fannuyankooɓe, ko Dowlaaji ɗiicubotoo ɓe e wote, e nder yimɓe leyɗeele mu’en, kadi ɓe njoodoyoo gooto kalajoɗnde hoore mum, fawaade e feere peccugol hakkunde leyɗe potondirngol, kame jooɗanegol keewceeral mbaadiiji finaa-tawaa (neesuuji, aadaaji e pine) ɗiikala, kam yoo yuɓɓooji sariya ɓurɗi teeŋtude e aduna ɗii.

2. Terɗe (yimɓe jeyaaɓe e) Komitee oo cuɓetee (ngotirantee) ko e wote sirru, edow doggol inɗe (lista) kanndidaaji (ƴamooɓe, ɗaɓɓooɓe laamu) ɗi Dowlaaji-terɗe ɗii toɗɗii. Kala Dowla-tergal ina waawi toɗɗaade kanndidaa gooto e nderyimɓe leydi mum.

3. Suɓngo (wote) arwano ngoo waɗetee ko lebbi jeegoo caggal nde ngal ɗooGaadondiral sihnaa haa gasi ndee. Lebbi tati, ko famɗi fof, ko adii ñalaande kalaheen wote, Koolaaɗo kuuɓal Dowlaaji Dennduɗi ina nelda ɓataake (leeteer)faade e Dowlaaji-terɗe ɗii, ngam wiide ɗi yo ɗi neldu kanndidatiraaji ɗoon eleɓɓi ɗiɗi. Koolaaɗo kuuɓal oo waɗa doggol inɗe (lista) abajadaawol wonandekaandidaaji ɗii fof, tawa na hollira hol Dowla toɗɗiiɗo ɗumen ; o nelda lista ooDowlaaji-terɗe ɗii.

4. Terɗe Komitee oo, cuɓetee ko e saanga batu Dowlaaji-terɗe ɗi mbo Koolaaɗokuuɓal oo noddi to Ñiiɓirde Fedde Dowlaaji Dennduɗi too. E ngaal ɗoon kawral,ngal nganndu-ɗaa keewal yimɓe jonngal ngal (korom oo) wonata ko tataɓe ɗiɗi(2/3) Dowlaaji-terɗe ɗii, kanndidaaji dañɗi ɗii ko ɓuri heewde e daaɗe, kam eɓurkeewal timmungal wonande wote jooɗaniiɓe Dowlaaji-terɗe tawtoraaɓeɓee, tee ɓe ngoti, ko ɓeen mbi’etee ɓe cuɓaama terɗe Komitee oo.

5. Terɗe Komitee oo cuɓetee ko e dumunna duuɓi nayi (04). Kono noon, manndaa(happu laamu) yimɓe njeenayo e nder terɗe suɓaaɓe ɓee e wote gadano oogasoyta ko ɗoon e duuɓi ɗiɗi (02): ko Hooreejo (Persidaa) Komitee oo yaltinirtaurɓa (maanaa lotori) inɗe ɓeen ɗoon yimɓe-terɗe njeenayo, ɗoon e ɗoon caggalwote gadano oo.

20 Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

6. Cuɓagol yimɓe-terɗe njowo timmitinooɓeKomitee ɓee, ngol waɗiroytee ko erewtaade lelnaaɗe ndiidoñ (paragaraaf)2, 3 e 4 koñ ndee ɗoo taƴre koñ,caggal nuunɗinal ngal walla naatgolDowla capanɗe tati e jowaɓo oo.Yimɓe ɗiɗo, e nder njowo timmitonooɓesuɓaaɓe e oon sahaa ɓee, manndaamu’en gasat ɗoon e duuɓi ɗiɗi (02) :inɗe mu’en, ko Hooreejo Komitee oosuɓorta ɗe urɓa.

7. Ngam lomtinde yimɓe e postoojiɗacciraaɗi ko wonaa teyaaɗe ɗii,Dowla-tergal mbo fannuyanke mumnatti waɗde golle mum tergal Komiteeoo, toɗɗoto fannuyanke goɗɗo e nderyimɓe leydi mum ɓee, fawaade ejaɓgol Komitee oo.

8. Yimɓe komitee oo ndaña, fawaade eyamiro renndo kuuɓtidingo ngoo,njobdiiji ngittaaɗi e ngaluuji FeddeDowlaaji Dennduɗi, e dow sarɗiiji ɗiBatu kuuɓtidinngu nguu lelni, fawaadee faayida golle Komitee oo.

9. Koolaɗo Kuuɓal Fedde DowlaajiDennduɗi oo, omo waɗa e juuɗekomite oo, yimɓe liggotooɓe kam ekaɓirɗe ɗe mbo naamnii ɗee, ngamwaawde waɗde no haanirta ni golleɗe ngal ɗoo Gaadondiral halfini mboɗee.

