I. SPLOŠNI EVIDENČNI PODATKI

Izvajalec: Simona KlemenčičŠola: OŠ Razred: 2.Predmet: Spoznavanje okoljaDatum: /Ura: 2 šolski uri Učna tema: SnoviUčna enota: Čoln

II. OPERATIVNI CILJI DIDAKTIČNE ENOTE

Izobraževalni cilji, učenci:I1: izdelajo čolne iz različnih materialov (EVE, ekstrudiranega polistirena, smrekovega lesa)

in z različnim volumnom trupa in ugotovijo, kateri čoln lahko prepelje najtežji tovor.I2: razumejo bistvene parametre, ki vplivajo na funkcionalnost izdelanih čolnov (čoln je

ploven in lahko prepelje obremenitev – najmanj 30g).I3: predlagajo izboljšave in alternativne rešitve, za čoln.

Vzgojni cilji, učenci:V1: razvijajo sposobnost poslušanja navodil,V2: se navajajo na varno in pravilno uporabo orodja V3: razvijajo odnos do dela,V4: se navajajo na timsko delo.

Psihomotorični cilji, učenci:P1: pridobivajo in razvijajo ročne spretnosti,P2: urijo delovne sposobnosti.

Minimalni in temeljni standardi znanja, učenci:M1: izdela preprost tehnični izdelek,M2: pozna nekaj lastnosti teles in snovi ter razlike in podobnosti med njimi,T1:zna razvrstiti snovi po izbrani lastnosti,T2: razišče, oblikuje in gradi preproste tehnične predmete z gradivi, pozna lastnosti gradiv ter

orodij in pripomočke za njihovo obdelavo,T3: organizira delo in delovno mesto, pozna pravila varnega dela.

III. MIKROARTIKULACIJA DIDAKTIČNE ENOTE

Tip učne ure: podajanje nove učne snoviUčne oblike: frontalna, individualna, skupinskaUčne metode: razlaga, razgovor, praktično delo, demonstracijaStrategija pouka: delovna naloga Delovne tehnike: merjenje, zarisovanje, žaganje, rezanje, brušenje, lepljenje, sestavljanjeNovi pojmi in posplošitve: plovnost, nosilnost, obremenitevKorelacija: MAT, SPO, SLOUčila/pripomočki: gradniki za izdelavo čolna, delovni list s postopki in materiali za

delo (priloga V.2.)

Zarisno in merilno orodje: šolsko ravnilo, svinčnik HBObdelovalno orodje: nož za papir, škarje za papir, pištola za vroče lepljenje, brusilni papir

(P120), vibracijska žaga, rezalnik z vročo žico

1

Gradiva (materiali/ učenec): smrekov les - trup (dimenzije 30 cm x 45 cm x 2 cm), smrekov les - vezni del (dimenzije 30 cm x 40 cm x 1 cm), EVA - trup (dimenzije 30 cm x 45 cm x 2 cm), EVA - vezni del (dimenzije 30 cm x 40 cm x 1 cm), ekstrudirani polistiren - trup (dimenzije 30 cm x 45 cm x 2 cm), ekstrudirani polistiren - vezni del (dimenzije 30 cm x 40 cm x 1 cm), lepilo v vložkih za vroče lepljenje (5 vložkov).

Varstvo pri delu: zaščitna podlaga (lepenka 2 mm), navodila za pravilno in varno uporabo orodij in strojev, priloga V.4

Literatura: Za učenca:[1]Antič, M. in ostali, Okolje in jaz 2. Spoznavanje okolja za drugi razred osnovne šole - učbenik.

(Ljubljana: Založba Modrijan, 2001).[2]Antič, M. in ostali, Okolje in jaz 2. Spoznavanje okolja za drugi razred osnovne šole - delovni

zvezek. (Ljubljana: Založba Modrijan, 2005).

Za učitelja:[3]D. Krnel in drugi, Učni načrt: Program osnovnošolskega izobraževanja. Spoznavanje okolja

(Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011).[4]Antič, M. in ostali, Okolje in jaz 2. Spoznavanje okolja za drugi razred osnovne šole - priročnik za

učitelje. (Ljubljana: Založba Modrijan, 2004).[5] Florjančič, F., Tehnika in tehnologija od prvega do petega razreda (Modeli poučevanja in učenja).

(Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2002).[6] M. Bajde, Stroji, orodje in pripomočki pri tehniki in tehnologiji na osnovni šoli, diplomsko delo.

(Ljubljana, Univerza v Ljubljani: PeF, 2009).

IV. POTEK UČNE URE

1 UVAJANJE (10 min)

1.1 Mobilizacija znanja

(I1): Na sliki vidite čolne iz različnih materialov (EVA, ekstrudirani polistiren, smrekov les), kaj mislite, kateri izmed čolnov zdrži največjo obremenitev in bi lahko prepeljal najtežji tovor? (Različni odgovori – učenci povedo svoje predstave, pri preizkušanju bodo videli, ali so pravilno predvidevali.)

Učencem pokažem sliko čolnov, ki jih bodo kasneje sami izdelovali, priloga V.1.(I1): Ali je čoln ploven na vodi? Kaj pomeni, da je nek predmet ploven? (Da, to je sposobnost/lastnost

materiala, da plove na vodi oz. da ne potone.) (I2): Kdaj je čoln še funkcionalen, če ga postopoma obremenjujemo z utežmi?(Čoln je funkcionalen, ko je ploven in prenese/se ne potopi pod težo bremena/uteži.)

1.2 MotivacijaUčence vprašam: ˝Ali ste se že kdaj vozili s čolnom?˝ (Da.) Iz česa je bil narejen? (Iz lesa, iz plastike …) Ali ste bili na njem sami, ali vas je bilo več? (Več.) Ali vam je voznik čolna povedal koliko ljudi se sme naenkrat peljati? (Ne.) Kaj bi se zgodilo, če bi se vas peljalo preveč? (Čoln bi se potopil.) kam se je usedla večina potnikov? (Na sredino čolna.) Kaj bi se zgodilo, če bi se vsi usedli na premec čolna? (Čoln bi se prevrnil.)

1.3 Napoved in utemeljitev učnega smotra

Napoved – je, da spoznate kakšne plovne lastnosti ima posamezen material in ugotoviti, kako vpliva večanje ali manjšanje volumna trupa čolna, na njegovo nosilnost.

Utemeljitev – Namen učne ure je, da boste usvojeno znanje lahko uporabili tudi v življenjskih situacijah, npr. na raznih taborjenjih, nesrečah v naravi ... Znali boste oceniti in izbrati material, ki je najbolj primeren za izdelavo plovila, plovilo izdelati, ga primerno obtežiti in ga varno prepeljati čez vodo.

2

2 USVAJANJE (15 min)

2.1 Seznanitev z izdelkom

Kateri so materiali, s katerimi bomo danes izdelovali čolne? (I1)Kateri so sestavni deli čolna? (I1)Koliko različnih čolnov bomo danes izdelali? (I1) Vodim razgovor o:

- pomenu plovnosti (I2), - nosilnosti (I1),- postavljanju tovora, da pri tem plovilo ne izgubi ravnotežja (I2), …

2.2 Seznanitev z delovnim listom – razlaga načrta dela z demonstracijo

Z učenci odidemo v tehniško učilnico.Dobili boste delovni list, na katerem so napisani materiali, orodje in vse potrebno, da model ČOLNA izdelate.

Učencem razdelim delovni list, priloga V.3.

Pregledamo delovni list, iz katerega je razvidno, katero gradivo bodo uporabili in katero orodje. Vse kar boste potrebovali, je pripravljeno pred tablo.

Podam natančna navodila za delo, priloga V.3.Demonstriram uporabo orodja ter opozorim na varnost, priloga V.4.

Delo demonstrira tudi eden izmed učencev, ki ga določim. S tem se prepričam, ali so učenci sposobni varnega rokovanja z orodjem ter ali so navodila razumeli.

Učence razdelim v tri skupine in določim predstavnika skupine (1-3), vsaka skupina izdela 3 čolne, vsaka skupina iz drugega materiala.

Učencem podam kriterije, ki jih upoštevajo pri izdelavi čolnov (priloga V.6.).

2.3 Priprava delovnih mest, materiala in orodja V prilogi so podana navodila za varno delo. (priloga V. 4.)

3 URJENJE (50 min)

3.1 Samostojno izdelovanje

Učenci se lotijo samostojnega izdelovanja izdelka. (Priloga V.4.)

