1

2

UVOD 1DIA

Osnovni vir uspe{nosti v dana{nji dru‘bi sta znanje ininformacije, ki prina{ata spremembe in razvoj v na{e‘ivljenje.

Nenehni izzivi sodobnih tehnologij nas utrjujejo vspoznanju, da v sodobnem svetu ni ni~ dokon~nega in dana dana{nja in jutri{nja vpra{anja ne zadostujejov~eraj{nji odgovori.

Tega se zavedamo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano, zato smo v sodelovanju s priznanimi slovenskimi strokovnjakipripravili niz informacijsko izobra‘evalnih bro{ur z ‘eljo, da vamomogo~imo informacije in nova spoznanja s podro~ja namakanja in vasspodbudimo k uporabi le-teh pri va{em delu.

Janja KOKOLJ PROŠEKdr‘avna podsekretarkavodja Sektorja za strukturno politiko in pode‘elje

3

UVOD

Z zalivanjem in namakanjem vrtnin izbolj{ujemo njihove rastne razmere.Pridelki namakanih vrtnin so tako podvojeni ali celo potrojeni v primerjaviz nenamakanimi. Namakanje posredno vpliva na mikroklimatske razmerepri rastlinah in na razne organizme, ki so na vrtninah ali v njihovi okolici.Namakane rastline so bolj bujne, razvijejo ve~je liste in poganjke,podalj{a se jim rastna doba. Zra~nost med rastlinami se zaradi njihovegave~jega habitusa zmanj{a, pove~a pa se vla‘nost zraka in tal v obmo~jurasti{~a. Pod bujnimi rastlinami je ve~ sence, zni‘a se temperatura invlaga se dlje zadr‘uje.

Vlaga vpliva na mikrofloro in favno v obmo~ju rastlin med katere spadajopovzro~itelji rastlinskih bolezni in {kodljivci. Namakanje jih vzpodbuja krazmno‘evanju in {irjenju, redkeje pa jih zavira. Z namakanjem vplivamona aktivnost {kodljivih organizmov, njihovo obna{anje in agresivnost. Stem so povezani tudi varstveni ukrepi. Potrebe rastlin po vodi je trebasproti izra~unati, tako ~asovno kakor tudi koli~insko. ^asovni presledkizalivanja sledijo razvojnim fazam posameznih vrst vrtnin. Toda voda seredno te‘ko dodaja pravo~asno in v primerni koli~ini. V~asih namakanjeiste vrste vrtnin, ki ga izvedemo na enak na~in, povzro~i razli~nezdravstvene posledice pod vplivom razli~nih vremenskih razmer.Namakanje je zelo kompleksno, deluje na vrtnine in na povzro~iteljebolezni ter {kodljivce. V zavarovanih prostorih spada med obveznegojitvene ukrepe. Vse bolj se uveljavlja tudi pri gojenju vrtnin na prostemsaj si tr‘ne pridelave vrtnin ne moremo zamisliti brez namakanja inzdravstvenega varstva.

Škodljivi organizmi

Vrtnine gojene na prostem in v zavarovanih prostorih so izpostavljene{tevilnim {kodljivim organizmom. To so (‘ivi) povzro~itelji bolezni (glivice,bakterije, virusi, fitoplazme) in {kodljivci (‘u‘elke, pr{ice, ogor~ice, pol‘i,pti~i, sesalci). Ogro‘ajo jih tudi ne‘ivi dejavniki. To so neustrezni vremenskivplivi pri gojenju na prostem ali neustrezne gojitvene razmere vzavarovanih prostorih, slabe talne razmere, pomanjkanje ali prese‘ekhranil, stranski vplivi kemi~nih sredstev, vpliv ozona in drugo.

Glivice (imenovane tudi glive)povzro~ajo glivi~ne bolezni ali mikoze na vrtninah. Spadajo med najbolj{tevilne povzro~itelje rastlinskih bolezni. Najni‘je glivice so gole. Vi{jerazvite so zgrajene iz nitk (hif ), ki tvorijo micelij. Micelij raste v organihrastlin ali na njih ter jim odvzema hrano z absorbcijo. Micelij oziromamicelijske tvorbe razli~nih vrst gliv so vidne mikroskopsko ali tudi

4

makroskopsko. Spore ali trosi spominjajo na seme pri vi{jih rastlinah inslu‘ijo razmno‘evanju in {irjenju glivic ali pa prezimovanju. Rastejo prostona koncih hif ali v razli~no oblikovanih plodi{~ih. Pri nekaterih glivicahso hife zra{~ene in tvorijo sklerocije, strome ali segajo v rastlinsko tkivos sesalnimi organi (havstoriji), ki spominjajo na korenine. Glivicepovzro~ijo na rastlinskem tkivu bolezenska znamenja, ki so vidna kotsvetle ali temne prevleke, razli~no oblikovane in obarvane pege, kotmozolj~ki in o‘igi. Korenine zaradi glivi~nih oku‘b gnijejo, rastline venejoin se nazadnje posu{ijo.

Bakterijepovzro~ajo bakterioze vrtnin in so v primerjavi z glivicami dosti manj{tevilne. Fitopatogene bakterije so enoceli~ne, mikroskopsko majhne inbrez listnega zelenila. @ivijo zajedavsko na vrtninah ali pa razkrajajoodmrla tkiva. Mno‘ijo se zelo naglo z delitvijo ali oblikujejo endospore. Vrastline prodrejo skozi razne naravne odprtine, pogosto skozi rane,raz{irjajo se tudi z vodnimi kapljicami. Oku‘be so uspe{nej{e pri ve~jemturgorju. Turgor rastlin je najve~ji pono~i in zgodaj zjutraj, tedaj so tudioku‘be najpogostej{e.

Virusipovzro~ajo viroze rastlin, se v njih razmno‘ujejo in razkrajajo celi~nesestavine. Virusni delci so vidni edino pod elektronskim mikroskopom.Prena{ajo se s cepljenjem rastlin, mehani~no, s semenom in sadikami.Pogosto jih prena{ajo tudi ‘ivali, zlasti nekatere ‘u‘elke in ogor~ice.

@u‘elkese na vrtninah hranijo in razvijajo ter pri tem povzro~ajo {kodo. Nekatereso manj{e od 1mm, druge pa dose‘ejo ve~ centimetrov v dol‘ino, odvisnood vrste in razvojne faze. Z ustnimi deli za grizenje objedajo rastlinskeorgane pri ~emer naredijo zna~ilne po{kodbe. Na robovih listov in med‘ilami objedajo tkivo v obliki okenc ali luknjic in vrtajo rove v rastlinskihorganih. S sesalno bode~imi ustnimi deli srkajo sokove iz rastlinskih tkiv,ki se posledi~no zvijejo, razli~no barvno spremenijo oziroma se na njihpojavijo spremembe v obliki razli~nih rastlinskih tvorb ali {i{k. Nekateresesajo~e ‘u‘elke prena{ajo bolezni (npr. viruse). Izlo~ajo tudi medenoroso, na katero se naselijo glivice, ki povzro~ijo sajavost na rastlinskihorganih. @u‘elke se razmno‘ujejo spolno, pri ~emer samec oplodi samico,ki odlo‘i jaj~eca. Iz jaj~ec se izle‘ejo li~inke, ki se hranijo z rastlinami,rastejo in se v svojem razvoju ve~krat preobrazijo pri ~emer odvr‘ejopretesno kutikulo. To zamenja novo nastala kutikula. Pri ‘u‘elkah znepopolno preobrazbo, se odrasla li~inka razvije v odraslo ‘u‘elko(imago). Pri ‘u‘elkah s popolno preobrazbo se iz odrasle li~inke razvijebuba, iz nje pa imago. Nekatere ‘u‘elke se razmno‘ujejo nespolno(devi{korodno) brez oploditve. To razmno‘evanje je zna~ilno za listneu{i, ko se med vegetacijo pojavljajo le u{i ‘enskega spola. Jeseni se

5

pojavijo krilati samci, ki oplodijo samice in te odlo‘ijo zimska jaj~eca nazimskega gostitelja, ki na njem prezimijo. Razli~ne vrste ‘u‘elk pre‘ivijopozimi v razli~nih razvojnih fazah. Neugodne vremenske razmere pre‘ivijolahko v diapavzi. To je prikrito ‘ivljenje, ko se ne hranijo, razmno‘ujejo inniso aktivne.

Pr{icemerijo manj kot 1 mm. Telo je mehko in mo~no dlakavo. Z ustnimi deli zasesanje izsesavajo rastlinske sokove. Nekatere vrste z izlo~ki slinepovzro~ajo na rastlinah {i{ke. Ši{ke so tvorbe, ki so posledica delovanja{kodljivca, njegovih izlo~kov in rastlin. Pr{ice se razmno‘ujejo spolno.Oplojene samice odlagajo jaj~eca. Izlegle li~inke sesajo rastlinski sok,rastejo in se nekajkrat levijo preden se razvijejo do odraslih samcev insamic. Su{no in toplo vreme ugodno vpliva na njihov razvoj.

Ogor~iceso glisticam podobne ‘ivalce. Merijo okrog 1 mm. Bodalo (stilet) zabodejov rastlinsko tkivo in iz njega izsesavajo sok. Koreninske ogor~icepovzro~ajo nabrekanje koreninskega tkiva in tvorbo {i{k. Razmno‘ujejose spolno.

Pol‘iso s hi{ico in brez hi{ice (slinarji). Z ostrim jezikom (radikulo) strgajomlade, mehke dele rastlin, na starej{ih pa naredijo ve~je luknje. Ko seplazijo po rastlinah pu{~ajo za seboj srebrno sluzasto sled. Hranijo sepono~i in v de‘evnem vremenu, podnevi pa se skrivajo pod rastlinjem,kamenjem ali na zatravljenih robovih parcel. Napadajo zlasti rastline, kiso so~ne: solato, papriko, fi‘ol, kapusnice in druge. Pol‘i so dvospolniki(hermafroditi). Jaj~eca po parjenju odlo‘ijo na skrita mesta. Iz njih se popribli‘no enem mesecu izle‘ejo pol‘ki, ki po dveh mesecih spolno dozorijo.Prezimijo v razli~nih razvojnih stadijih.

Ne‘ivi povzro~iteljpo{kodb je neustrezna temperatura, ki je za vrtnine v~asih prenizka aliprevisoka. Le optimalna, ugodno vpliva na rastline. Ohladitve, ki soposledica nizkih temperatur, povzro~ajo zvijanje in kodranje listov alirde~enje in druga~no obarvanje rastlin. Drugi pomemben dejavnik jevlaga. Lo~imo zra~no in talno vlago. ^e je zemlja dlje ~asa preve~ vla‘nakorenine gnijejo, rastline rumenijo in odmirajo ter se nazadnjeposu{ijo.Tudi previsoka zra~na vlaga ovira razvoj rastlin, ki ostanejo tenkein {ibke.

Pomanjkanje svetlobe se odra‘a v bledici rastlin in klorozi terpretegnjenosti. Do pomanjkanja svetlobe pride v neustrezno grajenihrastlinjakih in v gostih posevkih, na prostem pa, ~e je rasti{~e v sencinpr. dreves, stavb.

6

^e hranil primanjkuje rastline hirajo in ka‘ejo barvne spremembe. Tudipreve~ hranil zlasti du{ika negativno deluje na rastline. V rastlinjakih smoopazovali liste pretirano gnojenega paradi‘nika. Listi so se zavili navzgorin na dotik {elesteli. ^e rastline sprejmejo preve~ du{ika so bolj so~nein bolj dovzetne za bolezni in {kodljivce.

Vpliv vlage na {kodljive organizme

Atmosferski dejavniki okolja (temperatura, vlaga, svetloba) in talni oz.edafski (hranila, reakcija tal, struktura tal, talna vlaga) delujejo na gojenerastline in na {kodljive organizme. V tem prispevku obravnavamo pomenvlage in njen vpliv na zdravje nekaterih vrtnin.