Taƴre 18

1. Dowlaaji-terɗe ɗii na kunoo hollitdeKoolaaɗo kuuɓal Fedde DowlaajiDennduɗi, ngam Komitee ooyuurnitoo ɗum, ciimtol (rappoor)jowitiingol e geɗe laawol, sariya,ngardiigu walla goɗɗe ɗe ɗi ƴettingam tabitinde lelnaaɗe ngal ɗooGaadondiral ɗee faade e ɗuum ɗoon :

a) nder hitaande rewnde ndee ecihnugol Gaadonndiral ngal e nderleydi Dowla toɗɗaaɗo oo :

b) kadi, duuɓi nayi fof, walla ndeKomitee oo naamnii ɗum fof.

2. Ciimti ɗii na mbaawi hollirde sababuujie caɗeele battinɗe ɗee e feere ndenganndu-ɗaa ndee, ko e dow mayrebaɗɗiiɗi toɗɗaaɗi ɗii e ngal ɗooGaadondiral tabitinaa.

Taƴre 19

1. Ko Komitee oo lelnata sarɗi mumnderndeero (reegalmaa enteriyeer).

2. Ko Komitee oo subotoo Yiilirde (Biro)mum nde dumunna duuɓi ɗiɗi (02).

Taƴre 20

1. So ko laawol, Komitee oo fotirenndude ko hakke jonte ɗiɗi, koheewi fof, e nder hitaande kala, ngamyuurnitaade ciimti kolliraaɗi ɗiifawaade e taƴre 18 nde ngal ɗooGaadondiral ndee.

2. Joɗle batuuji Komite oo foti waɗeede,e laawol, ko to ñiiɓirde FeddeDowlaaji Dennduɗi walla e kalanokku goɗɗo kaanɗo mbo Komiteeoo jaggi.

Taƴre 21

1. Komitee oo siimtanat batu FeddeDowlaaji Dennduɗi kuuɓtidinɗo oo,tawa rewri ko to Batu ngalu e renndo,golle makko ; kadi ombo waawiwaɗde miijooji e wasiyaajikuuɓtidinɗi tuugiiɗi e silo ciimti ɗii,kam e humpitooji keɓaaɗi ummoraade

21Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

to Dowlaaji-terɗe ɗii. Ɗiin ɗoonmiijooji e wasiyaaji, ina naatnee ender ciimtol Komitee oo, tawa inayahdi, so jojjii, e juurnitte Dowlaaji-terɗe ɗii.

2. Koolaaɗo kuuɓal Fedde DowlaajiDennduɗi nelda ciimti Komitee oo toKomisoŋ ngonka rewɓe too ngamhumpito.

Taƴre 22

Jaale fannuyankooje ina njogii hakke ejooɗaneede, saanga juurnitagol cihnalkala lelnaande ngal ɗoo Gaadondiralnde nganndu-ɗaa ende jeyaa e hurumgolle majje. Komitee oo na waawi wiidejaale fannuyankooje ɗee yo ɗe ngadduciimti jowitiiɗi e cihnugol Gaadondiralngal e nder fannuuji jeyaaɗi ɗii e hurumgolle majje.

DAMAL JEEGOƁAL

Taƴre 23

Alaa fof e lelnaaɗe ngal ɗoo Gaadondiralko faljinta (bonnata) lelnaaɗe ɓurɗeyumtande tabitingol potal gorko e debbobaawɗe taweede :

a) e nder yuɓɓo laawol won Dowla :

b) walla e nder kala gaadondiralgoɗngal, kala nanondiral goɗngalwalla jaɓondiral hakkunde-leyɗetabitngal e nder oon ɗoon Dowla.

Taƴre 24

Dowlaaji-terɗe ɗii na kunoo ƴettudekala peeje jojjuɗe e nder ngenndi majji,ngam sihnude kuutoragol haa timma,hakkeeji jaɓaaɗi ɗii e ngal ɗooGaadondiral.

Taƴre 25

1. Ngal ɗoo Gaadondiral engal udditaniisiifannde kala Dowlaaji.

2. Koolaaɗo kuuɓal Fedde DowlaajiDennduɗi toɗɗaama wonde tamɗongal ɗoo Gaadondiral.

3. Ngal ɗoo Gaadondiral ko potngalnuunɗineede, tee kuutorɗe nuunɗinalngal maa ɗe njoɗɗinoye to Koolaaɗokuuɓal Fedde Dowlaaji Dennduɗi.

4. Ngal ɗoo Gaadondiral, maa ngaludditane naatgol kala Dowlaaji.Naatgol ngol waɗirtee ko addudekuutorgal naatgol to Koolaaɗo kuuɓalFedde Dowlaaji Dennduɗi.