Učencem pri delu svetujem, po potrebi pomagam, nadziram delo. Učence sproti opozarjam na pravilno in varno uporabo orodja ter na upoštevanje dogovorjenih kriterijev. Učence opozarjam tudi na to, da med seboj

sodelujejo, si pomagajo.

Z učenci po končanem izdelovanju preizkusimo delovanje izdelkov (priloga V. 5.).

3.2 Pregled opravljenega dela

Učenci pospravijo vsak svoj delovni prostor, orodja in pripomočke vrnejo v ustrezne predale in škatle, odpadni material pa v koš za smeti.

Pogovorimo se o poteku izdelave čolna: Katere tehnološke postopke ste uporabili pri izdelavi vozila? (Lepljenje veznih delov na trup, žaganje lesa/izrezovanje ekstrudiranega polistirena/rezanje EVE.) Kje ste imeli pri izdelavi največ težav? (Pri natančnem izrezovanju, lepljenju, uporabi orodja (I2).Na kaj pa ste morali biti pozorni pri sami izdelavi čolnov? (Natančno žaganje in lepljenje veznih delov na trup.) (I2)

3.3 Pogovor o preskušanje in ugotovitve posameznih skupin

3

Pogovorimo se o tem, kaj smo videli pri preizkušanju čolnov, ki so jih izdelale posamezne skupine. Povemo v čem se čolni razlikujejo med seboj.

Preizkus smo že prej izvedli frontalno. Sedaj učencem pokažem posamezen čoln in vsak čoln ocenim po zastavljenih kriterijih. Ocene čolnov zapisujem na tablo. Učenci ugotovijo, zakaj vozilo deluje kot deluje –odkrivajo razlike in njihove posledice. Zatem predstavnik skupine poda njihove ugotovitve - vodim jih skozi vprašanja. (I1)

Učence sprašujem frontalno.- Ali so vsi čolni funkcionalni,? (Da, čolni so plovni in prenesejo obremenitev.) - Ali so vsi čolni tudi uporabni? - učence spomnim na preizkušanje čolnov. (Da. Čolni prenesejo

določeno obremenitev in pri tem ne potonejo.)- Po čem so se prvi čolni, ki smo jih preizkusili, razlikovali med seboj? (Po materialu.)- Po čem pa so se razlikovali čolni znotraj ene skupine? (Po volumnu trupa čolna.)- Pregledamo rezultate, ki so jih učenci označili v razpredelnici in jih primerjamo med seboj.- Kakšne ugotovitve lahko pridobimo iz dobljenih rezultatov? (Da čoln, narejen iz ekstrudiranega

polistirena prenese največjo, čoln iz lesa pa najmanjšo obremenitev. Da pri čolnih enakega materiala, tisti z večjim volumnom trupa prenesejo največjo obremenitev, tisti z najmanjšim volumnom pa prenesejo najmanjšo obremenitev.)

- Iz katerega danes uporabljenih materialov, pa so narejeni čolni za prevažanje npr. ljudi? (Iz lesa.) Zakaj menite, da je temu tako? Zakaj se ne prevažamo v čolnih iz ekstrudiranega polistirena ali EVE? (Ker je ekstrudirani polistiren preveč občutljiv na mehanske poškodbe, EVA pa je premalo stabilen material videno že med poskusom), napije se vode, …).

4 PONAVLJANJE IN PREVERJANJE (15 min)

I1(1): Kateri so sestavni deli čolnov, ki smo jih danes izdelovali? (Trup in vezni deli čolna.); (2): Kam smo postavili obremenitev/utež, da čoln ni izgubil ravnotežja? (Na težišče, oz. na sredino čolna.)

I2(3): Na čolnu pokaži trup in vezni del in razloži razliko med njima.(Trup je v stiku z vodno površino, je glavni del čolna. Vezni material pa je pomožni del, ki drži dele trupa med seboj.); (4): Zakaj so čolni, narejeni iz različnih materialov, zdržali različne obremenitve? (Ker imajo materiali drugačne lastnosti, gostoto …); (4): Zakaj so čolni, z različno velikimi volumni, zdržali različne obremenitve?(Ker, se pri čolnih, z večjim volumnom trupa, pri enakem materialu teža porazdeli na večjo površino.)