Raz{irjenost bolezni in {kodljivcev je odvisna tudi od vla‘nostnih razmerv razli~nih geografskih obmo~jih. Poznavanje vpliva vlage na {kodljiveorganizme je pomembno za napoved (prognoziranje) njihovega pojava vvrtninah in za zatiralne ukrepe. Na prostem dobijo rastline vlago zde‘evnimi padavinami, zlasti v su{nih obdobjih pa jih morajo pridelovalcizalivati oziroma namakati. V zavarovanih prostorih je zalivanje oziromanamakanje obvezen gojitveni ukrep s katerim rastline oskrbujemo z vodo.Vlago v tleh zadr‘ujejo v rastlinjakih in plasti~njakih razli~na plasti~natalna prekrivala. Kaplji~no namakanje se ponavadi zdru‘i s plasti~nimiprekrivali za tla tudi na prostem.. Hkrati z namakanjem poteka {efertigacija (gnojenje). To kombinirano tehniko oskrbe imenujemofertirigacija. ^rna folija zadr‘uje plevele, zmanj{a izhlapevanje vode inhranil, prepre~uje listne bolezni, plodovi in ostali pridelki so bolj ~isti obspravilu. Pri kaplji~nem na~inu oskrbe z vodo nemoteno opravljamo vsapotrebna opravila v nasadu, kultiviranje, {kropljenje, spravilo pridelkov.O tej problematiki je malo raziskav oziroma dosegljivih podatkov.

Vlaga je talna in zra~na. Vpliva na rast in razvoj rastlin ter na {kodljiveorganizme. Vlago v okolju odreja koli~ina padavin, toplota v tleh in zrakuin kapaciteta tal za vodo. Ve~ina parazitov kali v kapljici vode ali rose, sopa tudi tak{ni, ki za kalitev skoraj ne potrebujejo vode (npr. povzro~iteljipepelovk). Potem, ko parazit prodre v rastlino, vlaga v okolju zanj ni ve~tako pomembna, saj ga z njo oskrbuje rastlina. ^e je v okolju ve~ vlage,so rastline bolj so~ne, bujne in so bolj dovzetne za {kodljive organizme.Pri boleznih, ki prizadenejo podzemne dele rastlin je mo~ oku‘bepovezana s koli~ino vlage v tleh. Pove~ana vlaga pospe{uje razvojpatogenov. V mokrih tleh se la‘je in hitreje gibljejo nekateri parazitioziroma njihovi razmno‘evalni organi (npr. zoospore pri povzro~iteljuparadi‘nikove plesni.). Spore {irijo vodne oziroma de‘evne kapljice. Vlagavpliva na za~etek in razvoj rastlinskih bolezni. Je nujno potrebna za kalitevtrosov in njihovo prodiranje v rastline in za {irjenje parazitov na eni rastlini

7

ali od rastline do rastline. Pove~uje so~nost rastlin in s tem njihovoob~utljivost za parazite. Pojav mnogih bolezni je povezan s koli~inopadavin. Vlaga vpliva na sporulacijo, tvorbo spor oz. trosov, njihovo‘ivljenjsko dobo in kalitev, ki je odvisno od vlage na tkivih. Vlaga omogo~aspro{~anje trosov od podlage. Nekatere glive potrebujejo za kalitevvisoko zra~no vlago, da se trosi sprostijo in da kalijo. Nekateri organizmiso ves ~as svojega razvoja vezani na vodo. Nekatere fitopatogene glivein bakterije potrebujejo vodno oblogo na gostitelju, da ga oku‘ijo.

V tleh ‘ive~i organizmi so prilagojeni na bivanje v tleh in so odvisni odvlage. Vla‘na tla so podlaga za pre‘ivetje nekaterih talnih gliv. Zbita,vla‘na in slabo zra~na tla so ugodna za pre‘ivetje povzro~iteljev padavice.

Voda je potrebna za izleganje li~ink iz jaj~ec in za nadaljnji razvoj ‘u‘elk.Preve~ padavin lahko deluje na organizme ubijajo~e npr. na lete~e metuljein krilate u{i ali na nekrilate u{i in pr{ice, ki so jim izpostavljene narastlinskih organih.

Visoka zra~na vlaga pospe{uje razvoj nekaterih {kodljivcev in vpliva nanjihovo plodnost. Z namakanjem in zalivanjem vrtnin ‘elimo ustvaritioziroma zbolj{ati njihove rastne razmere. Razli~ne vrste vrtnin potrebujejorazli~no koli~ino vode. Potreba po vodi je razli~na v su{nih in normalnihletih. Na potrebe vrtnin po koli~ini vode vpliva njihova sadilna oziromasetvena razdalja in tehnika gojenja. Pomemben je tudi ~as in na~inzalivanja. Lastne raziskave so potrdile, da je kaplji~no namakanje z vidikaprepre~evanja nekaterih glivi~nih bolezni primernej{e od oro{evanja. Tovelja zlasti za tiste bolezni, ki se razvijajo pri zelo vla‘nih razmerah. S{kropljenjem pospe{ujemo predvsem bolezni listov.

V nadaljevanju predstavljamo najprej najpogostej{e bolezni in {kodljivce,ki se pojavljajo na {tevilnih vrtninah. Prikazali bomo najpogostej{e bolezniin {kodljivce na kapusnicah, solatnicah in plodovkah, ki se pri nas gojijona prostem in v zavarovanih prostorih. Organizme, ki se pojavljajo leob~asno, v tem prispevku ne obravnavamo.

Bolezni in {kodljivce navajamo z doma~imi imeni, v oklepaju pa {e zlatinskimi. Prikazana so poglavitna bolezenska znamenja in po{kodbe naposameznih vrtninah ali skupinah vrtnin, vla‘nostne potrebe posameznihvrst {kodljivih organizmov in varstveni ukrepi. Navedena sofitofarmacevtska sredstva: najprej je aktivna snov (najve~ do pet aktivnihsnovi), v oklepaju trgovski pripravki.

Bralcem priporo~amo, da si ogledajo spletno stran www.bf.uni-lj.si/ag/fito, na kateri se lahko podrobneje seznanijo s fitomedicinsko zdravstvenoproblematiko vrtnin in z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) zazatiranje bolezni in {kodljivcev.

8

Bolezni in {kodljivci {tevilnih vrtnin

Padavica kal~kovogro‘a sejanke. Ko kal~ki vrtnin vzniknejo, padejo po tleh kakor, da bi jihpolili s kropom. Obolenje se zato imenuje padavica kal~kov oziromasejank. Povzro~ajo ga nekatere talne glive: Pythium debaryanum in drugePythium vrste, ki so gnilo‘ivke in ‘ivijo na odmrli organski gmoti. Pritlehnidel kal~kov se zaradi oku‘be zmeh~a in gnije, se stanj{a in posu{i.Prizadete so tudi korenine. Obilica vlage v tleh, te‘ko in slabo zra~norasti{~e, pregosta setev, slaba osvetlitev, preve~ toplote obolenjepospe{ijo. Nekatere vrste npr. Pythium ultimum se bolje razvijajo v slab{ezra~nih tleh. ^e je preve~ vode v tleh, se oku‘ba hitro {iri od rastline dorastline. V posevku nastanejo okrogle ali ovalne ple{e. Najpogosteje sebolezen pojavlja v zaprtih gredah oziroma setvenicah.

Gliva Rhizoctonia solani povzro~a podobno obolenje. Rastline zna~ilnozasuka, da se prelomijo in padejo. Gliva je saprofit kar pomeni, da ‘ivi naodmrlem tkivu. Bolj agresivna je v slabo strukturnih in z vodo nasi~enihtleh. Gliva se uspe{no razvija tako v suhem kot vla‘nem okolju. Pomembnoje le, da so tla dovolj zra~na, ker gliva potrebuje za razvoj dovolj kisika.Pri slab{i zra~nosti pa je razvoj glive upo~asnjen.

Zlasti pri kapusnicah povzro~a padavico sejank gliva Olpidium brassicae,ki se nanje naseli blizu povr{ja zemlje. Tkivo se po oku‘bi kmalu razkrojitako, da ni sledu o rastlinicah. Gliva prizadene posevke, ki so pregosti inprevla‘ni.

Pogosto povzro~i padavico ve~ gliv hkrati. Poleg navedenih so {enekatere druge talne glive iz rodov Fusarium in Alternaria. Padavica sadikse pojavlja tudi na mladih sadikah pred presajanjem, v zaprtih gredah alina prostem, ali pa na ‘e presajenih sadikah. Povzro~ajo jo isti parazitikakor padavico kal~kov.

Prikazana obolenja se pojavljajo zlasti v zavarovanih prostorih, na prostempa v gostih, slabo zra~nih posevkih v vla‘nih razmerah.

Varstvo:Gojitveni substrat mora biti razku‘en. V setvenici mora biti zemlja boljpe{~ena. Med negovalne ukrepe spada skrb za zmerno vla‘na tla, zazra~nost posevkov, ki ne smejo biti pregosti. Setev je treba opraviti priugodni temperaturi med 18 in 20°C. Po vzniku so primerne kratkotrajnetemperature od 7 do 9°C, nato pa za 10°C vi{je. Zalivamo bolj poredko intedaj obilno. Najprimernej{e je jutranje zalivanje, da se rastline prekdneva osu{ijo. Preventivno delujejo tudi nekateri fungicidi (npr.propamokarb), ki se uporabljajo po navodilih.

9

Belo gnilobona kapusnicah, solati (slika 1),paradi‘niku, papriki, kumarah, jaj~evcu,itd. povzro~a gliva Sclerotiniasclerotiorum, zaradi katere gnijejopritlehni deli stebel na katerih nastanejopodolgovate pege. V pegah se tkivozmeh~a, prizadete so tudi korenine.Rastline venejo in gnijejo. Oku‘boprekrije bela vatasta micelijska prevleka.Tvorijo se sklerociji, ki so najprej v oblikibelih zrn, ki pozneje po~rnijo. S sklerocijise gliva ohranja v tleh tudi do 10 let.Vzpodbuja jo vlaga in toplota. Belagniloba se pri kumarah pojavlja vrastlinjakih. Oku‘ba stebel pri tlehpovzro~i kasnej{e venenje rastlin. Tudipri paradi‘niku je pritlehni del steblaoku‘en, sklerociji se oblikujejo v notranjosti stebel. Gliva oku‘i semenicezelja in koreninski vrat pri solati. Bela gniloba se pojavlja v zavarovanihprostorih in pri gojenju vrtnin na prostem.

Varstvo:Rastlinska higiena, odstranjevanje in se‘iganje oku‘enih delov rastlin,kolobarjenje, razku‘evanje tal in substratov v rastlinjakih, skrb za ustreznovlago. Kemi~no zatiranje s fungicidi:ciprodinil+fludioksonil (pripravekswitch 62,5 WG), vinklozolin (pripravek Pinulin).

Sivo plesenpovzro~a gliva Botrytis cinerea. Spolni stadij jeBotryotinia fuckeliana. Oku‘uje solato, endivijo,paradi‘nik, kumare, papriko, jaj~evec (slika 2) in drugevrtnine v rastlinjakih in na prostem. Posebno so zabolezen ob~utljive oslabele rastline, ki rastejo v slabozra~nem in slabo osvetljenem okolju. Na kal~kih mladihrastlin in na sadikah, steblih, listih, cvetovih ali plodovihvrtnin, se pojavijo temno sive pege in na njih sivaglivi~na prevleka. Gliva ‘ivi kot gnilo‘ivka (saprofit) naodmrlih ostankih rastlin in je v naravi zelo raz{irjena.Vrtnine se oku‘ijo, ~e je v okolju visoka relativnazra~na vlaga (nad 85 %). Bolezen se pojavlja vzavarovanih prostorih in na prostem.

