zaedni~ki aktivnosti xxiv so studentite po...

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Zaedni~kite aktivnosti na korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje sostudentite od Fakultetot za likovna umetnost - otsek vajarstvo vo izminatitot periodopfatija dve rabotilnici za izrabotka na figuri od materijali od rastitelniot svetkombinirani so glina, kako i razni drugi tehniki: izrabotka na kolaì i boewe nagolemi povr{ini.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 4 godina XXIV

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Zaedni~ki aktivnostiso studentite po vajarstvo




C M Y B

CM

YB

Skopje, dekemvri 2011 g.Skopje, dekemvri 2011 g.

Rabotilnicite predizvikaa golemo zadovolstvo kaj korisnicite, zatoa {to pome|uu~eweto i izrabotuvaweto na

studentite.raznovidni predmeti i figuri, imaa mo`nost da se druàt

i zabavuvaat so

SRE]NINOVOGODI[NII BO@I]NIPRAZNICI


Izrabotkite {to bea napraveni vo tekot na rabotilnicite i del od izrabotkite {to giizrabotuvaat korisnicite vo dnevniot centar bea izloèni vo posebno ureden prostorna fakultetot i istata izlo`ba be{e otvorena za posetiteli nekolku dena.Ve}e ne se ni somnevame deka ovaa sorabotka }e prodolì, tuku samo se raduvame nana{ata povtorna sredba.

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociDekemvri 2011 god. Broj 4, god. XXIV

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

Novite predizvici

Posle 5 godini od donesuvaweto naKonvencijata od strana na Generalnotosobranie na ON, i samo eden mesec od nejzinataratifikacija vo Sobranieto na RepublikaMakedonija, RCPLIP – PORAKA po~nuva darazgovara za na{ite idni ~ekori i akcii koitreba da gi prezememe za da ne ni se slu~i dapominat u{te pet ili pove}e godini zaimplementacija na ovoj za nas isklu~itelnovaèn dokument.

êdomirTrajkovski

Pretsedatel naRCPLIP - PORAKA

Faktot deka site politi~ki ~initeli vo dràvata, kakonikoga{ dosega, dadoa bezrezervna poddr{ka, a Sobranieto naRepublika Makedonija na 5.12.2011 godina ednoglasno go usvoiZakonot za ratifikacija na Konvencijata, na izvr{nite organi vodràvata im dava celosno odvrzani race za brza implementacijana istata.

Sega e vreme koga ve}e ne treba da razgovarame za toa dalinekoj saka i dali nekoj moè da gi realizira odredbite odKonvencijata. Sega e vreme koga treba da razgovarame koj, koga ikako toa najdobro da go napravi. Sega e vreme koga }e mora kone~noda po~neme da ne se ̀ alime na sostojbite vo dràvata, tuku vedna{da trgneme od ovde kaj {to sega sme, so toa {to vo ovoj moment goimame, da go napravime najdobro toa {to navistina moème.

Konvencijata e dobra mo`nost kone~no da gi ispravimegre{kite napraveni u{te pri konstrukcijata i postavuvaweto natemelite na na{ata dràvna zgrada. Obvrska na dràvata }e bideda gi usoglasi, a na toj na~in i zna~itelno podobri, osnovnite,temelnite zakoni koi se odnesuvaat na licata so popre~enost(Zakonot za socijalna za{tita, za obrazovanie, zdravstvo,vrabotuvawe i sl.).

Postojat dva na~ina da bidete izmameni za odredeni sostojbivo dràvata: Da veruvate vo toa {to ne e, i da ne veruvate vo ona{to navistina e. Ne smeeme da se zanimavame samo so ubavi zborovikoga gi opi{uvame sostojbite na licata so popre~enost, bidej}isite sme svesni deka naj~esto takvite zborovi ne se vistiniti,tuku }e mora da upotrebuvame vistinski zborovi koi za àl ne setolku ubavi.

Nie, organizaciite koi gi zastapuvaat licata so popre~enost,dol`ni sme sekoga{ javno da ja osuduvame duri i sekoja pomisladeka edni lu|e na drugi moàt da im nanesuvaat bilo kakvo zloili nepravda. Premol~uvaj}i gi vakvite sostojbi nie samo pomagameza da moàt tie vo idnina po~esto i posilno da se pojavuvaat.

Ne smeeme da dozvolime izve{taite za sostojbata vo vrskaso implementacijata na Konvencijata, za koi soglasno ~len 35 odKonvencijata sme dol`ni da gi dostavuvame do Komitet pri ON, danalikuvaat na Potemkinite sela od vremeto na Carska Rusija, tukutie }e mora da bidat vistinski odraz i slika za se ona {to seslu~uvalo vo tie dve godini, bidej}i samo taka }e moèmesostojbite vo ovaa oblast da gi dovedeme vo red.

Ne se vinovni samo tie koi nanele nekakvo zlo ili nepravdana licata so popre~enost, vinovni sme i site nie zaradi site dobravo ìvotot {to ne sme gi napravile. Me|utoa, nikoga{, pa i sega,ne e docna da se trgne po patot na ednakvosta i nediskriminacijatana neednakvite lu|e.

Da se usoglasat ̀ elbite so mo`nostite, toa pretstavuva temelna sekoja ~ove~ka sre}a. Da napravime se, za da moàt i licata sopopre~enost da ja po~uvstvuvaat sre}ata za koja site nie kopneeme.

SODR@INA

2 stranaNovite predizvici

3 i 4 stranaTrkalezna masa “Konvencija na ONza pravata na lica so popre~enost- Idni predizvici”

5 stranaAktivnosti na lokalno nivoAktivnosti na me|unarodno nivo

6 i 7 stranaAktivnosti na Narodniotpravobranitel

8 stranaOtvoren den na dnevniot centar -PORAKA Skopje

9 , 10 i 11 stranaAktivnosti na lokalniteorganizacii po povod 3-tiDekemvri

12 strana15 godi{nina na EASPD

13 stranaKonferencija na H.E.R.A.

14 i 15 stranaAktivnosti na dnevnite centri ilokalnite organizacii naRCPLIP - PORAKA

16 stranaNa{a stranicaRabotilnica so Fakultet zaumetnost - otsek Vajarstvo

3


Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA, so poddr{ka odNacionalniot demokratski institut, na 15.12.2011godina vo h. Holidej In – Skopje, organizira{etrkalezna masa pod naslov “Konvencija na ON za pravatana licata so popre~enost - idni predizvici”.

Trkaleznata masa se organizira{e so cel da sediskutiraat predizvicite za efektivno implemen-tirawe na Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost i da se poso~at novite perspektivi zaostvaruvawe na ~ovekovite prava na licata sopopre~enost, koi pretstojat pred relevantnite ~initelivo na{ata dràva. Voedno, trkaleznata masa pretsta-vuva{e zavr{en nastan na programata “Pravata dastanat realnost – 100 dena za ratifkacija”, kojaRCPLIP – PORAKA ja sproveduva{e vo sorabotka soNacionalniot demokratski institut. Moderator naTrkaleznata masa be{e d-r Vasilka Dimoska,Programski menaxer vo RCPLIP – PORAKA, a istataja otvorija g-din êdomir Trajkovski, pretsedatel naRCPLIP – PORAKA i g-din Kris Hen{ou, Direktor naNacionalniot demokratski institut. Vo tematskiot delnaso~en kon predizvicite pri implementirawe naKonvencijata na ON za pravata na licata so popre~enostod aspekt na izvr{nata i zakonodavnata vlast, prvgovore{e Ministerot za trud i socijalna politika, g-din Spiro Ristovski. Potoa svoe izlagawe ima{e g-|aCvetanka Ivanova, pretsedatel na Sobraniskatakomisija za trud i socijalna politika, g-|a NevenkaKru{arovska, Zamenik Naroden Pravobranitel,Oddelenie za za{tita na pravata na decata i licata soposebni potrebi. Svoe obra}awe ima{e i g-din BranimirJovanovski, pretsedatel na Nacionalnoto koordina-tivno telo za ednakvi prava na licata so invalidnost ig-|a Liljana Popovska, pretsedatel na Sobraniskatakomisija za ednakvi mo`nosti na ènite i maìte.Vtoriot tematski del od trkaleznata masa be{eposveten na mehanizmite za efektivna implementacija

Trkalezna masa “Konvencija na ON za pravata na lica sopopre~enost - IDNI PREDIZVICI”

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

na Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost vo koj govorea g-|a Silva Pe{i}, Sovetnikza ~ovekovi prava pri Kancelarijata na Postojaniotkoordinator na Obedinetite nacii vo Makedonija i g-din Zvonko [avreski, pretsedatel na Polio Plus.