I1(1): Prišli smo torej do zaključkov, da na delovanje čolna vpliva velikost volumna in material, kajne? (Da.)

I2, I3 (5): Kako, iz katerega materiala bi naredili čoln/splav če bi morali čez reko prepeljati prijatelje, ki ne znajo plavati? (Iz lesa, vej, gume, prazni sodi, materiala ki je v bližini reke. Naredili bi čim večji volumen. Les bi med seboj trdno povezali.);(5): S čim bi poganjali čoln/splav? (Z vejo, ki pride do dna, s tem bi odrivali čoln, ohranjali smer čolna …);(5): Na kaj bi morali biti pozorni, pri načrtovanju in izdelavi plovila, v primeru močnega rečnega toka ali vetra (lahko tudi na jezeru/morju)? (Splav/čoln bi moral biti izdelan še močneje, pri prečkanju reke in predvsem pri ohranjanju smeri, bi si lahko pomagali z vrvjo ali pa bi splav/čoln usmerjali z vejo, s katero bi se odrivali od dna - v primeru da voda ni pregloboka. Veter bi lahko izkoristili in naredili jadro – jezero, morje).

V. PRILOGE

V.1 SLIKA ČOLNOV IZ RAZLIČNIH MATERIALOV

4

V.2 DELOVNI LIST - ČOLN

KAJ POTREBUJEMO?

GRADIVA

- smrekov les - trup (dimenzije 30 cm x 45 cm x 2 cm)- smrekov les - vezni del (dimenzije 30 cm x 40 cm x 1 cm)- EVA - trup (dimenzije 30 cm x 45 cm x 2 cm)- EVA - vezni del (dimenzije 30 cm x 40 cm x 1 cm)- ekstrudirani polistiren - trup (dimenzije 30 cm x 45 cm x 2 cm)- ekstrudirani polistiren - vezni del (dimenzije 30 cm x 40 cm x 1 cm)- lepilo v vložkih za vroče lepljenje (5 vložkov).

ORODJE IN PRIPOMOČKI

- šolsko ravnilo,- 4 nože za karton,- svinčnik HB, - vibracijska žaga,- 2 pištoli za vroče lepljenje, - 4 škarje za papir,- kovinsko ravnilo,- rezalnik z vročo žico,- brusilni papir (P120)

5

V.3. NAVODILA ZA DELO

sestavni deli čolna:

Stranski del trupa (D1).

Vezni deli trupa (D2).

Srednji del trup (D3).

Največji del trupa (D4).

(D2)

Model 1 (M1):

(D1)

(D2)

Model 2 (M2):

Model 3 (M3):

6

1. SKUPINA (material EVA):

(I) Izdelava 1. čolna – M1.1. Prenesi mere sestavnega dela D1 iz podane skice na gradivo EVA 2 krat2. Izreži oba dela. 3. Zlepi dela. Če je skupna debelina manjša od 2 cm, dodatno izreži ustrezno število D1 delov,

da zagotoviš minimalno debelino.

Izdelava D2.1. Prenesi mere sestavnega dela D2 iz podane skice na gradivo EVA 3 krat2. Izreži vse dele. 3. Zlepi dele. Če je skupna debelina manjša od 2 cm, dodatno izreži ustrezno število D2 delov,

da zagotoviš minimalno debelino.

Lepljenje D2.Dele D2 prilepiš na trup, v enakih razmakih.

(II) Izdelava 2. čolna M2.

Na označena mesta pik nanesi lepilo.

7

1. Prenesi mere sestavnega dela D1 iz podane skice na gradivo EVA 2 krat.2. Izreži oba dela. 3. Zlepi dela. Če je skupna debelina manjša od 2 cm, dodatno izreži ustrezno število D1 delov,

da zagotoviš minimalno debelino. 4. Prenesi mere sestavnega dela D3 iz podane skice na gradivo EVA.5. Izreži del. 6. Del prilepi na sredino med oba D1. Če je skupna debelina manjša od 2 cm, dodatno izreži

ustrezno število D3, da zagotoviš minimalno debelino. 7. Izdelaj tudi D2 (glej zgoraj (I)).