Varstvo:Glede na to, da je gliva raz{irjena vsepovsod, je trebaskrbeti za higieno in odstranjevati rastlinske ostanke,izogibati se gosti setvi, skrbeti za zra~enje v

Slika 1: Propadla solatazaradi bele gnilobe

Slika 2: Plodi~ jaj~evcaoku`en s sivo plesnijo

10

rastlinjakih, za primerno osvetlitev, prepre~evati nizke temperature,temperaturna nihanja v gojitvenem prostoru, ne preve~ gnojiti z du{ikomin ne preve~ zalivati. Okrog deset fungicidov je registrirano za zatiranjesive plesni v gojenih rastlinah. Nekateri med njimi ustrezajo zaobravnavane vrtnine npr. ciprodinil+fludioksonil (Switch 62,5 WG).

Navadna pr{ica (Tetranychus urticae)povzro~a majhne belo pikaste vbode na listih. Za~etni napad manj izku{enopazovalec te‘ko zazna. Mo~no napadeni listi kasneje rumenijo, rjavijoin se izsu{ijo. Pr{ice, ki sesajo, so na spodnji strani, kjer naredijo redkopaj~evino in so vidne pod lupo. Na prostem se raz{irijo v su{nih letihpredvsem na kumarah, v rastlinjakih pa tudi na ostalih obravnavanihplodovkah in drugih vrtninah. Prezimijo odrasle samice v tleh, pod listjem,na gradbeni konstrukciji rastlinjakov. Posebno v suhem vremenu ob dobrison~ni osvetlitvi (ponavadi ~ez poletje) se na prostem razvije pet in ve~generacij. Še ve~ generacij se razvije v zavarovanih prostorih zlastiogrevanih, kjer se razmno‘ujejo tudi pozimi.

Varstvo:Rastlinska higiena, odstranjevanje in se‘iganjerastlinskih ostankov s pr{icami ( na prostem in vrastlinjakih), ~i{~enje rastlinjakov, saditi sadikeresni~no brez pr{ic. V rastlinjakih moramo skrbeti zaustrezno sve‘o in vla‘no klimo, na prostem po potrebirastline oro{ujemo. Pr{ice kemi~no zatiramo zabamektinom (Vertimec 1,8% EC).

Na kumarah, paradi‘niku, papriki, jaj~evcu (slika 3),dinjah in lubenicah in drugih vrtninah sesajo listne u{i(Aphididae), ki pripadajo razli~nim vrstam. So vsejede( polifagne). Razlikujejo se vizualno po barvi, vendar jebarva telesa odvisna tudi od vrste hrane. So dvodomne,~e napadajo vrtnine na prostem in prezimijo kot zimskajaj~eca na zimskem gostitelju. V ogrevanih rastlinjakihse nekatere med njimi razmno‘ujejo tudi pozimi na istirastlinski vrsti. Napadeni listi vrtnin se kodrajo,rumenijo in se su{ijo. Na medeni rosi, ki jo u{i izlo~ajo,se naselijo glivice. Medena rosa pa privablja tudimravlje. Listne u{i prena{ajo nevarne virusne boleznivrtnin. Vlaga ugodno deluje na u{ivost pri rastlinah.

Nekatere vrste listnih u{i kot na primer Aphis gossypii,se pojavljajo prete‘no v zavarovanih prostorih,nekatere druge pa tudi na prostem.

Slika 3:Listne u{i na jaj~evcu

11

Varstvo:Nikakor ne smemo pretirano gnojiti z du{ikom, ker to pospe{uje u{ivost.Tudi druga hranila uporabljamo zmerno. Uporaba insekticidov je odvisnaod vrste vrtnine in tehnike spravila pridelka. Olje oljne ogr{~ice (Ogriol)uporabljamo proti Brevicoryne brassicae, diklorvos (Kofumin 50-EC ) protilistnim u{em v zavarovanih prostorih, malation (Radotion E-50), piretrin(Flora kenyatox verde), tiakloprid (Calypso SC 480) na prostem in vzavarovanih prostorih proti razli~nim listnim u{em.

Sovke (Noctuidae)so no~ni metulji. Aktivni so pono~i. Pisane risbe na njihovih krilihspominjajo na sovje o~i, od tod ime sovke. Njihove gosenice objedajopodzemne dele mnogih rastlin, nad zemljo pa stebla in liste ali pa sezavrtajo v vrtnine, ki jih tudi onesna‘ijo s svojimi iztrebki.

Pogoste vrste sovk pri nas, ki delajo {kodo so: ozimna sovka (Agrotissegetum), ipsilon sovka (Agrotis ypsilon) in glagolka (Autographa gamma),ki ob‘irajo podzemne dele vrtnin.

Ozimna sovka se pojavlja ob~asno in je tedaj nevaren {kodljivec 1 do 2leti. Najve~jo {kodo povzro~ajo gosenice ki so umazano sive barve, junija.Ipsilon sovka je selivka. Seli se iz ju‘nih krajev tudi k nam. Je higrofilnavrsta, saj de‘evje in namakanje ugodno vplivata na njeno razmno‘evanje.

Glagolka je tudi selivka. Seli se spomladi od juga (Severna Afrika) protiseveru, preko na{ih krajev vse do Skandinavije, jeseni pa se seli v obratnismeri. Seveda se ne selijo isti osebki, temve~ potomci, saj se razvije ve~generacij. Gosenice so zelene, zaradi manj nog (tri) na zadku se obpremikanju grbijo kar je tudi eden izmed razpoznavnih znakov.

Tudi glagolka je higrofilna vrsta. Njeno razmno‘evanje je povezano zve~jo vlago zlasti, ~e de‘uje v maju in juniju.

Gosenice kapusove sovke (Mamestra brassicae) se hranijo nakapusnicah, solatnicah, plodovkah in jih resno po{kodujejo. Sprva sozelenkaste, ko odrastejo merijo do 45 mm in potemnijo. Barva pa jeodvisna od vrste hrane. Gosenice prve generacije delajo {kodo v juniju,druge generacije pa v avgustu in septembru. Hranijo se pono~i, podnevipa so skrite v tleh, zato jih je te‘ko opaziti. Kapusova sovka je higrofilnavrsta. @ivi na vla‘nih lokacijah, bolj mno‘i~no se pojavlja v vla‘nih letih.De‘evno vreme v juliju in avgustu vpliva na {tevilo gosenic drugegeneracije. Tudi zalivanje deluje podobno.

Zelenjadna sovka (Lacanobia oleracea)je najpogostej{a vrsta tega rodu pri nas. Gosenice se hranijo z listi (zelje,solata), ki jih preluknjajo in plodovi (paradi‘nik, paprika), ki jih na~nejood zunaj ali pa se vanje zavrtajo. Gosenice so najprej zelenkaste, kasneje

12

rjavkastih odtenkov, ki so odvisni od vrste hrane. Po vsem telesu imajo{e ~rne pikice. Odrasle merijo do 40 mm. Hranijo se pono~i. Zabubijo se vtleh. Zelenjadna sovka ima na leto dva rodova. Metulji prvega letajo vdrugi polovici junija, drugega pa v drugi polovici avgusta.

Vse navedene vrste sovk ‘ivijo in se hranijo na prostem. V~asih se dogodi,da priletijo tudi v zavarovan prostor, kjer se razmno‘ujejo in hranijo.

Varstvo:Uporaba registiranih insekticidov, ko so gosenice v za~etnih razvojnihstadijih. Starej{e so namre~ odporne. Za zatiranje sovk uporabljamoinsekticide: beta-ciflutrin (Bulldock EC25), Bacillus thuringiensis var.kurstaki (Delfin WG), tebufenozid (Mimic). Škropiti moramo preden segosenice zavle~ejo v rastline, kjer niso ve~ dosegljive za insekticide.

Strune (Elateridae)so li~inke hro{~ev pokalic. So {kodljivci vrtnin, ki jih gojimo na prostem.@ivijo v tleh in objedajo korenine vrtninam ali pa se zavrtajo vanje.Napadene rastline venejo in se napadene v mladostni razvojni faziposu{ijo. Strune dora{~ajo ve~ let. Odrasle se preobrazijo v bubo, ta pav hro{~a, ki ni neposredno {kodljiv. Hro{~i odlagajo jaj~eca v gostopora{~ene zemlji{~a, najraje v zatravljena tla, kar je treba upo{tevati priizbiri zemlji{~a za vrtnine. Tudi vlaga v tleh spodbuja razvoj strun. Vplivana njihovo {tevil~nost in {kodljivost. Z namakanjem v juliju in avgustuse pove~a {tevilo li~ink, ki so se izlegle iz jaj~ec. Vendar pa so strunebolj {kodljive, ~e so tla suha, ker si tedaj poi{~ejo hrano in vlago vrastlinah..

Varstvo:Pomembna je izbira rasti{~a in kolobar. Kemi~no zatiranje je pri vrtninahomejeno na redke pripravke predvsem zaradi ustreznih karenc. Diazinon(Basudin 600 EW) se priporo~a za zalivanje oziroma namakanje tal obsetvi ali presajanju vrtnin, klorpirifos (Dursban E-48) za zalivanje kapusnic,foksim (Volaton G 5%) za inkorporacijo.

Koreninske ogor~ice (Meloidogyne spp.)napadajo {tevilne vrtnine. Med njimi so kapusnice, plodovke, solatnicein druge. To so talni {kodljivci.

Napadene rastline zaostajajo v rasti, rumenijo in venejo. Korenine so boljgoste in imajo {tevilne {i{ke, ki vsebujejo jaj~eca in nitaste li~inke. Odraslesamice so nabrekle, samci pa ostanejo nitasti. Za razvoj potrebujejo velikotoplote in so zato raz{irjene predvsem v rastlinjakih. ^e so zime bolj milese lahko raz{irijo iz rastlinjakov tudi v bli‘njo okolico. Namakanje ugodnovpliva na razvoj ogor~ic in njihovo {kodljivost za vrtnine.

13

Varstvo:V rastlinjak jih lahko zanesemo z drugimi rastlinami, ki so napadene.Neugodno deluje na koreninske ogor~ice okrasna rastlina ‘ametnica -Tagetes, ki jo posadimo med ogro‘ene vrtnine. Priporo~a se tudi toplotnorazku‘evanje substrata ali kemi~no z dazometom (Basamid granulat).

Pol‘idelajo {kodo na prostem, kjer je dovolj vlage ali pa je bli‘ina njivzara{~ena. Pol‘i se tja umaknejo podnevi, {kodo na rastlinah pa delajopono~i in v de‘evnem vremenu. Med slinarji je pogost poljski slinar(Deroceras reticulatum) dolg do 6 cm, ki je sive barve. Rde~i travni{kilazar (Arion rufus) dose‘e 15 cm v dol‘ino in je opekasto rde~. Travni{kilazar (Arion ater) je ~rn do rde~kast in tudi do 15 cm velik.

Varstvo:Izogibamo se rasti{~ za ob~utljive vrtnine, ki so vzdol‘ potokov, rek.Odstranjujemo rastlinske ostanke in drugo navlako v zavarovanihprostorih in na prostem, pod katero se radi skrivajo pol‘i.V rastlinjakihna tla pogrnemo mokre vre~e ali polo‘imo deske, pod katere se pol‘ipodnevi skrijejo. ^ez dan jih poberemo ter uni~imo s kropom ali soljo. Naprostem jih motimo v razvoju in pri po~itku s pogostim kultiviranjem tal.Po potrebi uporabimo za zatiranje kemi~na sredstva npr. ‘elezov fosfat(Arion, Feramol), ki je za okolje prijazno sredstvo. Tu so {e limacidi:metaldehid (Carakol/Terminator Vaba za pol‘e, Limax) in metiokarb(Mesurol granulat).

KAPUSNICE

Med kapusnice spadajo zelje, ohrovt (brsti~ni in listnati), cveta~a, brokoli,kitajski kapus, kolerabica, ki jih navadno zasnujemo prek sadik. Sadikevzgojimo na setvenicah v zavarovanih prostorih oziroma toplih gredah,kjer so izpostavljene nekaterim skupnim parazitom in {kodljivcem, ki soopisani zgoraj. Kasneje gojimo kapusnice prete‘no na prostem, kjer jihlahko oku‘ijo paraziti ali napadejo {kodljivci, ki so jim skupni. Kapusniceso velike porabnice vode, zato jih moramo namakati. Z namakanjem papospe{imo razvoj nekaterih {kodljivih organizmov, ki so prav tako boljdovzetni za vlago.