Na trkaleznata masa u~estvuvaa: pretstavnicina Nacionalniot sovet na invalidski organizacii,Nacionalno koordinativno telo za ednakvi prava nalicata so invalidnost, pretstavnici na vladiniinstitucii i lokalnata samouprava, kako i gra|anskiorganizacii, lica so popre~enost i nivni roditeli.

U~esnicite na trkaleznata masa ja pozdravijaneodamne{nata ratifikacija na Konvencijata na ONza pravata na licata so popre~enost i nejziniotFakultativen protokol od strana na Sobranieto naRepublika Makedonija i istaknaa deka so toa dràvataja potvrduva socijalno-razvojnata opredelenost vokreiraweto na politikata i gradewe na demokratskoop{testvo so ednakvi prava i mo`nosti za svoitegra|ani. Licata so popre~enost i nivnite semejstvao~ekuvaat Konvencijata da predizvika itni zalo`bi odstrana na dràvata za unapreduvawe na zakonskitemo`nosti i nivno praktikuvawe vo sekojdnevniot ̀ ivot,vo site oblasti koi gi opfa}a Konvencijata.

Obra}awe na g-din Spiro Ristovski,Minister za trud i socijalna politika

Spiro RistovskiMinister za trud isocijalna politika

Po~ituvani prisutni, dami i gospoda,

ôvekovite prava pretstavuvaat ogledalo na vnatre{niot napredok na edno op{testvoi pra{awe na koe postoe~kite sistemi polagaat ispit na zrelost. A ~ovekovite prava odaspekt na licata so invalidnost se sega{ni i idni predizvici na sekoja dràva potpisni~ka naKonvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost. Iako na licata so popre~enost impripa|aat site prava zagarantirani so univerzalnite dokumenti za pravata na ~ovekot ovielica se do donesuvaweto na Konvencijata se sre}avale so golem broj na prepreki, predrasudi,marginalizacija, diskriminacija. Ovie lica ostanuvale “nevidlivi gra|ani” vo op{testvoto.

Konvencijata za pravata na licata so invalidnost koja{to od strana na Generalnoto Sobranie na ON eusvoena na 13 Dekemvri 2006 godina, i istata ja potpi{aa 144 dràvi, Republika Makedonija, na 5.12.2011 godina,kako 107 zemja ~lenka na ON ja ratifikuva{e zaedno so Fakultativniot Protokol.

Bidej}i celta na Konvencijata e da promovira, {titi i da osigura celosno i ednakvo uìvawe na site ~ovekoviprava na{ predizvik kako dràva treba da bide garantiraweto na ramnopravnosta i nediskriminacijata na licataso popre~enost koi {to ìveat zaedno so nas. prodolùva

4


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Vo periodot {to }e sledi, Ministerstvoto za trudi socijalna politika vo sorabotka so reprezentativniteorganizacii na licata so popre~enost i so poddr{ka naProgramata na ON za razvoj vo RM, }e sprovede sistem-skata analiza na site doma{ni propisi, so cel identifi-kacija na oblastite koi {to ne se vo soglasnost so odred-bite na Konvencijata, kako {to obvrzuva i ~len 4.

Ne slu~ajno velam, }e ja sprovede, zatoa {to kolkuza ilustracija, odredbite od Konvencijata na ON koi{to se odnesuvaat na nediskriminacijata i sigurenpristap na licata so popre~enost do javnite uslugi iobezbeduvawe na pristapnost do informacii, ve}e seinkorporirani vo odredbite na ~len 8 od Zakonot zaspre~uvawe i za{tita od diskriminacija. So nego sedefinira {to se podrazbira pod diskriminacija na licaso mentalna i telesna popre~enost kako {to se: namerno-to onevozmoùvawe ili ote`nat pristap do zdravstvenaza{tita odnosno skratuvawe na pravata od zdravstvenaza{tita, redoven medicinski tretman i lekovi, rehabi-litacioni sredstva i merki vo soglasnost so nivnitepotrebi, skratuvawe na pravoto na brak i sozdavawe nasemejstvo, skratuvawe na pravoto na obrazovanie, narabota i pravata od rabotniot odnos. Diskriminacija nalica so mentalna i telesna popre~enost postoi i toga{koga nema da se prezemat merki za otstranuvawe na ogra-ni~uvawata, odnosno prilagoduvawe na infrastruktu-rata i prostorot, koristewe na javno dostapni resursi,ili u~estvo vo javniot i op{testveniot ìvot.

Ponatamu, materijata koja {to se odnesuva napo~ituvawe na standardite za pristapnost, e precizi-rana vo Zakonot za gradewe odnosno vo Pravilnikot zana~inot na obezbeduvawe na nepre~en pristap, dvièwe,prestoj i rabota na licata so invalidnost do i vogradbite, so koj se propi{uva na~inot na obezbeduvawena nepre~en pristap, dvièwe, prestoj i rabota na licataso invalidnost i smalena podvi`nost do i vo gradbiteza javna, delovna, stanbena i stanbeno-delovna namena.

Zakonot za radiodifuzna dejnost so ~len 121predviduva obvrska na MRT da razviva, planira i emituvaprogrami, informativni emisii i vesti nameneti zagluvi lica, koi{to }e bidat preveduvani na znakovenjazik. Implementacija na ovoj ~len zapo~na so vosposta-vuvaweto na Dnevnik za gluvi i nagluvi lica koj {tozapo~na da se emituva na MRT od 12.11.2011 godina i sokoj {to okolu 6000 gluvi i nagluvi lica navremeno icelosno gi dobivaat potrebnite informacii na nivniotprepoznatliv znakoven jazik, {to pretstavuva edenpo~etok kon voveduvawe i na drugi emisii od obrazoven,kulturen i informativno-politi~ki karakterprisposobeni isto taka na znakovniot jazik, kako {to edebatnata emisija “Od na{ agol” koja {to sledniot denna 13.11.2011 godina zapo~na da se emituva na MRT.

Vladata na Republika Makedonija ja doneseRevidiranata Nacionalna Strategija za izedna~uvawena pravata na licata so invalidnost 2010-2018 godina,~ija {to osnovna cel e unapreduvawe na pravata nalicata so invalidnost do pozicija na ramnopravnigra|ani so site prava i odgovornosti.

Strategijata definira 6 op{ti celi kako {to e(1) Multiresorskiot pristap za iznao|awe na soodvetnire{enija za podobruvawe na ~ovekovite prava,

dostapnosta i vklu~uvawe na licata so invalidnost; (2)Razvivawe na efikasna pravna za{tita, prekurazvivawe i sproveduvawe na planovi za prevencija ispre~uvawe na diskriminacija vrz invalidnite lica; (3)Dostapnost na uslugi kako {to se socijalnite,zdravstvenite i drugi uslugi koi {to se bazirani napravata i potrebite za korisnicite; (4) Razvivawe napolitiki, merki i primeneti programi, posebno vo poletona obrazovanieto, vrabotuvaweto, domuvaweto, koi nalicata so invalidnost }e im dadat ednakvi mo`nosti i}e gi pottiknat na samostojnost, li~en razvoj i aktivenìvot vo site oblasti; (5) Dostapnost na licata soinvalidnost vo sevkupnoto op{testveno opkruùvawepreku razvoj i sproveduvawe na plan za otstranuvawe nabarierite i izgradba na pristapni objekti i uslugi i (6)Obezbeduvawe na standardi za kvaliteten ìvot isocijalna sigurnost.