(III) Izdelava 3. čolna M3

1. Prenesi mere sestavnega dela D4 iz podane skice na gradivo EVA.2. Izreži del. 3. Če je skupna debelina manjša od 2 cm, dodatno izreži ustrezno število D4 delov, da zagotoviš

minimalno debelino. 4. Izdelaj tudi D2 (glej zgoraj (I)).

2. SKUPINA (material ekstrudiran polistiren):8

(I) Izdelava 1. čolna M1.

1. Prenesi mere sestavnega dela D1 iz podane skice na gradivo ekstrudirani polistiren 2 krat2. Izreži oba dela z rezalnikom z vročo nitko. 3. Zlepi dela. Če je skupna debelina manjša od 2 cm, dodatno izreži ustrezno število D1 delov,

da zagotoviš minimalno debelino.

Izdelava D2.1. Prenesi mere sestavnega dela D2 iz podane skice na gradivo ekstrudirani polistiren 3 krat2. Izreži vse dele z rezalnikom z vročo nitko. 3. Zlepi dele. Če je skupna debelina manjša od 2 cm, dodatno izreži ustrezno število D2 delov,

da zagotoviš minimalno debelino.

Lepljenje D2.Dele D2 prilepiš na trup, v enakih razmakih.

(II) Izdelava 2. čolna M2.

Na označena mesta pik nanesi lepilo.

9

1. Prenesi mere sestavnega dela D1 iz podane skice na gradivo ekstrudirani polistiren 2 krat.2. Izreži oba dela z rezalnikom z vročo nitko. 3. Zlepi dela. Če je skupna debelina manjša od 2 cm, dodatno izreži ustrezno število D1 delov,

da zagotoviš minimalno debelino. 4. Prenesi mere sestavnega dela D3 iz podane skice na gradivo ekstrudirani polistiren.5. Izreži del z rezalnikom z vročo nitko. 6. Del prilepi na sredino med oba D1. Če je skupna debelina manjša od 2 cm, dodatno izreži

ustrezno število D3, da zagotoviš minimalno debelino. 7. Izdelaj tudi D2 (glej zgoraj (I)).

(III) Izdelava 3. čolna M31. Prenesi mere sestavnega dela D4 iz podane skice na gradivo ekstrudirani polistiren.2. Izreži del z rezalnikom z vročo nitko. 3. Če je skupna debelina manjša od 2 cm, dodatno izreži ustrezno število D4 delov, da zagotoviš

minimalno debelino. 4. Izdelaj tudi D2 (glej zgoraj (I)).

10

3. SKUPINA (material smrekov les):

(I) Izdelava 1. čolna M1.

1. Prenesi mere sestavnega dela D1 iz podane skice na gradivo smrekov les 2 krat2. Izreži oba dela z vibracijsko žago. 3. Debelina materiala je 2 cm.

Izdelava D2.1. Prenesi mere sestavnega dela D2 iz podane skice na gradivo ekstrudirani polistiren 3 krat2. Izreži vse dele z vibracijsko žago. 3. Debelina materiala je 1 cm.

Lepljenje D2.Dele D2 prilepiš na trup, v enakih razmakih.

Na označena mesta pik nanesi lepilo.

11

(II) Izdelava 2. čolna M2.

1. Prenesi mere sestavnega dela D1 iz podane skice na gradivo smrekov les 2 krat.2. Izreži oba dela 3. Debelina materiala je 2 cm.4. Prenesi mere sestavnega dela D3 iz podane skice na gradivo smrekov les.5. Izreži del z vibracijsko žago. 6. Del prilepi na sredino med oba D1. Debelina materiala je 2 cm. 7. Izdelaj tudi D2 (glej zgoraj (I)).

(III) Izdelava 3. čolna M3

1. Prenesi mere sestavnega dela D4 iz podane skice na gradivo ekstrudirani polistiren.2. Izreži del z rezalnikom z vročo nitko. 3. Če je skupna debelina manjša od 2 cm, dodatno izreži ustrezno število D4 delov, da zagotoviš

minimalno debelino. 4. Izdelaj tudi D2 (glej zgoraj (I)).

12

V.4. NAVODILA ZA PRAVILNO IN VARNO DELO

Učenci zaščitijo svoja delovna mesta s trdo lepenko, lepili in izrezovali bodo vsak na svojem mestu, žagali in izrezovali pa bodo na specifičnih delovnih mestih, pripravljenih za ta namen. Orodje, sredstva in pripomočke pripravijo ustrezno po specifičnih delovnih mestih.