14

Bolezni kapusnic

Gol{avost kapusnicpovzro~a gliva Plasmodiophora brassicae. Oku‘ene rastline zaostajajo vrasti, nadzemni deli venejo. Na koreninah so pri obolelih rastlinah valjastezadebelitve v obliki gol{ (slika 4), ki pokajo: od glive oku‘ene korenine se{e dodatno oku‘ijo npr. z bakterijami, ki povzro~ajo gnitje. Iz oku‘enihdelov pride gliva v tla, kjer ostane ‘iva ve~ let. Spore tvorijo zoospore vdovolj toplih tleh pri temperaturi 9 do 30°C in dovolj vla‘nih (vsaj 45%vodne kapacitete tal).

Slika 4:Gol{avost kapusnic(Plasmodiophorabrasssicae)

Bolezni in {kodljivci na razli~nih delih (organih) kapusnic

15

Bolezen se pojavlja predvsem na prostem, v zavarovanih prostorih pa nasejankah, ~e jih gojimo v slabih higienskih razmerah.

Varstvo:saditi je treba resni~no zdrave sadike, v zdravo zemljo; kolobariti {iroko,zatirati plevele iz dru‘ine kri‘nic, na katerih se lahko gliva vzdr‘uje.Zmerno kisla tla prijajo glivi, zato jih je priporo~ljivo apniti. Preve~ kislain vla‘na tla za kapusnice sploh niso primerna. Rastlinska higiena zadr‘ujeobolenje. Oku‘ene rastline je priporo~ljivo ‘e ob prvih bolezenskihznamenjih izpuliti in za‘gati. Gliva oblikuje patotipe zato je ‘lahtnjiteljskodelo ote‘ko~eno. Zatiranje s fungicidi ne pride v po{tev, razku‘evanjezemlje je drago in premalo u~inkovito.

Liste kapusnic (zlasti zelja, cveta~e in redkvice) oku‘uje kapusova plesen(Peronospora brassicae ali P. parasitica) ‘e v fazi kli~nih listov, ~e so tidolgo mokri. Odrasle rastline so kasneje parazitu izpostavljene prek vserastne dobe. Na zgornji strani listov so rumene pege, na spodnji pa beledo sive prevleke. Sadike zaradi bolezni propadejo. Manj prizadete rastlinepa le po~asi rastejo. Gliva prezimi v tleh ali na oku‘enih ostankih. Vla‘noin hladno vreme (pod 16º C) ugodno vpliva na {irjenje bolezni, {e posebno,~e se izmenjuje vlaga s su{o. Bolezen se pojavlja v zavarovanih prostorihin na prostem.

Varstvo:Pri pridelavi sadik se priporo~a zra~enje gred, s ~imer se zmanj{a vlaga.Odstraniti je treba gojitvene plo{~e, v katerih se gliva lahko vzdr‘uje.Kemi~no varstvo je mogo~e z uporabo fungicidov: propineb (Antracol),mankozeb +metalaksil ( Ridomil MZ 72 WP) in drugimi.

Na listih kapusnic povzro~ata ~rnobo kapusnic (slika 5) dve glivi:Alternaria brassicae in A. brassicicola. Pege, ki jih povzro~a sookroglaste, ~rne, pri zadnji glivi precej ve~je ter tudi bolj temno obarvane.Bolezen se pojavlja na prostem. Na zelju, ki smo ga oku‘enega uskladi{~ili,se je bolezen razvijala {enaprej. Glivi se ohranjata naoku‘enih ostankih v tleh,prena{ata pa se tudi ssemenom. Trose prena{aveter v suhem vremenu,prena{ajo se tudi z vodo zazalivanje. Spore kalijo namokrih listih.

Varstvo:Setev razku‘enega semena,globoko zaoravanje ostankovpo spravilu pridelka, kemi~no

Slika 5:^rnoba kapusnic(Alternaria brassicae)

15

16

varstvo s fungicidi: difenkonazol(Score 250 EC) in drugi.

^rna ‘ilavka kapusnic(Xanthomonas campestris pv.campestris) je bakterioza, ki ogro‘a zelje.Izhaja iz oku‘enega semena ali izoku‘enih tal, kjer ostane parazit‘iv dve do tri leta. Bolezenskaznamenja na kli~nih listih so ~rne,trikotne pegice, stebelca pa sosteklasta. Mo~no oku‘enesejanke zgnijejo. Pri starej{ihrastlinah se na robovih listovpojavijo temne pege zrumenkasto obrobo in ~rnimi‘ilami (slika 6). Listi se su{ijo. ^e

prere‘emo oku‘eno zeljnato glavo, se v notranjosti vidijo ~rne ‘ile,potemnjeno je tudi tkivo na prerezanem kocenu. Ob toplem in vla‘nemvremenu se bolezen hitro {iri. Bakterijo razna{ajo ‘u‘elke (listne u{i),de‘ne kaplje, zalivanje z oro{evanjem, prena{ajo pa jo tudi ljudje zorodjem in prek obla~il, ~e se gibljejo med oku‘enimi rastlinami. Izoku‘enega semena v~asih zrastejo na videz zdrave rastline, ki lahkonaslednje leto dajo oku‘eno seme. Bolezen je bolj znana na prostem.

Varstvo:Rastlinska higiena deloma prispeva k omejitvi oku‘b. Saditi je trebakultivarje, ki so odporni in sejati zdravo seme v tla, ki so resni~no zdrava.V zadnjih letih je opaziti bolezen na nekaterih nizozemskih kultivarjih zelja.Sumi se, da imajo ve~je hidatode na listih kot doma~e sorte. Skozi njihbakterija la‘je vstopa v rastlino.

Med bakterijami, ki povzro~ajo mehko gnilobo je Erwinia carotovorasubsp. carotovora. Koceni gnijejo {e zlasti, ~e zelje spravljamo v vla‘nemvremenu in ~e je bilo mo~no gnojeno z du{ikom. Gnitje se nadaljuje vskladi{~u, dodatno pa gnitje povzro~a {e gliva Botrytis cinerea na listih.

Škodljivci kapusnicMokasta kapusova u{ (Brevycorine brassicae)sesa na listih kapusnic ter povzro~a njihovo kodranje, rumenenje insu{enje. U{i so zavarovane z vo{~eno prevleko, zlasti na zunanji stranistarej{ih listov. Mno‘i~no se te u{i pojavljajo po dalj{em su{nem obdobju.Ta vrsta u{i se pojavlja na prostem.

Slika 6:^rna `ilavka kapusnic(Xanthomonascampestris pv.campestris)

17

Varstvo:Tehnika aplikacije insekticidov je zelo pomembna. Insekticide izbiramoupo{tevajo~ karenco. Dovoljeni so: beta-ciflutrin (Bulldock EC 25),lambda-cihalotrin (Karate 2,5 EC) in olje oljne ogr{~ice (Ogriol) za{kropljenje, imidakloprid (Confidor SL 200 ) za namakanje sadik predpresajanjem .

Kapusov {~itkar (Aleurodes proletella)napada gojene kapusnice pa tudi njim sorodne plevele v poznem poletjuin jeseni. @ivi na prostem. Odrasle ‘ivalce so bele in merijo 2 mm ~ezkrila. V sredini sprednjih krilc je na vsakem po ena svetlo rjava lisa. Odrasleli~inke merijo do 1mm, so rjavkaste in prisesane na liste s spodnje strani.Izlo~ajo obilo medene rose, ki skupaj z vo{~enimi izlo~ki odraslih{~itkarjev onesna‘i rastline. Zadnji stadij li~inke se imenuje puparij, izkaterega izleti odrasla ‘ival. Puparij je zelo odporen na insekticide.Mo~nej{i napad kapusovega {~itkarja je pri~akovati v su{nih poletjih injesenih. Ima od 4 do 5 generacij letno. Prezimijo oplojene samice naprostem.

Kapusov {~itkar se pojavlja na prostem, le izjemoma zaide v zavarovanprostor, ~e je npr. rastlinjak blizu zemlji{~ s kapusnicami.

Varstvo:Razli~ne vrste kapusnic, ki so privla~ne za {~itkarja, ne smemo gojitipreblizu skupaj. To moramo upo{tevati tudi pri kolobarju. Zatirajo gaorganski fosforjevi estri: diazinon (Basudin 40 WP, Basudin 600 EW, Diazol40 WP Diazol 50 EW). Z vidika varstva okolja so za zatiranje ustreznekalijeve soli ma{~obnih kislin (Neudosan AF).

Tobakov resar (Thrips tabaci)sesa na {tevilih vrtninah. V zadnjih letih ga ugotavljamo tudi na zelju.@u‘elka, ki meri 1 mm sesa na zunanji strani listov, na katerih so posledi~novidne srebrne pege. Drobni made‘i iztrebkov so v obmo~ju prizadetegatkiva v nekak{nih grudicah. Še posebno nevaren je napad, ko so glave‘e sklenjene, ker tedaj skoraj ni ve~ pomo~i. Glava, ki jo prere‘emo, ka‘erjavkaste kroge. Zelje zaradi tak{nega videza izgubi tr‘no vrednost.Prezimijo samice pod listjem na tleh. Z leglico naredijo luknjico v rastlinskotkivo in skozi njo odlo‘ijo jaj~eca tik pod povrhnjico. Li~inke se izle‘ejopo enem tednu in sesajo rastline podobno kot odrasli resarji. Li~inke se vzadnji razvojni fazi spustijo na tla in se zavle~ejo plitvo v tla. Na prostemima ta resar od 2 do 4 generacije, v zavarovanih prostorih pa serazmno‘uje prek vsega leta. Škodljivca vzpodbuja suho in toplo vreme,namakanje pa ovira njegovo razmno‘evanje.

18

Varstvo:^e je resar v nasadu zelja, ga je treba zatirati ({kropiti)preden se glave sklenejo. Insekticidi so: abamektin(Vertimec 1,8% EC), lambda-cihalotrin (Karate 2,5 EC),malation (Radotion E-50).

Sadike kapusnic napadajo kapusove stenice:Eurydema oleraceum in E. ventrale. Ustni aparatzabodejo v liste iz katerih sesajo sokove. Zaradi vbodovnastanejo belkaste pege (slika 7), listi so kasnejepreluknjani in se tudi posu{ijo. Mo~ne po{kodbe glavzelja zmanj{ajo njihovo tr‘no vrednost.

Odrasle stenice dose‘ejo do 10 mm dol‘ine in sopisanih barv. Odrasle stenice prezimijo pod ostankirastlin. Jaj~eca odlagajo na gostiteljske rastline.Li~inke so brez kril in imajo letno dve generaciji. Prijajim toplo in su{no rasti{~e. Raz{irjene so na prostem,zavle~ejo pa se tudi v zavarovane prostore, ~e jim tegane prepre~imo. Zgodaj spomladi delajo {kodo nasejankah v toplih gredah.

Varstvo:Uporaba insekticidov je odvisna od {tevila stenic in jeponavadi usmerjena na varstvo sadik, redkokdajodraslih rastlin na prostem, ker sredstva te‘kodose‘ejo stenice med listi. Insekticidi, ki sepriporo~ajo, so: malation ( Radotion E-50), permetrin(Biokill).

Liste kapusnic po{kodujejo in onesna‘ijo gosenicekapusovega belina (Pieris brassicae) (slika 8) inrepnega belina (Pieris rapae), ki jih ob‘rejo do golihreber. Škodo delajo vse do pozne jeseni. Kapusov belinje bel metulj s ~rnimi lisami, ki so razli~ne pri samcu insamici. Mlade gosenice so svetlo zelene, odraslegosenice so rumeno ~rno obarvane. Junija meseca sehranijo najprej na semenicah in hrenu, od avgusta daljepa je druga generacija gosenic ki se hrani na zelju,brokoliju, cveta~i in drugih. Druga generacija prezimiv stadiju bube. Repni belin je rumenkasto bel in imatudi ~rne pege. Gosenice pa so zelene in se zavrtajo vzeljnate glave. Metulji kapusovega molja (Plutellaxylostella) imajo krila obdana z resami. Prezimijo vstadiju bube ali pa kot odrasli metulji. Samice odlagajojaj~eca na kri‘nice deset dni. Gosenice izjedajo zeljne

Slika 7: Kapusove stenice(Eurydema spp.)