Vo ramki na ponatamo{no usoglasuvawe na propi-site na Republika Makedonija so odredbite na Konvenci-jata, a koi {to bi bile vo nadle`nost na Ministerstvotoza trud i socijalna politika, }e se fokusirame na~lenovite 6 i 7 od Konvencijata koi {to se zanimavaatso za{tita na pravata na ̀ enite i decata so popre~enost,~lenot 19 koj {to go ureduva pravoto na samostoen ̀ ivoti vklu~uvawe vo zaednicata so cel na licata sopopre~enost da im se ovozmoàt pove}e opcii na izbor,~len 20 koj {to go ureduva pravoto na li~na mobilnost iasistencija, ~lenot 26 koj {to ja ureduva rehabilita-cijata, a opfa}a {iroka niza na akcii vo oblastite navrabotuvaweto i socijalnite uslugi so cel potpolnaintegracija na ovie lica vo nivnite lokalni zaednici,~lenot 27 od Konvencijata koj {to se odnesuva na rabota-ta i vrabotuvaweto na licata so popre~enost, za {to }ebide potrebno prezemawe na {irok spektar na merki vokombinacija so za{tita od diskriminacija vo site fazina vrabotuvawe na licata so popre~enost i ~len 28 odKonvencijata koj {to se odnesuva na obezbeduvawe naprisposobeni uslovi za ìvot i socijalna za{tita nalicata so popre~enost koi {to se va`ni za socijalnotovklu~uvawe na ovie lica i nivnite semejstva vosevkupnite op{testveni tekovi.

So eden zbor, samo so dosledna primena napropisite i strate{kite dokumenti koi {to giureduvaat pravata na licata so popre~enost vo razli~nioblasti, }e odgovorime na predizvicite koi {to }esledat pri implementiraweto na Konvencijata zapravata na licata so popre~enost na ON, so celsozdavawe na mo`nosti za potpolno u~estvo na licataso popre~enost vo site oblasti na op{testvenotoìveewe vo Republika Makedonija, a toa }e bidezaedni~ka obvrska na site nas, bez razlika dali japretstavuvame zakonodavnata ili izvr{nata vlast.

Po~ituvani,Idnite predizvici kako {to slu{navte se mnogu.

No, ovaa Vlada nitu dosega se pla{ela od predizvicitenitu pak }e se pla{i. Naprotiv predizvicite se ne{tokoe {to ni dava elan i ̀ elba da istraeme vo naporite zapodobro utre na sekoj ~len na semejstvoto RepublikaMakedonija!

5


Edna od kontinuiranite programski aktivnostina RCPLIP – PORAKA od nejzinoto formirawe ekoordinacija i pruàwe stru~no-metodolo{kapoddr{ka na lokalnite organizacii. Vakviot vid napoddr{ka se organizira na barawe na samite lokalniorganizacii, ili pak, koga RCPLIP – PORAKA }e uvidideka ima potreba od poddr{ka na nekoja lokalnaorganizacija ili za site zaedno, no i sekoga{ koga sejavuvaat novini i trendovi vo metodite za rabota.

Tokmu vo ovoj period povtorno se sogledapotreba od pruàwe stru~no-metodolo{ka poddr{ka nalokalnite organizacii vo nasoka na intenzivirawe nastrate{koto planirawe na lokalnite organizacii. Zataa cel, timot na Republi~kiot centar za poddr{ka nalica so intelektualna popre~enost – PORAKA voizminatitot period realizira{e poedine~ni rabotnisostanoci vo sekoja lokalna organizacija. Na ovierabotni sostanoci se razgleduvaa prezemenite aktiv-nosti i postignatite rezultati na lokalnite organiza-cii vo izminatite godini. Posebno vnimanie se obrnana planiranite programski aktivnosti za 2012 godina i

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA na lokalno nivo

na razvojnite mo`nosti vo periodot 2012 – 2015 godina.Sekoj od odrànite sostanoci ima{e razli~en

tek na diskusiite, bidej}i sekoja lokalna organizacijase soo~uva so razli~ni problemi i pote{kotii. Sekojaop{tina ima na raspolagawe razli~ni mo`nosti iresursi za re{avawe i nadminuvawe sostojbite. Soglasnona toa, sekoja lokalna organizacija postavuva{esopstveni prioriteti za koi potoa }e se sproveduvaataktivnosti za nivno ostvaruvawe.

Na rabotnite sostanoci u~estvuvaa ~lenovitena Sobranieto na sekoja lokalna organizacija,vklu~enite lica vo rabotata na organizacijata ipretstavnici na lokalnite vlasti i insitutcii.Rabotnite sostanoci bea iskoristeni za razre{uvawena pra{awa koi proizleguvat od statutarnata postave-nost na odnosite, pravata i obvrskite na RCPLIP –PORAKA i na lokalnite organizacii, vklu~uvaj}i gi iservisnite slu`bi. Isto taka, ovie sostanoci seiskoristija za odgovori na roditelite koi se interesiraaza pravata od socijalna za{tita, obrazovanie, zdravstvo,vrabotuvawe i dr.

Rabotni sostanoci za strate{ko planirawe na razvojotna lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

U~estvo na Raboten forum i na Konferencijaorganizirani od Evropska komisija

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA na me|unarodno nivo

Na pokana od Evropskata komisija, Generalendirektorat za pravda, pretstavnici na RCPLIP -PORAKA u~estvuvaa na vtoriot Raboten forum zaimplementacija na Konvencijata na ON za pravata nalica so popre~enost, vo periodot 26-27 oktomvri 2011godina vo Brisel, Belgija. Celta na ovoj raboten forumbe{e da se razmenat iskustva i dobri praktiki vo odnosna implementacijata na Konvencijata na ON, osobenovo odnos na ~lenot 33 koj se odnesuva na ramkata imehanizmite za promovirawe,za{tita i sledewe nasproveduvaweto na Konvencijata. Fokusot na diskusiitebe{e naso~en kako da se koordinira implementacijatana Konvencijata na ON na nacionalno i evropsko nivo.Isto taka, se razgleduvaa razli~nite apsekti i iskustvana podgotvuvawe na izve{taj i koordinacija so nevladi-niot sektor vo celiot proces.

Isto taka, na pokana od Evropskata Komisijapretstavnici na RCPLIP - PORAKA u~estvuvaa nakonferencijata po povod 3-ti Dekemvri - Evropski denna lica so popre~enost “Evropski izlez od krizata:perspektiva na pravata na lica so popre~enost” koja seodrà na 2 dekemvri 2011 godina vo Brisel, Belgija.

Konferencijata be{e organizirana od strana naEvropskata komisija vo sorabotka so EDF (EuropeanDisability Forum), kako del od procesot na vklu~uvawe napravata na lica so popre~enost vo sekojdnevnite tekovi,a vo ramki na EU strategijata 2010-2020 g.

Ekonomskata kriza prodolùva da go ote`nuvaìvotot na gra|anite, osobeno na licata so popre~enost

koi se najranliva grupa, zasegnata od merkite za {tedeweusvoeni od dràvite ~lenki na EU. Zatoa, celta nakonferencijata be{e da se istraàt na~ini za izlez odkrizata od aspekt na ostvaruvawe na pravata na lica sopopre~enost. Prezentaciite i diskusiite nakonferencijata bea vo nasoka na:- definirawe na stavot na EU od aspekt na ekonomskata

i finansiska kriza i nejzino vlijanie vo mo`nosta zaostvaruvawe na pravata za lica so popre~enost

- nao|awe na~in kako preku politikata na EU iinstrumentite na finansirawe moè da se kreiraatpodobri mo`nosti i efektivni na~ini za imple-mentacija na Konvencijata na ON, istovremenonao|aj}i na~in da se nadmine ekonomskata kriza.

- Modeli na dobra politika vo praktika, prakti~niprimeri i nao|awe re{enie na odredeni problemi.

6


Aktivnosti na Narodniot pravobranitel na Republika Makedonija

Vo ramkite na Tvining proektot za poddr{ka na makedonskiot ombudsman finansiran odpretpristapnite fondovi na Evropskata unija (IPA), vo koj partneri se: {panskiot Nacionalenombudsman i Medijatorot na Francija, a ~ija cel e promocija na novootvorenite oddelenijame|u koi i Oddelenieto za za{tita na pravata na decata i na licata so posebni potrebi,Narodniot pravobranitel na 28-mi oktomvri vo Infocentarot na Evropskata unija vo Skopje,odrà trkalezna masa na tema: „Vo koja mera decata so posebni potrebi gi ostvaruvaat nivniteprava vo Republika Makedonija?”