Taƴre 26

1. Kala Dowla-tergal na waawiñaagaade, e kala sahaa, yo ngal ɗooGaadondiral saatite (waylite, ƴeewte),tawa waɗiri ɗum ko winndudeKoolaaɗo kuuɓal Fedde DowlaajiDennduɗi ɓataake jowitiiɗo heen.

2. Batu Fedde Dowlaaji Dennduɗikuuɓtidinngu nguu ƴettata peejepotɗe lelneede ɗee, so joojjii (woodii),jowitiiɗe e ñaagannde hono ndeenɗoon.

Taƴre 27

1. Ngal ɗoo Gaadondiral, ngal tabitatako ñande ñalaande capanɗe tataɓererewnde ndee e nde joɗɗingol toKoolaaɗo kuuɓal Fedde DowlaajiDennduɗi too kuutorgal noogasaɓalwonande nuunɗingol walla naatgolngal.

22 Gaaadondiral faade moomtugolkala mbaadiiji 'burondiral faade e rew'be

2. Wonande gooto kala e Dowlaaji paaɗiɗii nuunɗinoyde ngal ɗooGaadondiral, walla naatoyde heencaggal nde kuutorgal noogasaɓalwonande nuunɗingol walla naatgolngal tottiraa ndee, Gaadondiral ngaltabitata ko ñalaande capanɗetataɓere caggal nde oon Dowlajoɗɗini ndee kuutorgal mumnuunɗingol walla naatgol.

Taƴre 28

1. Koolaaɗo kuuɓal Fedde DowlaajiDennduɗi oo, maa heɓ, kadi yottina eDowlaaji ɗii fof, binndanɗe hoolkisaare(reserwe) baɗeteeɗe ɗee saanganuunɗingol walla naatgol ngol.

2. Alaa fof hoolkisaare nde yahdaani engoƴa e faandaare ngal ɗooGaadondiral jaɓeteende.

3. Geɗe hoolkisaare ɗee na mbaawifirteede, e kaala sahaa, tawa rewraako ɓataake faade e Koolaaɗo kuuɓalFedde Dowlaaji Dennduɗi oo ; oonkadi tintina Dowlaaji-terɗeGaadondiral ɗii fof. Ɓataake oo, otabitata ko ñande o heɓaa ndee.

Taƴre 29

1. Kala luhral hakkunde dowlaaji ɗiɗi,walla ko ɓuri ɗum, toɗɗingalpaamgol walla cihnugol ngal ɗooGaadondiral, ngal safriraaka maslahaa,maa ngal ñaawe, fawaade e

naamnagol gooto e Dowlaaji ɗii. Sowonii, ɗoon e lebbi jeegoo dewɗi eñalaande naamnagol ñaawoore ɗii,Dowlaaji luhruɗi ɗii ndonkiinanondirde e feere ñaawoore ndee,heen kala Dowla na waawi hollitoydeluhral ngal Ñaawirde Sariya Hakkunde-leyɗe (Kuur enternasiyonaal de Sistiis) ;o waɗirta ɗum ko addude ñaagannde(ɗaɓɓal) fawaade e Darnde Ñaawirdendee (Kuur oo).

2. Kala Dowla-tergal maa waaw,saanga nde o siifata, nuunɗinta wallanaatata ndee e ngal ɗoo Gaadondiral,wiide o humaaki e ko lelnaa koo ediidel 1 ngel ndee ɗoo taƴre ngel.Dowlaaji-terɗe goɗɗi ɗii ne, ɗikumotaako e ɗeen ɗoon lelnaaɗefaade e Dowla–tergal kollirɗo oondeen ɗoon hoolkisaare.

3. Kala Dowla-tergal binnduɗohoolkisaare e dow rewtaare lelnaaɗediidel 2 ngel ndee ɗoo taƴre ngel,maa o waaw, e kala sahaa, ittirde(firtirde) ndeen ɗoon hoolkisaareɓataake paaraaɗo to Koolaaɗokuuɓal Fedde Dowlaaji Dennduɗi too.

Article 30

Ngal ɗoo Gaadondiral, ngal nganndu-ɗaa binndanɗe maggal e ɗemɗeengele, arab, siinuwaa, español, faraysee riis fof ko koolaaɗe, maa ngaljoɗɗinoye to Koolaaɗo kuuɓal FeddeDowlaaji Dennduɗi too.

Direction de l’Équité et de l’Egalité de Genre,sis au Point E, Rue B x Avenue Cheikh Anta Diop

Tél. : 33 825 96 36 - Fax : 33 825 96 31www.directiongenre.com

Projet d’Appui à la Stratégie Nationale pour l’Equitéet l’Egalité de Genre (PASNEEG)

Rue Aristide Le Dentec x Pierre MillionTél. : 33 889 25 80 - Fax : 33 842 91 89