Slika 8: Gosenica kapusovega belina(Pieris brassicae)

19

liste s spodnje strani, zgornja povrhnjica pa ostane. V listih naredijoprosojna okenca, starej{e gosenice pa liste preluknjajo. Gosenicedose‘ejo do 10 mm in so zelene. Prag {kodljivosti je 1 gosenica/rastlino.Vse tri vrste so pri nas zastopane na prostem.

Varstvo:Priporo~amo bioinsekticid Bacillus thuringiensis var. kurstaki (Delfin WG),ki je okolju prijazen, vendar se ne sme uporabljati v vodnem okolju.Sinteti~ni insekticidi so: beta-ciflutrin (Bulldock EC 25), klorpirifos-metil(Reldan 40 EC) lambda-cihalotrin ( Karate 2,5 WG), tebufenozid ( Mimic).Škropiti je treba ob uporabi ve~je koli~ine vode in dodajanju sredstev zabolj{e oprijemanje.

Sovke (Noctuidae) Gosenice metulja glagolke (Autographa gamma)izjedajo v povrhnjici listov luknje in ga skeletirajo do golega, gosenicekapusove sovke (Mamestra brassicae) pa se zavrtajo v zeljne glave.Namakanje zelo ugodno deluje na sovke, pove~uje njihovo {tevilo inseveda {kodo zaradi tega.

Varstvo: Za zatiranje sovk so insekticidi: beta-ciflutrin (Bulldock EC25), Bacillusthuringiensis var. kurstaki (Delfin WG), tebufenozid (Mimic).

Kapusovi bolha~i (Phyllotreta spp.) (slika 9)objedajo kli~ne liste zelja, cveta~e, kitajskega kapusa, redkvice spomladi,ko 2 do 3 mm dolgi hro{~i prilezejo izprezimovali{~. Hro{~i so zelo gib~ni inska~ejo. Z grizenjem povzro~ajoluknjice v listih, ki se spojijo tako, daje cel list obgrizen in preluknjan.Napadene rastline zaostajajo v rasti,venejo in zlasti mlade rastlinepropadejo. Posevke kapusnic vpoletnem ~asu bolha~i mo~nopo{kodujejo, ~e je suho in toplo vreme.Tedaj se priporo~a oro{evanje rastlinin plitvo okopavanje, ki je za hro{~emote~e. Namakanje, ki pove~ujevlago v tleh in tudi v prizemnem sloju,moti razmno‘evanje bolha~ev. Bolha~iso {kodljivci, ki se razvijajo na prostem.

Varstvo:Pomembno je, da je mladostni razvoj kapusnic, ko so bolha~em najboljizpostavljene, ~im hitrej{i. Z insekticidi kot so diazinon (Diazinon 20),malation (Radotion E-50) je treba po{kropiti ogro‘ene vrtnine ~imprej.

Slika 9: Kapusovi bolha~i(Phyllotreta spp.)

20

Na koreninah zeljnih sadik, sadik cveta~e in drugih kapusnic povzro~ajo{i{ke grahove velikosti li~inke brazdastega kljunotaja (Ceuthorhynchuspleurostigma). Hro{~ki (3 mm dolgi) odlo‘ijo jaj~eca na koreninski vrat.Izlegle li~inke se zavrtajo v tkivo, ki zadebeli (hipertrofira) v okroglasteizrastke ({i{ke). Odrasle li~inke (5 mm dolge) zapustijo {i{ke in se zabubijov zemlji, izlegli hro{~ki prezimijo. To je poletna rasa, ki napada zgodnjezelje. Jesenska rasa napada pozno zelje, prezimijo li~inke v {i{kahnapadenega zelja. Vpliv vlage na {kodljivca ni znan.To je {kodljivec vrtnin,ki se pridelujejo na prostem.

Varstvo:Saditi zdrave sadike. Sadike, ki so napadene, je treba za‘gati in nekompostirati, primerno moramo tudi kolobariti. Insekticide – piretroideuporabljamo proti hro{~kom po potrebi in sicer lambda-cihalotrin (Karate2,5 WG).

Pridelavo sadik ogro‘a kapusova muha (Delia radicum). Muhe (5 - 7 mmdolge) se sredi aprila razvijejo iz prezimujo~ih bub in po oploditvi odlo‘ijojaj~eca na koreninski vrat kapusnic ali pa v njegovo bli‘ino. Izlegle li~inkese zavrtajo v koreninski vrat, ki potemni. Glave se iz tak{nih sadik nerazvijejo, listi postanejo modro vijoli~ni in mlahavi. Najbolj nevarna je prvageneracija li~ink, ki se razvijajo 3 do 4 tedne, sledita {e dve. Muhi prijajovla‘na rasti{~a in tudi zalivanje oziroma namakanje vrtnin.

Kapusova muha je vezana predvsem na zavarovane prostore, kjer jenevarna pri pridelavi sadik. Na presajenih sadikah in razvijajo~ih rastlinahse pojavlja tudi na prostem.

Varstvo:^e se je {kodljivec pojavil v rastlinjaku pri pridelavi sadik, ga je trebazatirati tako, da se zakoplje ( inkorporira) insekticide v tla (volaton G 10%). Tudi v gojitvene plo{~e muhe odlo‘ijo jaj~eca, zato je treba rastlinevarovati z insekticidi. Pri nas imata dovoljenje za uporabo dimetoat(Perfekthion) in imidakloprid (Confidor SL 200). Na prostem deluje na muhoodvra~alno podsevek detelje, ki zmanj{a napad muhe pri kapusnicah.

21

Bolezni solatnic

Med solatnicami, ki jih gojijo v zavarovanih prostorih in na prostem sosolata (glavnata, rezivka, berivka, vezivka), endivija, radi~ in motovilec.Ogro‘ajo jih nekateri skupni {kodljivi organizmi, ki oku‘ujejo in napadajopodzemne dele rastlin V drugo skupino spadajo povzro~itelji, ki se hranijoin razvijajo na listih. Podzemno delujo~i paraziti so prikazani med tistimi,ki se pojavljajo na {tevilnih vrtninah, spodaj pa so predstavljeninajpogostej{i na listih solatnic.

Solatna plesen (Bremia lactucae)oku‘uje zlasti solato in endivijo ter cikorijo. Bolezenska znamenja sepoka‘ejo z zgornje strani listov kot rumenkaste pege, s spodnje strani paso bele, plesnive prevleke (slika 10). V zavarovanih prostorih zlasti zaprtihgredah lahko solata zaradi bolezni v mladostni razvojni fazi odmre. Pristarej{ih rastlinah na prostem so oku‘eni le zunanji listi. Gliva prezimi vrastlinskih ostankih od koder izvira primarna oku‘ba. Bolezen naglonapreduje, ~e je dovolj vla‘no. Trosi sporangiji pri glivi kalijo pri

SOLATNICE

Mednje spada solata, endivija, radi~ in {e nekatere vrtnine. Imajonekatere skupne bolezni, ki so prikazane zgoraj in nekatere boljspecifi~ne. To so talni paraziti, ki ‘ivijo v tleh, ki solatnice oku‘ijo vmladostni fazi in kasneje. Naslednja skupina so povzro~itelji bolezni listov,ki se raz{irjajo po zraku.

Bolezni in {kodljivci na razli~nih delih (organih) solatnic

22

temperaturi 15 – 17°C, ~e so listi omo~eni 5 do 8 ur.Tudi trosonosci (sporangiofori) se tvorijo na listih, kiso omo~eni vsaj 5 ur. Gliva se {iri s trosi, ki se razvijejona spodnji strani listov pono~i, ~e je zra~na vlagadovolj visoka ( prek 80%).

Varstvo:Odstranjevanje in uni~evanje oku‘enih ostankov je delrastlinske higiene. Sejemo redko, zalivamo zmernozjutraj. Zavarovane prostore zra~imo. ^e se bolezenpojavi, se‘emo po fungicidih, ki so za ta namenregistrirani. To so: cimoksanil+metiram (Aviso DF),fosetil-Al (Aliette), mankozeb+metalaksil-M (Ridomilgold MZ 68 WP).

Endivija, ki jo gojimo na prostem lahko oboli zaradi ~rnelistne pegavosti endivije (Alternaria solani f. sp.endiviae). Na listih, predvsem zunanjih, nastanejodrobne ~rnikaste pegice (slika 11), ki v vla‘nemvremenu naglo rastejo. V sredini peg je ponavadi

svetlej{a rjavkasta to~ka. Pri mo~ni oku‘bi ob vla‘nem vremenu propadejocele rastline. Bolezen se {iri od avgusta meseca dalje, {e zlasti, ~eendivijo gojimo v slabi zemlji, na semenicah pa ‘e junija. Glivica sezadr‘uje v tleh, prena{a pa se tudi s semenom. Bolezen je bolj znana in

raz{irjena na prostem.

Varstvo:Ustrezen kolobar, higiena, ki vklju~uje odstranjevanjeoku‘enih rastlin ali obtrgavanje oku‘enih listov. Sadikeposadimo dovolj redko in na ocedne lege. Rastlinemoramo po potrebi zavarovati s fungicidi.

Solatna pegavost (Marssonina panattoniana)se pojavlja na solatnicah (solati in endiviji, redkejena radi~u), ki jih gojimo v zavarovanih prostorih in naprostem. Na zunanjih listih se pojavijo drobne sivkastorjave pegice, ki se pozneje {irijo proti sr~nim listom.Okoli peg nastanejo vijoli~aste obrobe. Oku‘eni listi sesu{ijo. Glivica prezimi na oku‘enih ostankih od koderizvira primarna oku‘ba, iz primarne pa se obolenjeraz{irja naprej. Bolezen se prena{a tudi z oku‘enimsemenom. Bolezen vzpodbuja vla‘no vreme oziromade‘, v zavarovanih prostorih pa zalivanje zoro{evanjem.

Varstvo:Podobno kakor pri predhodni bolezni.

Slika 10:Solatna plesen(Bremia lactucae)

Slika 11:^rna listna pegavost endivije(Alternaria solani f.sp. endiviae)

23

Škodljivci solatnic

Na glavnati solati, endiviji in radi~u se pojavljajo nekateri skupni {kodljivci,~eprav spadajo navedene rastline botani~no v razli~ne rodove. Splo{niso obravnavani zgoraj, tu pa so bolj specifi~ni.

Na listih solate, radi~a in endivije se hrani ve~ vrst listnih u{i. Tako solatnau{ (Nasonovia ribis -nigri), ki je rjavkaste barve in katere vmesni zimskigostitelj sta ribez in kosmulja. Potem je velika krompirjeva u{(Macrosiphum euphorbiae), katere vmesni zimski gostitelj je v njeniprvotni domovini Rosa spp. Prek zime se u{i zadr‘ujejo predvsem vrastlinjakih ali na drugih pred mrazom zavarovanih legah. Listne u{i sesajosolato vendar ne povzro~ajo na njej izrazitih po{kodb pa~ pa solatoonesna‘ijo. Prave listne u{i delajo {kodo na prostem in v rastlinjakih.

Na koreninah solate in endivije pa tudi radi~a se lokalno pojavljakoreninska u{ (Pemphigus bursarius). Škodo povzoro~a na prostem, kjertudi ‘ivi. Je dvodomna vrsta u{i, ki ima za zimskega gostitelja topol,poletna generacija pa se razvija na koreninah na solatnicah, kamor sepreseli v mesecu juniju. Rastline zaostajajo v rasti in se zvijajo. ^e jihizpulimo opazimo na koreninah vataste tvorbe v katerih so u{i. Ve~ji pojavu{i pospe{uje su{a poleti in zgodaj jeseni.