Na Trkaleznata masa u~estvuvaa pretstavnici od Narodniot pravobranitel, kako i odtvining partnerite: Ombudsmanot na Kralstvoto [panija i Medijatorot na RepublikaFrancija. Kako izlaga~i i u~esnici bea pretstavnici od: Ministerstvoto za obrazovanie inauka - Sektor za osnovno i sredno obrazovanie, Ministerstvoto za zdravstvo - Nacionalenintersektorski komitet za unapreduvawe na zdravjeto na decata so pre~ki vo razvojot,Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Zavodot za mentalno zdravje, Zavodot za socijalnidejnosti, pretstavnici od osnovni i sredni u~ili{ta za deca so posebni potrebi, kako ipretstavnici od nevladini organizacii koi rabotat so lica so posebni potrebi.

Osobeno vnimanie be{e posveteno na nekolkupra{awa {to se odnesuvaat na decata so posebnipotrebi, odnosno na pravata od oblasta na:obrazovanieto, zdravstvenata za{tita, socijalnataza{tita, inkluzijata i pristapot do dobra i uslugi.

Od izlagawata, rabotata vo grupi i diskusiiteproizlegoa slednive zaklu~oci:

Otsustvuva statisti~ka evidencija za licata soposebni potrebi;Necelosno e re{en problemot so arhitektonskitebarieri za licata so posebni potrebi odnosnootsustvuvaat ne samo eksteriernite tuku ienteriernite uslovi za nepre~en pristap na ovie licado objektite, ustanovite i organizaciite;Iako so zakon decata so posebni potrebi se oslobodeniod u~estvo (participacija) za koristewe nazdravstveni uslugi, vo praktikata odredenizdravstveni uslugi kako naod ili medicinska bele{kase napla}aat;Ne e unificirana rabotata na ustanovite koiizdavaat naod za kategorizacija na licata poradi {touslugite razli~no se napla}aat;

Zaklu~oci i preporaki od trkaleznata masa„Vo koja mera decata so posebni potrebi gi ostvaruvaat

nivnite prava vo Republika Makedonija?”

Postoi neprifa}awe na decata so posebni potrebi oddrugite deca, no i od roditelite i del od nastavnicitevo redovnoto obrazovanie;I pokraj preventivnite funkcionalni mreì se u{tenema prenatalni i neonatalni skrining metodi za ranootkrivawe na pre~kite vo razvojot;Stru~niot kadar vo ustanovite koi rabotat so ovaakategorija na deca seu{te ima potreba oddopolnitelna edukacija i soodvetno tehni~koopremuvawe.

Vo prilog na ovie zaklu~oci, prisutnite u~esnicina Trkaleznata masa dadoa svoj pridones i vo davawe napreporaki za po~ituvawe i ostvaruvawe na pravata nadecata so posebni potrebi koi se dostaveni predrelevantnite faktori i donesuva~i na odluki. Vo taasmisla, se prepora~uva:

Podigawe na svesta za sozdavawe na ednakvi mo`nostiza participacija na licata so posebni potrebi vo sitesferi na op{testvenoto ìveewe i nadminuvawe napredrasudite;

NevenkaKru{arovska

Zamenik Narodenpravobranitel

7


prodolùva

Zajaknuvawe na kapacitetite na licata so posebnipotrebi za razvoj na nivnite mo`nosti i maksimalnisposobnosti za ekonomskata bezbednost, pristoenìvoten standard, za{tita od eksploatcija,iskoristuvawe i nedostoinstveno postapuvawe;Nao|awe metodi i na~ini za vospostavuvawe redovnasorabotka na u~ili{tata so roditelite na decata soposebni potrebi zaradi podobruvawe na rezultatitevo obrazovanieto, redovno sledewe na nastavata izavr{uvawe na obrazovanieto;Edukacija i osposobuvawe na roditelite za rabota sodecata so posebni potrebi;Vospostavuvawe na redovna sorabotka so Centrite zasocijalna rabota i so u~ili{tata zaradi prezemawena merki za za{tita i ostvaruvawe na pravata nadecata so posebni potrebi;So soodveten akt utvrduvawe na organi i instituciiovlasteni da izdavaat naod i mislewe za popre~enostana decata so cel nadminuvawe na eventualniteanomalii i spre~uvawe na kakvi bilo zloupotrebi voizdavawe na naodot i misleweto za stepenot napre~kite vo razvojot na decata;Predviduvawe na mo`nost za formirawe na komisijaza razgleduvawe na izdadenite prvostepeni naodi vopovisoka instanca;Obezbeduvawe na poddr{ka preku normativni iprakti~ni uslovi i preduslovi za vrabotuvawe nalicata so posebni potrebi;Obezbeduvawe na socijalna sigurnost na licata koine se sposobni za rabota i na licata koi imaat potrebaod soodvetno doosposobuvawe za vr{ewe na odredeniraboti kako i na onie koi se delumno sposobni zarabota, a nemaat mo`nost za vrabotuvawe;Razvivawe na pridru`ni slu`bi, tehni~ki pomagala isozdavawe na uslovi za nezavisno ìveewe na decataso posebni potrebi , formirawe pove}e mobilni timoviDostapna fizi~ka okolina so soodvetni urbanisti~kii arhitektonski re{enija do site institucii kadedecata imaat potreba od pomo{ i za{tita;Organizirawe na sovetuvali{ta i slu`bi za obuka nalicata so posebni potrebi i na ~lenovite na nivnitesemejstva so cel sozdavawe na uslovi licata soposebni potrebi da ostanat da ìveat vo nivnitesemejstva ili da formiraat svoi semejstva;

Aktivnosti na Narodniot pravobranitel na Republika Makedonija

Obezbeduvawe na uslovi za vklu~uvawe i u~estvo vokulturni, sportski i rekreativni aktivnosti nadecata so posebni potrebi;Vklu~uvawe i aktivno u~estvo na licata i decata soposebni potrebi vo kreiraweto na nacionalnitepolitiki, planovi i strategii za site pra{awa iodluki {to se odnesuvaat na niv;Monitoring nad sproveduvaweto na nacionalniteprogrami i ocena na realizacijata i efikasnosta namerkite;Soodvetna obuka na personalot zaradi rano otkrivawena pre~kite vo razvojot i natamo{no postapuvawe vopogled na rehabilitacijata i koristewe na site pravavo obezbeduvaweto na posebna za{tita na licata soposebni potrebi;Formirawe na multidisciplinaren centar kakoedno{alterski so cel da moàt na edno mesto dadobivaat odgovor na site pra{awa;Realna implementacija na regulativata vo praktikaosobeno ratifikacija na Konvencijata za pravata nalicata so hendikep i donesuvawe na seopfaten zakon.

Drugi aktivnosti

Zaradi unapreduvawe i promocija na pravata nalicata so posebni potrebi e fomirana posebnainterpartiska parlamentarna lobi grupa koja jaso~inuvaat pratenici od site politi~ki partii {tou~estvuvaat vo Parlamentot nezavisno dali se odpozicijata ili opozicijata Vo ovaa interparlamentarnagrupa participiraat i pretstavnici od razli~ni oblastina op{testveniot ìvot.

So poddr{ka na me|unarodni organizacii, zaradipromocija i potrebata od za{tita na pravata na licataso posebni potrebi i na drugi lica koi na razli~ni na~inise diskrminirani vo Republika Makedonija, od stranana Narodniot pravobranitel se podgotvi posebnateatarska pretstava koja be{e prikaùvana predrelevantnite organi i organizacii. Po intervencija naNarodniot pravobranitel, pretstavata e stavena i naredovniot repertoar na teatrite vo RepublikaMakedonija. Za ovaa pretstava Narodniot pravo-branitel be{e nagraden po povod manifestacijataodràna vo ime na denot na licata so posebni potrebi.

8


Vo ramkite na svojata programa za odbeleùvawena 3-ti Dekemvri, Me|unarodniot den na licata sopopre~enost, RCPLIP – PORAKA vo sorabotka soCPLIP – PORAKA Skopje organizira{e Otvoren denna dnevniot centar za lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA vo Skopje. Otvoreniot den seodrà na 5.12.2011 godina so po~etok od 10:00 ~asot.Otvoreniot den se organizira{e so cel da se podignestepenot na poznavawe i razbirawe na potrebite iproblemite so koi se soo~uvaat licata so intelektualnapopre~enost i da se zgolemi svesta za pozitivnitepridobivki od nivnoto vklu~uvawe vo sekojdnevniotìvot na zaednicata. Vo tekot na otvoreniot den seprezentiraa aktivnostite na dnevniot centar –PORAKA Skopje, a prisutnite imaa mo`nost da sedruàt so korisnicite na dnevniot centar.