Dogovorimo se, da bodo na specifičnih delovnih mestih za žaganje in izrezovanje počakali, da njihov predhodnik tam mirno dokonča svoje delo, nato pa se bodo zamenjali.

(1) Nož za papir.Obvezna osebna zaščitna oprema: predpasnikZaščita delovnega mesta: zaščitna podlaga (lepenka 2 mm)Navodilo za pravilno in varno delo: Kadar delamo ravne reze, nož vodimo ob kovinskem vodilu, saj bi ravnila iz lesa ali umetnih mas hitro nehote zarezali. Pod gradivom mora biti podloga iz debele lepenke (vsaj 2 mm) ali deska iz trdega lesa, ki mora biti ravna in gladka, na ta način zaščitimo delovno mizo. Ko režemo, imamo nož nagnjen pod kotom 30° do 45°. Ne režemo sede, saj s tem zmanjšamo pritisk roke na vodilo in s tem varnost pri rezanju. Nikoli ne vlečemo rezila proti sebi, da se ne nabodemo. Režemo od leve proti desni (desničarji). Režemo počasi. Dolžina delovnega rezila ne sme biti predolga in ne prekratka (2 do 3 segmente). Poskrbimo, da imamo dovolj prostora, da ne pride do prerivanja. Vsak učenec naj ima 1 m širok delovni prostor. Kadar režemo večje število listov, karton ali lepenko, naredimo več rahlih potegov z nožem za karton. Če je rezilo obrabljeno, ga odlomimo. Pri tem uporabljamo pripomoček za lomljenje rezila, ki se nahaja na koncu ročaja. Pripomoček za lomljenje rezila skupaj z nožem obrnemo proti tlom, nikoli proti sošolcu. Najpogosteje se namesto pripomočka za lomljenje rezila, uporabijo kombinirane klešče. Ko nož za karton prenehamo uporabljati, zapremo rezilo in šele potem nož odložimo na mizo.

(2) Škarje za papir.Obvezna osebna zaščitna oprema: /Zaščita delovnega mesta: /Navodilo za pravilno in varno delo: Škarje za papir, učenci uporabljajo za rezanje papirja. S škarjami za papir ne režemo lepenke in debelejših kartonov. Levičarji naj ne strižejo z navadnimi škarjami za desničarje, s temi škarjami bodo papir težje strigli, poleg tega se lahko s škarjami uščipnejo. Zato naj levičarji uporabljajo škarje za levičarje.

(3) Pištola za vroče lepljenje.Obvezna osebna zaščitna oprema: predpasnik, rokaviceZaščita delovnega mesta: zaščitna podlaga (lepenka 2 mm)Navodilo za pravilno in varno delo: Pri delu smo zaščiteni z zaščitno obleko, da ne umažemo obleke. Prav tako imamo zaščitno podlago, da ne umažemo mize. Pri lepljenju uporabljamo rokavice, da se ne opečemo. Vroče lepilo priključimo na električno napetost, nanašamo ga previdno, da se pri tem ne opečemo. Lepilo iz pištole za vroče lepljenje stisnemo na trup čolna. Nanesemo le tanko plast. Na mesto, kjer smo nanesli lepilo, položimo en vezni del. S prsti pritiskamo na vezni del (pribl. 30 sekund), da se lepilo nekoliko posuši.

(4) Vibracijska žaga.Obvezna osebna zaščitna oprema: očala, predpasnik, kapaZaščita delovnega mesta: /Navodilo za pravilno in varno delo: Obdelovanec položimo na mizico pred žago. Obdelovanec pritisnemo k mizici in ga počasi pomikamo proti žagi, žagin list mora rezati na tisti strani črte, kjer je odpadni del. Prsti ne smejo segati v območje žaganja. Pri žaganju enakomerno potiskamo obdelovanec naprej, pri tem ne uporabljamo prevelike sile. Posebno pozorni moramo biti pri žaganju umetnih snovi, če obdelovanec podajamo prehitro, se nam lahko začne umetna snov topiti ob žaginem listu,