Varstvotemelji predvsem na gojitvenih ukrepih. Na izpostavljene lege, kjer rastejotopoli ne sejemo oziroma sadimo solatnic. Skrbimo za ustrezno oskrbonasadov z vodo.

Na glavnati solati povzro~ajo izjede v listih gosenice glagolke Autographagamma, ki so ‘e navedene zgoraj med splo{nimi {kodljivci. Zaradi pomenana solati gojeni na prostem, jih ponovno predstavljamo. Gosenice sozelenkaste in imajo vzdol‘ne ~rte po vsej dol‘ini telesa. Na oprsju imajotri pare oprsnih nog in tri pare nog na zadku. Gosenice kapusove sovke(Mamestra brassicae) so sprva zelene, kasneje pa rjave do temne zrumenimi progami vzdol‘ telesa. Na za~etku se hranijo z zunanjimi listi,kasneje se zavrtajo v solatne glave in jih z iztrebki onesna‘ijo. Samiceodlo‘ijo jaj~eca na solato. Privla~ijo jih gosti in zapleveljeni posevki. Narazvoj jaj~ec in mladih gosenic ugodno deluje vlaga. Zalivanje in gostiposevki so {kodljivcu po godu .

Na solati naredijo izjede tudi li~inke ko{eninarjev (Tipula spp.). Odrasliimenovani tudi travni{ki komarji, imajo dolge noge. Privla~i jih svetlobain priletijo ob ve~erih tudi v bivalni prostor. Samica in samec medkopulacijo poplesujeta po zraku. Samica odlo‘i jaj~eca v zemljo. Iz jaj~ecse izle‘ejo breznoge li~inke ‘erke, ki se hranijo z razpadajo~o organskosnovjo. Napadejo tudi korenine in tal dotikajo~e liste. Škodo delajo naprostem. Na{li smo jih v kompostu, kjer so se lotili rastlinskih odpadkov.

24

Zabubijo se v tleh. Po godu so jim vla‘na tla. Masovno se razmno‘ijo, ~eje vlage v izobilju v fazi jaj~ec in mladih li~ink. Zatiramo jih na podobenna~in kakor strune.

PLODOVKE

Med plodovkami, ki jih gojimo v zavarovanih prostorih so paradi‘nik,paprika, jaj~evec, bu~ke, kumare, dinje in lubenice. So toplotno zahtevnevrtnine in veliki porabniki vode. Praviloma se nasadi zasnujejo prek sadikv zavarovanih prostorih. Kasneje sadike presadimo v zavarovan prostor(rastlinjak, plastenjak ali tunel) in nadaljujemo gojenje. V toplej{ih predelihdr‘ave nekatere vrste gojijo tudi na prostem. V toplotno manj primernihobmo~jih so pridelki nizki, ne dozorijo in rastline bolj ogro‘ajo {kodljiviorganizmi. Plodovke imajo nekatere skupne parazite in {kodljivce. Vzavarovanih prostorih omogo~ajo njihovo razmno‘evanje rastne razmere,predvsem toplota in vlaga ter sama zaprtost prostora. Nekatere bolezniplodovk so opisane med splo{no raz{irjenimi na mnogih vrtninah.

Bolezni in {kodljivci na razli~nih delih (organih) plodovk

25

Bolezni plodovk

Plesen bu~nic(Pseudoperonospora cubensis)je glivi~na bolezen, ki se razvija nalistih kumar, lubenic in dinj na prostemin v rastlinjakih. Na zgornji strani listovso v za~etku oku‘be posami~ne oglatekloroti~ne pege, ki so ujete med ‘ile(slika 12), pozneje so modro vijoli~nedo temne. Pege na listih {tevil~nonara{~ajo in se med seboj zdru‘ujejoter zajamejo ve~ji del listne ploskve. Sspodnje strani je sivkasto vijoli~naglivi~na prevleka, ki jo sestavljajo trosiin nosilci trosov. Trose prena{a veterna prostem in tako se bolezen {iri. Vrastlinjakih se bolezen prena{amehani~no in ne nazadnje tudi z rokami, obleko, orodjem. Gliva prezimina oku‘enih ostankih navedenih vrtnin ali na oku‘enih ostankih njimsorodnih plevelov na prostem ali v rastlinjakih. Od tu izvira primarnaoku‘ba, ki se pri nas na prostem pojavi ‘e v mesecu juniju. Vlaga in de‘odlo~ilno vplivata na stopnjo oku‘be, prav tako tudi namakanje. Vrastlinjakih z oro{evanjem {irimo parazita in zato priporo~amo kaplji~nonamakanje.

Varstvo:Oku‘ene dele rastlin je treba se‘gati, v rastlinjakih zagotoviti zra~enje,rastline gojiti na opori, zmerno uporabljati du{i~na gnojila. Prepre~iti jetreba, da bi bili listi mokri od 4 do 5 ur. Fungicide je treba uporabljati ponavodilih prognosti~ne slu‘be. Ti so azoksistrobin (Quadris), bakrovhidroksid (Champion 50 WP), fosetil-Al (Aliette) in drugi. Bolezen sepojavlja v zavarovanih prostorih in na prostem.

Na paradi‘niku se na prostem in vzavarovanih prostorih pojavlja vvla‘nih gojitvenih razmerahparadi‘nikova plesen (Phytophthorainfestans), ki jo poznamo tudi nakrompirju. Na listih paradi‘nikapovzro~a z zgornje strani najprejrumenkaste pege, ki so s spodnjestrani prekrite z belo glivi~no prevleko.Gliva oku‘i tudi stebla in zeleneplodove (slika 13). Rastline se zaradibolezni su{ijo, oku‘eni plodovi pazgnijejo. Bolezen se na listih pojavlja

Slika 12:Kumarna plesen(Pseudoperonosporacubensis)

Slika 13:Paradi‘nikova plesen(Phytophthora infestans)

26

junija ali v za~etku julija. Gliva se {iri iz oku‘enega krompirja v nasadeparadi‘nika. Pojav in {irjenje bolezni je povezano z gostim sklopom rastlinin de‘jem na prostem V zavarovanih prostorih na {irjenje bolezni vplivavisoka relativna zra~na vlaga, v neogrevanih plastenjakih tudi ni‘jeno~ne in dnevne temperature, zlasti v jeseni. Tudi namakanje ugodnovpliva na razvoj glive.

Varstvo:higiena in uporaba fungicidov po navodilih. Za uporabo ima dovoljenjepribli‘no 25 aktivnih snovi oziroma njihovih kombinacij in blizu 50 trgovskihpripravkov.

Gniloba plodov paprike (Phytophthora capsici)se pojavlja tudi na paradi‘niku, jaj~evcu, dinjah in lubenicah. Bolezenskaznamenja so najprej na pritlehnem delu sejank, ki se nazadnje posu{ijo.Pri papriki so oku‘eni predvsem plodovi, v katere gliva zaide prek peclja.Plodovi postanejo temnozeleni in vodeni, se grban~ijo in nazadnjeposu{ijo. Na plodu ostane le prosojna ko‘ica. Gliva je parazit v rastlinjakih,v vro~ih poletjih pa tudi na prostem. Uspeva pri temperaturah med 10 in35°C, z optimumom 25°C. Gliva se ohranja v tleh na rastlinskih ostankih,lahko pa tudi samo v tleh. Raz{irja se z vodo in predvsem z namakanjem.

Varstvovklju~uje najprej rastlinsko higieno in zdravo seme. Sejanke in sadike popotrebi zalijemo ali po{kropimo s propamokarbom (Previcur 607 SL).

Glivi~na bolezen, ki se pojavlja nakumarah, lubenicah, bu~ah, bu~kah (slika14) in melonah je pepelovka bu~nic, kijo povzro~ata dve glivi Erysiphecichoriacearum zlasti v zavarovanihprostorih, Sphaerotheca fuliginea pa vzavarovanih prostorih in na prostem. Nazgornji in spodnji strani listov glivaoblikuje prevleko. Pri prvi glivi je prevlekamokastega videza, pri drugi pa sivkasta.Mo~no oku‘eni listi se su{ijo. Glivi se {iritas trosi med rastno dobo, prek zime pa sevzdr‘ujeta na oku‘enih ostankih. Bolezense razvija tudi pri nizki relativni zra~nivlagi od 20% dalje, vendar najbolje prirelativni zra~ni vlagi med 65 in 85 %.Temperature nad 32º C zaustavijo kalitevtrosov.

Varstvo: skrb za rastlinsko higieno, setev tolerantnih hibridov, uporabofungicidov po navodilih s {kropljenjem.

Slika 14:Bu~ke oku‘ene spepelovko bu~nic(Erysiphe spp.)

27

Rjava ‘ametna paradi‘nikovapegavost (Cladosporium fulvum)se pojavlja pri nas predvsem vzavarovanih prostorih, rastlinjakih inplasti~njakih. Na listih povzro~a zzgornje strani bledo rumene pege, sspodnje pa rjavkaste ‘ametneprevleke (slika 15), iz trosov innosilcev. Gliva redko oku‘i drugeorgane. Oku‘ba se za~ne na spodnjihlistih, kjer je vlaga vi{ja. Za razvojbolezni je odlo~ujo~a visoka zra~narelativna vlaga od 90 do 95 % intemperatura 22º C, ~eprav se glivarazvija tudi v {ir{em temperaturnemrazponu. Do oku‘be ne pride, ~e se vlaga spusti pod 60 % . Gliva sevzdr‘uje na oku‘enih rastlinskih ostankih in raz{irja s trosi.

Varstvo:rastlinska higiena, zni‘evanje relativne zra~ne vlage v rastlinjakih zzra~enjem, kaplji~no namakanje, odporne sorte. Med fungicidi ninobenega registriranega posebej za zatiranje te bolezni, kar pa sevedane izklju~uje uporabe fungicidov po na~elu “minor uses”.

Okrogla listna pegavost paradi‘nika (Septoria lycopersici)se pojavlja na paradi‘niku na prostem in v plasti~njakih. Na listih, redkejena poganjkih in plodovih, se pojavijo najprej vodene pege, ki kasnejeporjavijo in se obdajo z ostrim robom. Premer peg je do 5mm. V sredinipostanejo pege nazadnje svetle in zelo {tevilne. Listi rumenijo in seposu{ijo. V pegicah se tvorijo plodi{~a, piknidiji, ki so vidni kot drobnepikice. V njih se tvorijo trosi, piknospore, ki raz{irjajo bolezen med rastnodobo. Pri tem trose dvigujejo tudi de‘evne kaplje in vodne kaplje, ki padajona liste ob zalivanju. Gliva se vzdr‘uje na odmrlih rastlinskih ostankih vtleh tudi do 9 mesecev.

Varstvo:Upo{tevati moramo kolobar, ostanke rastlin se‘gati. Štiri aktivne snovioziroma kombinacije so registrirane za varstvo paradi‘nika. To soanorganska bakrova sredstva bakrov hidroksid+cink, bakrov sulfat, ki seuporabljajo tudi proti paradi‘nikovi plesni. Med organskimi pa sodifekonazol (Score 250 EC) ter mankozeb+metalaksil (Ridomil gold MZ 68WP). Priporo~a se kaplji~no namakanje.

^rna listna pegavost (Alternaria solani)se pojavlja pri gojenju paradi‘nika na prostem. Bolezenska znamenja sotemne okrogle (koncentri~ne) pege na listih ter podol‘ne na steblih inlistnih pecljih. Oku‘eni organi se zvijajo in nazadnje posu{ijo, na oku‘enih

Slika 15: Rjava ‘ametnaparadi‘nikova pegavost(Cladosporium fulvum)

28

plodovih so ~rni made‘i, plodovi gnijejo. Gnila mesta so mehka za razlikood oku‘be plodov z glivo Phytophthora infestans, kjer so prizadeti plodovitrdi. Gliva A. solani je talna. Vzdr‘uje se na rastlinskih ostankih v tleh,prena{a pa se lahko s semenom. Temperature zraka okrog 20°C, visokarelativna zra~na vlaga ter pogosto de‘evje delujejo ugodno na parazita.