Vo ramkite na Otvoreniot den, a po povod 3-tiDekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost,RCPLIP – PORAKA vra~i priznanija za poddr{katana poedinci, institucii i organizacii koi vo tekot na2011 godina dale svoj pridones za ostvaruvawe iunapreduvawe na ~ovekovite prava na licata sointelektualna popre~enost vo Republika Makedonija.RCPLIP – PORAKA vra~i Blagodarnici na:

N.E. g-din Nikola Dimitrov, Ambasador na RepublikaMakedonija vo Kralstvoto Holandija kako izraz napriznanie za li~nata inicijativa za poddr{ka nadnevnite centri na RCPLIP – PORAKA za lica sointelektualna popre~enost vo 2011 godina;Ambasada na Republika Makedonija vo KralstvotoHolandija, kako izraz na priznanie za poddr{kata nadnevnite centri na RCPLIP - PORAKA za lica sointelektualna popre~enost vo 2011 godina;Nacionalniot Demokratski Institut kako izraz napriznanie za kontinuiranata poddr{ka naprogramskite aktivnosti na RCPLIP – PORAKA zaunapreduvawe na zakonskite mo`nosti za licata sointelektualna popre~enost vo 2011 godina;Fondacijata Otvoreno Op{testvo Makedonija kakoizraz na priznanie za kontinuiranata poddr{ka naprogramskite aktivnosti na dnevnite centri na

Po povod 3-ti Dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost

Otvoren den na dnevniot centar – PORAKA Skopje

RCPLIP - PORAKA za lica so intelektualnapopre~enost vo 2011 godina;Asocijacija za zdravstvena edukacija i istraùvawe“H.E.R.A.” kako izraz na priznanie za sorabotkata ipoddr{kata vo realizacija na programskiteaktivnosti na dnevnite centri na RCPLIP -PORAKA za lica so intelektualna popre~enost vo2011 godina;INKLUZIJA IRSKA – Nacionalna organizacija nasemejstva na lica so intelektualna popre~enost voIrska, kako izraz na priznanie za poddr{kata narenoviraweto na prostoriite na dnevniot centar –PORAKA Radovi{;Xon O’Gorman od Irska, kako izraz na priznanie zali~nata zalo`ba i poddr{kata na renoviraweto naprostoriite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{Bil [orten od Irska, kako izraz na priznanie zali~nata zalo`ba i poddr{kata na renoviraweto naprostoriite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{.

Vo prodolènie, CPLIP - PORAKA Skopje istotaka vra~i blagodarnici na svoite poddrùva~i isorabotnici koi vo tekot na 2011 godina se vklu~ija vopoddr{kata na programskite aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Skopje.

9


Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

CPLIP – PORAKA Demir Hisar organizira{eniza aktivnosti za odbeleùvaweto na 3-ti Dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost. Vo periodotod 15 oktomvri do 15 noemvri be{e otvoren konkurs zalikovni i literaturni tvorbi na koj u~estvo zedoau~enici od osnovnoto i srednoto obrazovanie na tema:“Pravata da stanat realnost.” Na 2-ri dekemvri, podpokrovitelstvo na Gradona~alnikot na Op{tina DemirHisar, g-din Toni Angelevski, se odrà sve~enaakademija pod mototo “Zaedno za podobar svet za site –vklu~uvawe na licata so popre~enost vo site sferi naìveeweto.” Pred prisutnite be{e prikaàn kratokfilm pod naslov “Obid za dvièwe” podgotven od KiroAngelevski – Sterja, roditel na dete so popre~enost. Voramkite na sve~enosta bea proglaseni i najdobriteliteraturni i likovni tvorbi od raspi{aniot konkurs.Za vreme na akademijata se dodelija priznanija zadadeniot pridones vo ostvaruvaweto na ~ovekovite pravana licata so intelektualna popre~enost. Isto taka,CPLIP - PORAKA Demir Hisar podgotvi i izdadealmanah so literaturni tvorbi na pove}e temi poraspi{ani konkursi vo vremeto od 2007 – 2010 godina.

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP –PORAKA po povod 3-ti Dekemvri, Me|unarodniot den

na licata so popre~enost

CPLIP – PORAKA Bitola, po povodMe|unarodniot den na licata so popre~enost, na30.11.2011 odrà rabotna tribina na koja povtorno giaktueliziraa potrebite i pravata na licata sointelektualna popre~enost i nivnoto vklu~uvawe vosite sferi na ìveeweto. Druga aktivnost {to jasprovedoa e likovna rabotilnica so u~enicite odposebnite paralelki pri OU “\or|i Sugarev”. Na 2-ridekemvri se organizira{e sve~ena priredba na koja sedodelija nagradite na u~enicite od osnovnite u~ili{takoi u~estvuvaa na likovniot i literaturniot konkurs.U~enicite od posebnite paralelki gi po~estijaprisutnite so intersni to~ki.

CPLIP – PORAKA Strumica odbeleùvawetona 3 Dekemvri go zapo~na so akcija za ~istewe na del odGradskiot park koja ja sprovedoa na 1-vi dekemvri zaedno

so ekolo{koto dru{tvo Planetum. Potoa bea vo posetana detskata gradinka “Majski cvet” kade postavijaku}i~ki za ptici izraboteni od ~lenovite na CPLIP –PORAKA Strumica. Na 2-ri dekemvri se organizira{esredba pome|u gradona~alnikot na Op{tina Strumica ipretstavnici na nevladini organizacii, na koja tojpovtorno ja istakna podgotvenosta na op{tinata zasorabotka so gra|anskite organizacii.

CPLIP – PORAKA Makedonska Kamenica, popovod 3-ti Dekemvri organizira{e sredba vo prostoriitena lokalnata samouprava. Na sredbata prisustvuvaaGradona~alnikot na Op{tinata, lica so popre~enost inivnite roditeli. Ovaa sredba be{e prosledena i sododeluvawe na podaroci od strana na Gradona~alnikot,no i od pretsedatelot na CPLIP – PORAKA MakedonskaKamenica, koja sredstvata za podarocite gi izdvoi oddonacijata od organizacijata “Etno ve{ta èna”. Na 5-ti dekemvri, CPLIP – PORAKA Makedonska Kamenicaorganizira{e koktel po povod formiraweto nazdruènieto i otvoraweto na kancelarijata koja se nao|avo prostoriite na lokalnata samouprava. Na koktelotprisustvuvaa pretstavnici od instituciite vo gradot,drugi organizacii, Gradona~alnikot na op{tinata idrugi zainteresirani lica. Sve~enoto otvorawe be{e

CPLIP – PORAKA Demir Hisar

CPLIP – PORAKA Bitola

CPLIP – PORAKA Strumica

10



prosledeno so se~ewe na crvena lenta, a priemotprodolì vo salata na Op{tinata so kratki obra}awaod Gradona~alnikot, g-din Darko Mitevski i odpretsedatelot na CPLIP – PORAKA MakedonskaKamenica, g-ca Maja Ilievska. Za vreme na priemot seemituva{e i dokumentarniot film “Avanturite naSara” koj e del od kampawite koi gi vodi RCPLIP –PORAKA so svoite lokalni organizacii. Sredstvata zakoktelot bea obezbedeni od donacijata od “Etno ve{taèna”.