13

prav tako se to zgodi pri potiskanju obdelovanca pravokotno na smer žaganja. Če želimo spremeniti smer žaganja, popustimo pritisk na obdelovanec, nato na mestu počasi spremenimo smer žaganja, s tem, da zasučemo obdelovanec. Pri delu z vibracijsko žago uporabljamo zaščitna očala in predpasnik, potrebno pa je tudi speti dolge lase, te dodatno zavarujemo s pokrivalom, preglednica 5.8. Preverimo, če je list žage ustrezno napet in če so zobje usmerjeni proti mizi. Prsti, s katerimi držimo obdelovanec, ne smejo segati v območje žaganja. Za različna gradiva izberemo ustrezne žagine liste. Pri menjavi žaginega lista moramo izklopiti stroj iz omrežne napetosti.

(5) Rezalnik z vročo žico.Obvezna osebna zaščitna oprema: rokavice, predpasnik, kapaZaščita delovnega mesta: /Navodilo za pravilno in varno delo: Namesto rezalnika lahko učenci uporabijo tudi vibracijsko žago ali nož za rezanje kartona, a je delo zahtevnejše in manj natančno. Tudi tako odrezani robovi so grobi, obdelovanec pa se pogosto prelomi. Preden začnemo rezati z rezalnikom, si naredimo šablono. Obliko izdelka izrežemo iz papirja ali kartona, nato to šablono s pomočjo bucik pritrdimo na XPS. Režemo z ustrezno hitrostjo, če režemo prehitro, bo rez popačen, saj žico vlečemo z gradivom, poleg tega bo rezanje manj natančno. Če režemo prepočasi, bo žica začela topiti XPS ob rezu, na žici pa se bodo nabirale kapljice, ki puščajo vozle na rezu. Zaradi nizke napetosti ni nevarnosti električnega šoka, lahko pa se opečemo, če pridejo prsti v stik z žico. Pri rezanju nastajajo škodljivi plini, ti dražijo oči, prav tako jih ne smemo vdihavati. Prostor mora biti zato ustrezno zračen, postavitev telesa pa takšna, da direktno ne vdihavamo nastajajočih plinov. Pri delu uporabljamo zaščitna sredstva.

V.5. PREIZKUŠANJE IZDELKOV.

Učence vseh skupin, potem ko zaključijo z izdelovanjem izdelkov, pokličem na sredino učilnice, kjer pripravim večjo posodo, napolnjeno z vodo in različne uteži – 10, 20, 50 in 100 gramske. Tam nato skupaj preizkušamo čolne. Najprej učenci v vodo položijo čolne iz različnih materialov, vse z enakim volumnom trupa (priloga V.1.). Meritve ponovimo vsaj trikrat – ker so rezultati zelo enoznačni. Učenci rezultate – koliko gramov obremenitve prenese kateri izmed čolnov, zapisujejo v tabelo (priloga V.6.). Učenci v tabelo vnašajo le kljukice, če čoln prenese obremenitev in se ne potopi ali križce, če se čoln potopi. Nato posamezna skupina v posodo položi vse tri svoje izdelke in preizkuša, kateri izmed izdelkov z različnimi volumni trupa, prenese največjo obremenitev. Vsi učenci spremljajo vse preizkuse vseh treh skupin, zraven pa v tabelo (priloga V.6.) označujejo koliko obremenitve prenese kateri izmed čolnov. Učenci nato v skupini na list papirja, poleg rezultatov merjenj zapišejo glavne ugotovitve o tem, kateri material in kateri volumen je najbolj primeren za izdelavo čolna in kateri čoln bi prevozil najtežji tovor.

V.6. KRITERIJI ZA IZDELAVO IZDELKA

Možni kriteriji za izdelavo izdelka: K1: dimenzije izdelka se ujemajo z načrtom (tehnično risbo, skico), K2: čolni morajo biti izdelani natančno (največ 2 mm odstopanja),K3: čoln je ploven in prenese obremenitev – vsaj 30g (funkcionalnost), K4: s čolnom lahko prepeljemo določen tovor, ne da bi ta potonil (30g, 50cm) (uporabnost),

Vsak kriterij točkujemo: 0-če ne izpolnjuje kriterija, 1 - delno in 2 - v celoti.

14

V.7. TABELA ZA ZAPISOVANJE REZULTATOV IN OCENJEVANJE

volumen/ masa/g 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140

15