Varstvo:pazljivo je treba namakati, kaplji~no namakanje je ustreznej{e odoro{evanja ali preplavljanja. Obolenje je znano tudi na krompirju, zato jepomembno, da ne sadimo obeh vrst rastlin preve~ blizu skupaj. Fungicidiza varstvo so {tevilni.

Uvelost paradi‘nikapovzro~ata dve glivi Fusarium oxysporum f. lycopersici in Verticilliumspp. Obolenje se pojavlja v rastlinjakih in po{koduje prevodni sistem.Poleg paradi‘nika parazitira {e papriko, jaj~evec, dinje in lubenice. Tovelja upo{tevati v povezavi s kolobarjem in rastlinsko higieno. Prvipovzro~itelj pri nas {e ni preu~en, vrste Verticillium pa se raziskujejo.

Kumarni mozaik (Cucumber mosaic virus)oku‘uje kumare, bu~e, bu~ke (slika 16),lubenice, paradi‘nik in druge vrtnine pripridelavi v zavarovanih prostorih in na prostem.Povzro~i temnozelene pege na bledih listihrastlin, listna ploskev se zmanj{a in izbo~i tako,da se rob listov spodvije. Konice poganjkovprizadetih rastlin imajo obliko rozete in sozbitega videza. Obolele rastline slabo cvetijo inslabo nastavljajo plodove. Pri kumarah ka‘ejopoleg listov bolezenska znamenja tudi plodovi,ki jih prekrijejo svetli okroglasti made‘i in v~asihtudi bradavi~asti izrastki. Plodovi so majhni.Obolenje prena{ajo listne u{i zlasti Myzuspersicae, Aphis gossypii in Aphis fabae kar jevezano predvsem na pridelavo izpostavljenih

plodovk na prostem. Vendar se zlasti prvi dve vrsti u{i pojavljata vzavarovanih prostorih, kjer tudi lahko prena{ata kumarni mozaik.

Varstvo:Obravnavane plodovke ne smemo gojiti blizu prezimovali{~ virusa npr.lucerne in razli~nih okrasnih rastlin. Skrbimo tudi za hiter mladostni razvojizpostavljenih vrtnin, da se izognejo kasnej{emu naletu listnih u{i.Odprtine na rastlinjakih zavarujemo z mre‘o proti ‘u‘elkam.Odstranjujemo plevele v bli‘ini gostiteljskih vrtnin, med katerimi je gostiteljvirusa Stellaria media in drugi. ^e se obolenje pojavi v zavarovanemprostoru na gojeni rastlini moramo skrbeti, da je temperatura nad 20°C s~imer prepre~imo venenje rastlin.

Slika 16: Iznaka‘enilisti bu~k zaradikumarnega mozaika

29

Škodljivci plodovk

Nekateri {kodljivci plodovk so skupni in napadajo mnogevrtnine npr. navadna pr{ica, listne u{i, resarji in drugi.

Rastlinjakov {~itkar (Trialeurodes vaporariorum)v na{ih razmerah napada predvsem paradi‘nik ( slika 17),sledijo kumare, paprika, jaj~evec, dinje in lubenice ter {edruge vrtnine, ~e jih gojimo v plastenjakih in rastlinjakih.Na spodnji strani listov so bele, okrog 2 mm velike ‘u‘elkein zelenkasto rumene li~inke, ki spominjajo na kaparje.Š~itkarji izsesavajo liste, ki zato bledijo, nekrotizirajo innazadnje odmrejo. Medena rosa, ki jo izlo~ajo, se cedi naspodnje liste in plodove, ki postanejo lepljivi in zaradisajavosti zamazani. Visoka zra~na vla‘nost {kodljivcavzpodbuja. Letno se lahko razvije tudi 12 generacij, enasamica pa odlo‘i do 200 jaj~ec. Na ve~ji pojav {kodljivcavpliva tudi povi{ana zra~na vla‘nost. Bolj pa mu ustrezajoproti soncu obrnjeni robni deli rastlinjakov.

Varstvo:Skrb za rastlinsko higieno v rastlinjakih in zdrav sadilnimaterial so le za~etni varstveni ukrepi. Rumene lepljiveplo{~e so indikator na katerega se prilepijo prvi odrasli{~itkarji, ki opozorijo na ta na~in nase. Posebno u~inkovito je bioti~novarstvo s parazitoidno osico Encarsia formosa, ki pa pri nas {e niuveljavljeno. Med kemi~nimi sredstvi ima dovoljenje za zatiranje{kodljivca v vrtninah pribli‘no 10 aktivnih snovi oziroma njihovihkombinacij. Na prostem in v rastlinjakih se priporo~ajo diazinon (Diazol50 EW), imidakloprid (Confidor SL 200), olje oljne ogr{~ice (Ogriol),tiakloprid (Calypso SC 480) in drugi. Pri izbiri upo{tevamo strupenost,karenco pripravkov in druge lastnosti.

V rastlinjakih ali pa tudi na prostem ‘ivi nekaj vrst resarjev (tripsov), kisesajo na mladih listih, poganjkih, cvetovih in plodovih. So do 1,5 mmdolgi, vitki, svetli do temni, brez kril ali pa so krila obdana z dolgimi resami.Zaradi vbodov in sesanja nastanejo na rastlinah najprej bele pike, natosrebrn lesk. Navedena znamenja spremljajo {e ~rno rjavi iztrebki, kispominjajo na mu{je. V rastlinjakih je pri nas raz{irjen cvetli~ni resar(Frankliniella occidentalis), v rastlinjakih in na prostem pa tobakov resar(Thrips tabaci). Za~etek pojavljanja resarjev zaznajo modre lepljiveplo{~e, na katere se lete~i osebki ujamejo. Na 1000 m2 je treba postavitinajmanj 20 plo{~ velikosti 20 x 30 cm. Z oro{evanjem je priporo~ljivopovi{ati relativno zra~no vlago, ki zadr‘i prerazmno‘itev resarjev. Zakemi~no zatiranje resarjev je trenutno registrirano pribli‘no 18 aktivnihsnovi oziroma njihovih kombinacij. Izbere se jih z vidika gojene rastlinein tehnike pridelave. Škropljenje proti cvetli~nemu resarju je treba

Slika 17:Rastlinjakov {~itkar(Trialeurodes vaporariorum)

30

ponoviti po 4 – 7 dneh. @u‘elke namre~ en del svojega razvoja pre‘ivijo vtleh in jih prvo {kropljenje v omenjeni razvojni fazi ne dose‘e.Papriko gojeno na prostem napade pozno poleti koruzna ve{~a (Ostrinianubilalis), ki je {kodljivec koruze, hmelja in {e nekaterih drugih rastlin.Metulji izletavajo iz koruznih ostankov, kjer so gosenice prezimile, od junijadalje in odlagajo jaj~eca na papriko od avgusta dalje. Gosenice povzro~ijo~rvivost paprike.

Varstvo:Papriko ni priporo~ljivo gojiti blizu koruze, ki je glavni gostitelj koruzneve{~e. Med kemi~nimi sredstvi je lufenuron (Match 050 EC) registriranza zatiranje koruzne ve{~e v papriki.

Mrtva{ke mu{ice ali gobarice (Sciaridae)so pribli‘no 2 mm veliki temni dvokrilci. Li~inke so bele s ~rno glavo indose‘ejo velikost 5 mm. @ivijo v pretirano mokrih substratih, v splo{noslabo zra~enih zavarovanih prostorih s splo{no mokroto in visoko talnovlago ter temperaturo 18 – 24°C. Li~inke jedo ne‘ne koreninice rastlin patudi vre‘e pri kumarah.

Varstvo:Osu{itev substratov po potrebi, zra~enje, uporaba razku‘enega substrata,razku‘evanje gojitvenih miz, izogibati se velja preveliki gostoti rastlin injih zmerno zalivati, ~e opazimo ‘u‘elke, ki se ujamejo na rumene lepljiveplo{~e. Plo{~e je treba menjati 2-krat tedensko.Integrirano varstvo pri pridelavi vrtnin z namakanjem

INTEGRIRANO VARSTVO PRI PRIDELAVI VRTNINZ NAMAKANJEM

Prepre~evalni (preventivni) varstveni ukrepi

Integrirana pridelava vrtnin na prostem in v zavarovanih prostorih jeusmerjena v prepre~evanje ve~jega pojava {kodljivih organizmov,zadr‘evanje njihovega {irjenja in razvoja s pomo~jo neposrednih inposrednih gojitvenih in varstvenih ukrepov. Njen osrednji element jeintegrirano varstvo.

Prepre~evalni ukrepi obsegajo izbiro rasti{~a ter ustreznost klimatskihin okoljskih dejavnikov glede na vrsto vrtnin. To so: koli~ina padavin, nivopodtalnice, talna in zra~na vlaga, namakanje, vetrovnost, onesna‘enostozra~ja. Mokrota listov, temperatura zraka, padavine, megla in relativna

31

zra~na vlaga so tudi pomembni okoljski dejavniki, ki vplivajo na razvojbolezni in {kodljivcev. Tla (globina, struktura, pH tal, dele‘ humusa v tleh,zalo‘enost s hranili, dostopnost hranil, {kodljive snovi v tleh) in relief(nagnjenost, ekspozicija) pomembno vplivajo na zdravje vrtnin. Medgojitvene ukrepe spadajo: kolobar, izbira sort (okusnost, tr‘na vrednost,vzdr‘ljivost, odpornost za bolezni in {kodljivce), zdravo seme, zdrav sadilnimaterial, optimalna priprava in obdelava tal, optimalni ~as setve in gostotaposevka. S kolobarjem zadr‘imo oziroma zaustavimo razmno‘evanjebolezenskih povzro~iteljev in {kodljivcev, ker tako nimajo gostiteljev nakaterih bi se vzdr‘evali.

Neposredni varstveni ukrepi

Med neposredne varstvene ukrepe spada mehani~no varstvo, fizikalno,biotehni~no, bioti~no in kemi~no. Pod higieno razumemo uporaboresni~no zdravega semena in sadilnega materiala ter higieno gojitvenihsubstratov Nikoli ne gojimo sejank ali sadik skupaj z okrasnicami. Sprotimoramo odstranjevati ostanke oku‘enih rastlin, plevelov in odpadkov, kilahko predstavljajo izvor za pojav bolezni. Med opisi posameznih bolezniin {kodljivcev smo navedli njihove relativne potrebe po vlagi.Natan~nej{ih podatkov o koli~inah vode ni na voljo. Pri na~rtovanjunamakanja rastlin upo{tevamo, da ve~je koli~ine vode vzpodbujajobolezni in {kodljivce, ki potrebujejo za svoj razvoj bolj vla‘ne razmere innasprotno. Poleg koli~ine vode sta pomembna tudi ~as in tehnikanamakanja. S pravilno izbiro zni‘amo relativno zra~no vlago in zmanj{amoomo~enost rastlin.

Negativni vpliv namakanja, ki se odra‘a v ugodnih razmerah za razvojnekaterih bolezni omilimo z ustrezno gostoto posevka, gnojenjem, ki nevpliva pretirano na listno gmoto. Upo{tevati moramo tudi velikost parcele,ki jo namakamo. ̂ e je ta ve~ja, potem je tudi vlaga po namakanju v njenemobmo~ju vi{ja, zni‘a pa se {e temperatura.

Nekateri {kodljivi organizmi, ki se razvijajo na koreninah in koreninskemvratu, se prena{ajo z vodo. To pomeni, da jih z namakanjem aktivno {irimo.Na nadzemno razvijajo~e parazite namakanje prav tako vpliva, kakor jebilo ‘e omenjeno.