CPLIP – PORAKA Skopje, vo ramkite naprogramata za odbeleùvawe na 3-ti Dekemvrirealizira{e razli~ni aktivnosti. Na 5-ti dekemvri seodrà Otvoren den na dnevniot centar PORAKA Skopjena koj prisustvuvaa golem del od sorabotnicite ipoddrùva~ite na dnevniot centar. Vo ramkite naOtvoreniot den, RCPLIP – PORAKA i CPLIP –PORAKA Skopje dodelija blagodarnici na instituciii poedinci kako izraz na blagodarnost za poddr{kata vonivnata rabota. Vo periodot od 28-mi noemvri do 9-tidekemvri vo prostoriite na Op{tina Aerodrom be{epostavena izlo`ba od korisnicite na dnevniot centar.Se realiziraa rabotilnici i ~asovi so predavawa natema “[to e intelektualna popre~enost?” so u~eniciteod OU “Quben Lape” i OU “Bra}a Miladinovci”. Na 1-vi dekemvri bea sprovedeni zaedni~ki aktivnosti soCrven Krst na Grad Skopje vo oblik na muzi~karabotilnica i poseta na spasitelnata stanica naplaninata Vodno. Se organizira{e i izlo`ba soizrabotki od korisnicite na dnevniot centar PORAKASkopje i zaedni~ka rabotilnica so studenti odFakultetot za umetnost {to se sprovede na 7-midekemvri.

CPLIP – PORAKA Radovi{ i ovaa godina soniza na aktivnosti go odbeleà 3 Dekemvri. Na 1-videkemvri korisnicite na dnevniot centar PORAKARadovi{ ja posetija detskata gradinka “Aco Karamanov”kade tie se zapoznaa so na~inot na funkcionirawe naovaa ustanova. Na 2-ri dekemvri vo prostoriite naGradskata Biblioteka “Bra}a Miladinovci” se odràsve~eno odbeleùvawe so prisustvo na site zna~ajni~initeli vo op{tinata. Vo ramkite na ovoj den seprikaà dokumentarniot film za dnevnite centri naRCPLIP – PORAKA so cel da se promoviraatservisnite slu`bi za dnevno opfa}awe na licata sointelektualna popre~enost. Vo tekot na ovoj nastan sedodelija blagodarnici na institucii i poedinci koi godale svojot pridones za adaptirawe i rekonstruirawena objektot za dneven centar na PORAKA Radovi{. Voprostoriite na gradskata biblioteka se postavi likovnaizlo`ba i dekorativni suveniri koja be{e so prodaènkarakter, a sobranite sredstva se nameneti za adaptacijai renovirawe na objektot za dnevniot centar naPORAKA Radovi{.

CPLIP – PORAKA Gevgelija, po povod 3-tidekemvri organizira{e raboten sostanok vo Domot naZaednicata na invalidski organizacii na koj serazgovara{e okolu pra{awa koi gi zasegaat licata sopopre~enost i nivnite semejstva. Isto taka, u~eniciteod osnovnite u~ili{ta bea zapoznaeni so zna~eweto na

CPLIP – PORAKA Makedonska Kamenica

CPLIP – PORAKAMakedonska Kamenica

CPLIP – PORAKA Skopje

CPLIP – PORAKA Radovi{

11



Me|unarodniot den na licata so popre~enost. Na 3-tidekemvri se prenesuva{e emisija preku lokalniotmedium na koja se govore{e za licata so popre~enost,nivnite prava i potrebi.

CPLIP - PORAKA Kavadarci na 1-vi dekemvrirealizira{e poseta kaj gradona~alnikot na kojapovtorno se aktueliziraa potrebite na licata sointelektualna popre~enost vo ovaa op{tina, me|u koi iotvorawe na dneven centar za vozrasni lica. Se sprovedei poseta na crkvata Sveti Dimitrija kade grupa lica sointelektualna popre~enost se zapozna so funkcioni-raweto na ovoj verski objekt. Na 6.12. be{e organiziranopredavawe od strana na pretstavnik od Centarot zasocijalna rabota na tema zloupotreba i nasilstvo vrzlicata so intelektualna popre~enost. Isto taka seostvarija i kontakti so instituciite na lokalno nivo socel nivno aktivno u~estvo vo oblastite od nivnotodeluvawe, a }e nosat podobruvawe na ̀ ivotot na licataso intelektualna popre~enost na op{tinsko nivo.

Po povod 3-ti Dekemvri, Me|unarodniot den nalicata so popre~enost, CPLIP – PORAKA Veles vosorabotka so POU “Maca Ov~arova” organizira{ekulturno zabavna aktivnost vo lokalnata igroteka“Vinoìto” na koja u~estvuvaa deca so intelektualnapopre~enost. Se realizira{e i rabotilnica na tema 3-ti Dekemvri, kade {to bea vklu~eni roditelite sonivnite deca, a izrabotuvaa najrazli~ni eksponati koipotoa bea izloèni vo prostoriite na POU “MacaOv~arova”. Izlo`bata be{e postavena na 1-vi dekemvri,a ja posetija osnovni u~ili{ta od celata Republika iGradona~alnikot na Op{tina Veles. ^lenovite naCPLIP – PORAKA Veles bea vklu~eni vo izvedba naprogramata so naslov “Zdrava hrana” {to se izvede predposetitelite toj den.

Ovaa godina ~lenovite na CPLIP – PORAKA[tip po povod 3-ti dekemvri bea vo poseta naDSU“Iskra” na 02.12., kade CPLIP – PORAKA [tipdobi blagodarnica za dolgogodi{nata i uspe{nasorabotka, a na ~lenovite im bea dodeleni skromnipodaroci. Na 3-ti Dekemvri, vo prostoriite naZaednicata na invalidski organizacii, be{e organizirankviz natprevar po op{to poznavawe, igri bez granici(vrzuvawe vrvki, lupewe jabolko, lupewe kompir). Na~lenovite na CPLIP – PORAKA [tip im bea podelenipodaroci od op{tinata i od AD Bargala (mai~ki sologoto na PORAKA i patiki).

CPLIP – PORAKA Tetovo na 2-ri dekemvrisprovede nekolku aktivnosti. Vo osnovnite u~ili{ta“A.S.]i}i{“ i “Lirija” u~enicite bea informirani zazna~eweto na Me|unarodniot den na licata sopopre~enost. U~enicite od “A.S.]i}i{“ organiziraa ipriredba za u~enicite od posebnite paralelki i nivniteroditeli. Dvajca pretstavnici na Upravniot odbor naCPLIP – PORAKA Tetovo bea na sredba so [efot nakabinetot na Gradona~alnikot na op{tinata, na koja serazgovara{e za problemite so koi se soo~uvaat licataso popre~enost, a pak g-din Alajdini zede obvrska da sezaloì za prodolùvawe na implementacija nalokalniot akcionen plan za period 2012 – 2015 godina.

Ovaa godina CPLIP – PORAKA Vinica, po povod3-ti Dekemvri, vo tesna sorabotka so Muzej“TERAKOTA” realizira{e proekt “Detska kerami~karabotilnica” koj ima{e za cel podignuvawe na javnatasvest i istiot be{e finansiran od Ministerstvoto zakultura. Rabotilnicite se odràa vo prostoriite nadnevniot centar, a u~estvuvaa u~enici od posebnataparalelka pri COU “Ko~o Racin” od s.Blatec,korisnicite na dnevniot centar, u~enici od OU “Slav~oStojmenski” i od OU “Goce Del~ev”. Na 7.12. voprostoriite na lokalnata samouprava se realizira{eproda`na izlo`ba, a sobranite sredstva se doniraa vodnevniot centar vo Vinica. CPLIP – PORAKA Vinicavra~i blagodarnici na institucii i poedinci koi voizminatiot period ja pomagale rabotata na ovaaorganizacija.

CPLIP – PORAKA [tip

CPLIP – PORAKA Vinica

CPLIP – PORAKA Veles

12


So cel da ja proslavi svojata 15 godi{nina,Evropskata asocijacija na obezbeduva~i na servisnislu`bi za lica so popre~enost gi pokani site svoi~lenovi i prijateli na 9-ti Noemvri 2011 godina voEvropskiot parlament. Nastanot go vode{e Dieter Koch,~len na Evropskiot parlament, so poddr{ka na drugievropski parlamentarci i so specijalni gosti kakoKomesarot László Andor, Yannis Vardakastanis (pretsedatelna Evropskiot forum za popre~enost), Brigitte Grouwels(~len na Vladata na regionot Brisel, odgovorna zapra{awata povrzani so popre~enost), Johan Ten Geuzendam([ef na Oddelenieto za prava na licata so popre~enost,Evropska komisija) i Thorsten Afflerbach ([ef na Oddelotza Integracija na lica so popre~enost, Sovet na Evropa).Ceremonijata se otvori so video poraki od Herman VanRompuy, Pretsedatel na Evropskiot sovet i Viviane Reding,Zamenik-pretsedatel na Evropskata komisija i EUKomesar.