Razvoj parazitov na nadzemnih delih vrtnin je povezan s koli~ino vode,~asovnimi presledki med namakanji in ~asom namakanja, zjutraj ali vve~ernih urah. Patogeni, ki v rastline prodirajo bolj po~asi, se intenzivnejerazvijajo, ~e traja namakanje dlje. Rastline dobijo ve~ vode, ~e sopresledki med zalivanji kraj{i. Ve~ina gliv, ki so vrtninam nevarne, tvoritrose pono~i, spro{~ajo pa se podnevi. Na njihov nadaljnji razvoj vplivajovla‘nostne razmere. Trosi pri glivi Phytophthora infestans, ki se spro{~ajo

32

zjutraj, izgubijo vitalnost, ~e je dan, ki sledi suh. ̂ e paradi‘nik namakamo,trosi kalijo in se obdr‘ijo. Nasprotno se pri glivi Alternaria solani, ki tudiparazitira na paradi‘niku trosi bolje obdr‘ijo v suhem, torej ~e nenamakamo. Na ostankih rastlin nekateri paraziti prezimijo in se obdr‘ijobrez namakanja. Na~in namakanja odlo~ilno vpliva na obolelostobravnavanih vrtnin. Prednost dajemo kaplji~nemu namakanju, ki meddrugim zaustavlja glivi~ne bolezni, ki jih povzro~ajo Alternaria solani,Phytophthora infestans, Pseudoperonospora cubensis. S tem na~inomnamakanja neposredno ne omo~imo rastlin, parazitski organi na primerz listov se ne spirajo in se ne raz{irjajo, prav tako pa se ne spirajofitofarmacevtska sredstva, ~e smo jih uporabili za varstvo vrtnin. Prednostpri kaplji~nem namakanju vrtnin je tudi v tem, da ni treba ~akati, da bi serastline in tla osu{ila za izvedbo nujnih opravil. Z oro{evanjem rastlineomo~imo. Tako vlaga v ~asu su{e na listih steblih in plodovih omogo~a,da se trosi nekaterih gliv obdr‘ijo, ker bi v nasprotnem zaradi su{e prekdneva odmrli.

Povzro~itelje bolezni in {kodljivce je treba pravo~asno in pravilno dolo~iti.V primeru napa~ne dolo~itve je tudi zatiranje nepravilno in zatogospodarsko in ekolo{ko neodgovorno. Napa~no je iskati nasvet potem,ko sta bolezen ali {kodljivec v nasadu ‘e ve~ tednov ali celo mesecev.Da se temu izognemo moramo rastline pregledovati ve~krat tedensko.Ogledati si moramo morebitne spremembe v zunanjem videzu rastlin,ugotoviti specifi~ne zdravstvene probleme, kdaj in kje so se pojavili. Alise nek zdravstveni odklon {iri na druge rastline oziroma ali so rastlineobolele ali so napadene posami~no.

^e se pojavi neka sprememba naenkrat pri ve~ini rastlin, ponavadi nipovzro~itelj ‘iv organizem. Razloge je treba iskati v tleh, klimi, kultiviranju.Poznati je treba lastnosti sort, zabele‘iti je treba ime fitofarmacevtskegasredstva, ~as njegove uporabe. V rastlinjakih moramo ustvarjati razmere,ki niso ugodne za razvoj {kodljivih organizmov. Po potrebi moramozmanj{ati relativno zra~no vlago in zni‘ati temperaturo z zra~enjem. Vi{jatoplota in vlaga ter obilica hrane v rastlinjakih vplivajo idealno narazmno‘evanje {kodljivih organizmov. Škodljivci zaidejo v rastlinjak skoziodprtine za zra~enje, zanesemo jih lahko tudi s sadilnim materialom intlemi. Okrog rastlinjakov moramo vzdr‘evati ~isto~o, redno odstranjevatiplevel na katerem se lahko vzdr‘ujejo bolezni in {kodljivci, ki sopotencialno nevarni za gojene vrtnine. Iz rastlinjakov moramo ob koncugojenja odstraniti vse ostanke gojene vrtnine in rastlinjak temeljito o~istiti.Redno je treba vzdr‘evati vrata, okna, ventilatorje, namestiti na odprtinemre‘o proti ‘u‘elkam. Ta naj ne bo pregosta, ker se zaradi slab{eprepustnosti prostori ne zra~ijo dovolj, kar lahko ugodno vpliva na razvojbolezni. Uporabljati moramo ~ist, sterilen substrat in ves ostali pribor.Nove posajene ali druga~e vnesene rastline skrbno pregledamo, daprepre~imo vnos bolezni ali {kodljivcev. Tudi vodo za zalivanje moramopregledati, da ne vsebuje fitopatogenih mikroorganizmov ali kak{nih

33

{kodljivih primesi. Pri delu v rastlinjakih ne nosimo rumenih obla~il, kiprivabljajo razne ‘u‘elke, ker jih na ta na~in razna{amo po gojitvenemprostoru. Med rastno dobo rastline stalno pregledujemo vizualno,obesimo pa tudi barvne lepljive plo{~e. Rumene privabijo krilate listneu{i, listne zavrtalke, {~itkarje, {kr‘ate, resarje in druge ‘u‘elke. Resarjise lovijo tudi na modre plo{~e. Plo{~e menjamo vsak teden potem, kosmo jih pregledali. Kaplji~no namakanje ne ovira dela v rastlinjakuvklju~no z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ~e je potrebno. Medsredstvi vedno izberemo manj strupeno, ki ni nevarno za koristneorganizme – naravne sovra‘nike {kodljivcev. Apliciramo proti ve~eru alipono~i, ~e so blizu cveto~e rastline na katerih so opra{evalci.

V plasti~njakih in drugih neogrevanih prostorih izkoristimo, da zimskimraz zatre nekatere nevarne {kodljivce kot je na primer rastlinjakov{~itkar in drugi {kodljivi organizmi.

Druge posebnosti pri varstvu namakanih vrtnin

V povezavi z namakanjem je pomembno vpra{anje prognoziranja pojava{kodljivih organizmov. Dosedanje prognoze, ki so pri nas ‘e v uporabi zanekatere glive (npr. Phytophthora infestans, Pseudoperonosporacubensis), temeljijo na meritvah de‘evnih padavin, omo~enosti listov nanaravni vlagi. Podatkov ne moremo prenesti oziroma uporabiti zanamakane vrtnine, niti na prostem niti v rastlinjakih. Potrebni so noviprognosti~ni modeli.

Posebno vpra{anje je vezano tudi na zdru‘ljivost uporabefitofarmacevtskih sredstev z namakanjem. Pri kaplji~nem namakanju nispiranja sredstev kakor je bilo ‘e navedeno. Vendar je treba upo{tevati,da tudi po vsakem kaplji~nem namakanju sledijo bolj{e vla‘nostnerazmere ne le za rastline temve~ tudi za {kodljive organizme. Po vsakemnamakanju so na novo zrasli deli vrtnin podvr‘eni oku‘bi, ker nisozavarovani s {kropilno oblogo. Pri oro{evanju se {kropivo spere, ~e smoga nanesli pred tem. Tako rastline niso zavarovane pred boleznimi vnajbolj kriti~nem trenutku. Te te‘ave se deloma re{ujejo s pomo~josistemi~nih fitofarmacevtskih sredstev. Vendar ne smemo prezretinevarnost rezistence, ki se lahko pojavi pri {kodljivih organizmih, ~eprepogosto uporabljamo sistemi~na sredstva.

34

Kazalo vsebine

UVOD

VPLIV NAMAKANJA NA BOLEZNI IN [KODLJIVCE VRTNIN-uvod

[kodljivi organizmi

Vpliv vlage na {kodljive organizme

Bolezni in {kodljivci {tevilnih vrtnin

KAPUSNICE

Bolezni in {kodljivci na razli~nih delih (organih) kapusnic

Bolezni kapusnic

[kodljivci kapusnic

SOLATNICE

Bolezni in {kodljivci na razli~nih delih (organih) solatnic

Bolezni solatnic

[kodljivci solatnic

PLODOVKE

Bolezni in {kodljivci na razli~nih delih (organih) plodovk

Bolezni plodovk

[kodljivci plodovk

INTEGRIRANO VARSTVO PRI PRIDELAVI VRTNIN Z NAMAKANJEM

Prepre~evalni (preventivni) varstveni ukrepi

Neposredni varstveni ukrepi

Druge posebnosti pri varstvu namakanih vrtinin

Kazalo

Literatura

info

2

3

3

6

8

13

14

14

16

20

20

20

23

24

24

25

29

30

30

31

33

34

35

36

Izdalo in zalo`ilo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoDunajska 56, 58, 1000 Ljubljana

Zastopa: mag. Franc But, ministerAvtor: prof.dr. Lea Milevoj, univ.dipl.ing.agr.Uredil: Suzana Stra`ar, univ.dipl.ing.grad.Oblikovanje: Studio UnoFotografije: Franci CelarTisk: Mond GrafikaLeto izdaje: Ljubljana, 2003

35

Literatura

1. Kahrer A., Gross M. 2002. Gemüseschädlinge, Erkennung,Lebensweise, Bekämpfung.Österreichischer Agrarverlag, Leopoldsdorf, 205 str.

2. Kosti} B.1982. Navodnjavanje i bolesti gajenih biljaka. Savremenapoljoprivreda 30, 5-6: 291 – 300.

3. Ma~ek J.1991.Posebna fitopatologija-patologija vrtnin. Ljubljana, UL,Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 232 str.

4. Priro~nik o fitofarmacevtskih sredstvih 2002. Ljubljana, Dru{tvo zavarstvo rastlin Slovenije, 814 str.

5. Rotem J., Palti J. 1969. Irrigation and plant diseases. Annual reviewof phytopathology 7: 267- 288.

6. Stamenkovi} S.1982. Uticaj navodnjavanja na pojavu {teto~ina uratarstvu. Savremena poljoprivreda 30, 3-4: 191- 205.

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

631.67:635:652

MILEVOJ, Lea Vpliv namakanja na bolezni in {kodljivce vrtnin / Lea Milevoj; (fotografije Franci Celar). - Ljubljana : Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2003

ISBN 961-6299-50-6127330304

36

INFOMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dunajska 56, 58, 1000 LjubljanaTelefon: 01 478 90 00

Telefaks: 01 478 90 56 e-mail: namakanje.mkgp @gov.si

http://www.gov.si/mkgp

Osnove za izobra`evanje uporabnikov v tehnologijah namakanja kmetijskih zemlji{~(1. del):

1. Damjana ^uden Osredkar, dipl.in`.agr., doc.dr. Marina Pintar, univ.dipl.in`.agr.POSTOPEK PRIDOBITVE DOVOLJENJ IN SOGLASIJ Z NAMAKALNI SISTEM

2. prof.dr. Lea Milevoj, univ.dipl.ing.agr.VPLIV NAMAKANJA NA BOLEZNI IN [KODLJIVCE VRTNIN

3. Matej Knapi~, univ.dipl.ing.agr.FERTIGACIJA

4. doc.dr. Martina Bavec, univ.dipl.ing.agr.TEHNIKE PRIDELOVANJA ZELENJADNIC

5. doc.dr. Martina Pintar, univ.dipl.ing.agr.OSNOVE NAMAKANJA S POUDARKOM NA VRTNINAH IN SADNIH VRSTAH VSEVEROVZHODNI SLOVENIJI

6. prof.dr. Janez Hribar, univ.dipl.ing.`iv. teh.SKLADI[^ENJE ZMRZOVANJE IN PRIPRAVA VRTNIN ZA TRG

7. Mira Edelbaher, univ. dipl. ekon.TR@ENJE

V pripravi (2. del):

8. Gospodarjenje s hidromelioracijskimi sistemi in Kataster MelioracijskihSistemov in Naprav (KatMeSiNa)

9. Osnove namakanja s poudarkom na sadnih vrstah in vrtninah v zahodni,centralni in ju‘ni Sloveniji

10. Tehnike pridelovanja z namakanjem v sadjarstvu

11. Protislanska za{~ita

12. Vzgoja zeli{~ z namakanjem