Od 1996 godina do denes, EASPD obedinuva 10.000obezbeduva~i na servisni slu`bi od cela Evropa ipo{iroko: 15 godini na zna~ajni postignuvawa i uspe{niaktivnosti.

Luk Zelderloo, generalen sekretar na EASPD i edenod osnovopolo`nicite, za vreme na nastanot re~e:“Zaedno so pretstavnicite na licata so popre~enost, ainspirirani od Konvencijata na ON za pravata na licaso popre~enost, se nadevame deka }e pridoneseme zarazvojot na popristapna, socijalna i gri`liva Evropakoja gi po~ituva i osposobuva licata koi imaat potrebaod toa. Na{iot glaven predizvik e da se donesepoddr{kata za licata kolku {to e mo`no pove}e namestoda se pokrenuvaat licata do poddr{kata. Poradi toa,nie }e gradime novi vrski so redovnite servisni slu`bi.Onie ~initeli, kako na primer u~ili{ta, rabotodava~i,op{tini itn., }e stanat na{i novi indirektni klienti,vo prilog na licata so popre~enost. ]e gi iskoristimena{eto iskustvo i ve{tini za da im pomogneme da gipoddràt licata i na soodveten na~in da izgradatinkluzivni zaednici i zajaknati servisni slu`bi.”

Od ~lenstvoto na RCPLIP - PORAKA vo EASPD

EASPD ja proslavi svojata 15 godi{nina voEvropskiot parlament

Vo tekot na ovie godini, EASPD nastojuva{e dagi zastapuva i da se bori za potrebite na sektorot nasite nivoa, da gi informira svoite ~lenovi vo odnos naevropskite i me|unarodnite razvitoci vo politikite,kako i da gi poddrì vo inovaciite vo nivnite servisnislu`bi za benefit na licata so popre~enost. Sepak,brzite razvitoci vo tehnologijata, demografskitepromeni, novite potrebi i èlbi na licata koiiskusuvaat popre~enost ve}e imaat silno vlijanie vrzna{ata sekojdnevna rabota i tie se pove}e }e vlijaatvrz na{ite strukturi i metodi.

Franz Wolfmayr, pretsedatel na EASPD cvrstoizrazi: “Denes, vrz osnova na na{ite iskustva i zalo`bi,obezbeduva~ite na servisni slu`bi ja imaat obvrskatada bidat vo prvite redovi na inovaciite so cel da seoblikuva idninata, namesto pasivno da se snosatposledicite od krupnite op{testveni promeni.Pridruète ni se vo izgradbata na servisnite slu`bina utre{ninata za licata od dene{ninata. Sakame da jaiskoristime ovaa proslava kako lost za podobar kvalitetna ìveewe vo Evropa koja ja vrednuva razli~nosta!”.

13


Aktivnosti na H.E.R.A. vo partnerstvo so RCPLIP - PORAKA

Asocijacijata za zdravstvena edukacija i istraù-vawe H.E.R.A. vo ramkite na Proektot “Seksualnoreproduktivno zdravje i prava na lica so popre~enost”,zaedno so Dekanot na Filozofski fakultet, na 2 noemvri2011, organiziraa Konferencija na tema “Iskustva ipredizvici vo rabotatata so lica so popre~enost iseksualnost”.

Za prv pat vo Makedonija, Filozofskiot fakultet-Skopje i Asocijacijata za zdravstvena edukacija iistraùvawa -H.E.R.A javno i od nau~en aspekt jadiskutiraa temata seksualnost za licata so popre~enost.

Izvr{niot direktor na H.E.R.A., Bojan Jovanovskise zablagodari na Filozofskiot fakultet koj {to e delod ovaa Konferencija i na Gradot Skopje koj voposlednite 2 godini ja poddrùva ovaa programa naH.E.R.A. Isto taka ja istakna sorabotkata ipartnerstvoto so RCLIP - PORAKA, bez koi ovojProekt nema{e da ima vakva uspe{nost.

Vo poslednite nekolku godini H.E.R.A. se zalaga zaseksualno obrazovanie vo u~ili{tata. Predizvicite semnogu golemi koga zboruvame za seksualno obrazovaniena mladite, a osobeno koga se raboti za licata sopopre~enost tie se u{te pogolemi. Be{e istaknatamisijata koja ne e samo zapoznavawe so seksualnosta iseksualnite prava na licata so popre~enost tuku iuìvawe vo seksualnosta.

Svoj pozdraven govor ima{e i EleonoraNikolovska pretstavnik od Grad Skopje-oddelenie zasocijalna, detska i zdravstvena za{tita. Taa gi istaknaprioritetite od programata na Gradot Skopje koi sezacrtani vo delot na socijalna i zdravstvena za{tita itoa: ostvaruvawe na socijalna za{tita na licata soposebni potrebi, ednakvi mo`nosti, nediskriminacija,pottiknuvawe i razvoj na li~ni i op{testveni vrednostikako i op{testveno vklu~uvawe i socijalni uslugi. GradSkopje dava poddr{ka i na H.E.R.A. i ova e proekt kojfinansiski e poddràn od Grad Skopje i IPPF, kadeHERA e polnopravna ~lenka ve}e 2 godini. Pome|udrugoto istakna deka pove}e godini nanazad imaatodli~na sorabotka so RCPLIP - PORAKA i ona {toponatamu }e go vrednuvaat e direktna rabota sokorisnicite, otvarawe na temi koi gi zasegaat, koipretstavuvaat ostvaruvawe na li~nite prava.

Na Konferencijata svoi izlagawa imaa: MilaCarovska, Programski koordinator na ProgramaPristap-H.E.R.A., koja ja pretstavi Politikata zaseksualnost i lica so popre~enost.

Slednoto predavawe se odnesuva{e na temaSeksualno odnesuvawe, polovo vospitanie i prevencijaod seksualna zloupotreba kaj licata so invalidnost, koego pretstavi m-r Olivera Ra{i}.

Svoe izlagawe ima{e i d-r Zoran Kitkaw kojzboruva{e na tema Seksualna zloupotreba, problemi vopraktikata.

Odràna Konferencija „Iskustva i predizvici vorabotata so lica so popre~enost i seksualnost”

Prof. d-r Vladimir Trajkovski, Pretsedatel naMakedonskoto zdruènie za autizam, prezentira{erezultati od SAD za seksualno prenoslivi bolesti kajlicata so invalidnost.

Vlado Krstovski od RCPLIP - PORAKA,zboruva{e za ulogata na NVO vo unapreduvawe nasostojbata na licata so popre~enost vo Makedonija. Kakogra|anski sektor, RCLIP - PORAKA u~estvuvaat voimplementacijata i se vklu~eni vo monitoringot naproektot Seksualnost, seksualno i reproduktivnozdravje i lica so popre~enost.

Na krajot od Konferencijata svoe iskustvoprenesoa i Dnevnite centri od Gostivar, [tip i Skopjeod rabotata na ovoj Proekt, a po sekoja prezentacijasleduva{e diskusija.

Akcioni planovi se sproveduvaa vo: dràvnitednevni centri vo Kavadarci, Debar, [tip, Gostivar,dnevnite centri na RCPLIP - PORAKA vo Skopje,Ohrid i Radovi{, dneven centar Poraka Na{a voKumanovo, Osnovnoto u~ili{te Dr. Zlatan Sremec,Srednoto u~ili{te Sv Naum Ohridski i Specijalniotzavod - Demir Kapija. Site imaa izgotveno i sproveduvaaAkcioni planovi spored potrebite koi gi imaaakorisnicite i u~enicite na ovie institucii/organizacii. Na 1 noemvri, den pred Konferencijata, seodrà Rabotilnica za razmena na iskustva pome|u siteniv. Se prikaà odli~na sorabotka i odli~ni rezultati,a se diskutira{e i za idnite predizvici. Ovoj proektprodolùva i vo 2012 godina, povtorno finansiskipoddràn od IPPF i Grad Skopje.

Vo mesec noemvri kako del od proektot “Seksualnoreproduktivno zdravje i prava na lica so popre~enost”,H.E.R.A. organizira{e i studiska poseta vo Belfast.Timot be{e so pretstavnici od nevladin sektor,pretstavnik od Ministerstvo za trud i socijalnapolitika, Dekanot na Filozofski fakultet i roditelna lice so popre~enost. Posetata be{e finansiskipoddràna od IPPF (Internacionalna federacija zaplanirano roditelstvo).

14


Socijalni aktivnosti na dneviot centar - PORAKA Radovi{

Vozbudata kaj site korisnici na dnevniot centarPORAKA Radovi{ pri posetata na gimnazijata “KostaSusinov” be{e prisutna od opravdani pri~ini. Zamnogumina od niv, ovaa institucija im be{e poznata samopo imeto i mestoto, no dosega nemale prilika da vlezatvnatre i da se zapoznaat so nejzinoto funkcionirawe.

Na inicijativa na direktorkata Nevenka Tadi-rova, psihologot Violeta Srbakova i del od nastavni~-kiot kadar, celta na na{ata poseta be{e korisniciteda prisustvuvaat na ~as po biologija, kade del odu~enicite na kratko }e gi zapoznaat so sidata – pri~ini,posledici i za{tita od ovaa bolest.

CPLIP „PORAKA” [TIP organizira{e u{teedna ednodnevna po{etka do crkvata Sv. Trojca koja senao|a vo blizina na [tip na den 09.10.2011 god. za svoite~lenovi i del od roditelite. Ova ednodnevna pro{etkabe{e ovozmoèna od JP Isar so svoj prevoz i crkvataSv. Trojca koja im ovozmoì na licata prijaten den.Pokraj toa {to licata so posebni potrebi se zapoznaaso izgradbata i zna~eweto na crkvata, im be{e priredeni kompleten ru~ek i pijalok i im bea dodeleni prigodnipokloni, simboli od crkvata (ikoni i krst~iwa ) imaterijali. Liceto zadolèno za crkvata strplivoodgovara{e na pra{awata od prisutnite. U{te eden denlicata so intelektualna popre~enost pominaa vodruèwe.

Aktivnosti na socijalniot klub - PORAKA [tip

Poseta na gimnazija “Kosta Susinov” - Radovi{

Poseta od gradinkata “Aco Karamanov” - Radovi{

Golema blagodarnost do JP Isar od [tip i crkvata Sv. Trojca koi im ovozmoìja prijatni momenti

Ednodnevna pro{etka

Na 26.10.2011, decata od detskata gradinka“Aco Karamanov” zaedno so vospituva~kite gi posetijakorisnicite na dnevniot centar. Pogolem broj od niv zaprv pat posetija kat~e kade se zgrièni lica sointelektualna popre~enost i na nivnite lica moè{eda se zabeleàt istovremeno ~uvstva na voznemirenost,iznenaduvawe i qubopitnost. Po zapoznavawe so na{iteaktivnosti decata ni podarija nivna slika koja samiteja izrabotile kako znak na vnimanie za na{itekorisnici. Zaedni~koto druèwe zavr{i so fotogra-firawe i pokana za vozvratena poseta. Posetata javozvrativme na 1.12.2011 godina vo znak na odbeleù-

vawe na 3-ti Dekemvri, Me|unarodniot den na licata sopopre~enost. Prijatnata atmosfera i topliot pre~ek odstrana na direktorkata na gradinkata gi iznenadikorisnicite i tie vedna{ se vklopija vo taa prekrasnasredina. Za vreme na posetata ni prikaàa dokumentarenfilm za ekologija i ~ista ̀ ivotna sredina, a najmladiteni se pretstavija so pesni~ki i igri. Korisnicite imaaèlba da vidat kade se zgrièni nivnite vnuci i za taacel ja razgledavme celata gradinka, prostoriite kadeprestojuvaat decata, kujnata i rabotnite prostorii.Pominavme prekrasni momenti so najmladite, so èlbiza ponatamo{ni sredbi i sorabotka.

Korisnicite so golem interes go prosledija ovapredavawe, a najgolemo zadovolstvo im be{e {toprijatelski bea prifateni od u~enicite i zaedno so nivsedea vo u~ili{nite klupi, pa ostanaa do kraj da goprosledat predavaweto na profesorot po bilogija SlaveTrajanov koj e nivni star poznanik. Po zavr{uvaweto na~asot slede{e fotografirawe so site u~enici, a potoai priem vo kancelarijata na direktorkata kade beapo~esteni so sok i muabet.

Zadovolstvoto od ovaa poseta be{e ogromno kajsite, se steknavme so novo iskustvo i èlba zaponatamo{na zaedni~ka sorabotka.

15


Socijalni aktivnosti na dneviot centar - PORAKA Skopje

Kako rezultat na vospostavenata sorabotka so kompanijata “AMK Paneks” proizleze aktivnost, odnosnoposeta na igrotekata “Habilend” koja {to se nao|a vo prostoriite na Sportskiot centar “Boris Trajkovski”.Korisnicite na dnevniot centar bea odli~no pre~ekani od doma}inite pri {to be{e organizirana prednovogodi{nazabava na koja i prethode{e zaedni~ko i poedine~no slikawe so Dedo Mraz. Isto taka korisnicite na uslugite nadnevniot centar PORAKA od Skopje imaa mo`nost da se zapoznaat i da se zabavuvaat vo prostorot na igrotekata{to predizvika golema vozbuda kaj niv. So dodeluvawe na Blagodarnica za dosega{nata sorabotka, kako i so nadeì èlbi istata da prodolì i da se prodlabo~i, se razdelivme so na{ite doma}ini.

Poseta na igrotekata “HABILEND”

Vo ramki na vospostavenata sorabotka soobrazovnite institucii proizleze i posetata na grupaodnosno pogolem broj na u~enici od nekolku oddelenijaod O.U. “Bra}a Miladinovci”. Site oddelenija posebnose pretstavija so razni dramski izvedbi, recitali, peewepesni~ki, igri i tanci i drugi nastapi koi go odbeleìja

Poseta od OU “Bra}a Miladinovci”

Grupa na mladi aktivisti na Crveniot Krst nagrad Skopje imaa ideja da odràt edna muzi~karabotilnica vo prostoriite na dnevniot centar. Toa seslu~i na toj na~in {to so dve gitari i ponekoja ritamsekcija po~naa da svirat i da peat. Znaej}i kako deluvamuzikata na korisnicite na dnevniot centar epilogotbe{e edna dobra zaedni~ka zabava. Mora da priznaemedeka idejata be{e dobro prifatena i site se sloìvmedeka taa treba da se nadograduva so nov repertoar i daprodolì i vo idnina.

Sorabotka so mladiteaktivisti na Crveniot krst

celiot nastan. Na sredbata be{e dogovorenaponatamo{na sorabotka so u~ili{teto preku na{aposeta i odrùvawe na kreativna rabotilnica nakorisnicite na uslugite na dnevniot centar na PORAKAod Skopje so u~enicite od petto oddelenie od O.U. “Bra}aMiladinovci” od Skopje vo prostoriite na u~ili{teto.

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Zaedni~kite aktivnosti na korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje sostudentite od Fakultetot za likovna umetnost - otsek vajarstvo vo izminatitot periodopfatija dve rabotilnici za izrabotka na figuri od materijali od rastitelniot svetkombinirani so glina, kako i razni drugi tehniki: izrabotka na kolaì i boewe nagolemi povr{ini.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 4 godina XXIV

C M Y B

C M Y B

C M Y B





C M Y B

CM

YB

Skopje, dekemvri 2011 g.Skopje, dekemvri 2011 g.

Rabotilnicite predizvikaa golemo zadovolstvo kaj korisnicite, zatoa {to pome|uu~eweto i izrabotuvaweto na

studentite.raznovidni predmeti i figuri, imaa mo`nost da se druàt

i zabavuvaat so



Izrabotkite {to bea napraveni vo tekot na rabotilnicite i del od izrabotkite {to giizrabotuvaat korisnicite vo dnevniot centar bea izloèni vo posebno ureden prostorna fakultetot i istata izlo`ba be{e otvorena za posetiteli nekolku dena.Ve}e ne se ni somnevame deka ovaa sorabotka }e prodolì, tuku samo se raduvame nana{ata povtorna sredba.

zaedni~ki aktivnosti xxiv so studentite po...

Documents