zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · ,]rovnd eroql#qlfd] yuvwrpdwl,=2/$ 6sor#qd...

Število objav: 14Radio: 1Tisk: 13Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 1Andrej Možina: 0Dr. Vinko Dolenc: 0prof. dr. Borut Geršak: 0Slovensko zdravniško društvo: 0Otroška srčna kirurgija: 1bela napotnica: 0zdravstvo: 13združenje zdravstvenih ...: 1

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 23. 6. 2016

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov Izolska bolnišnica z vrstomati

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000 Stran: 2 Površina: 41 cm2

Rubrika, Datum Dan v novicah; 23. 6. 2016

Stran v zbirki:5

Avtor STA

Teme zdravstvo

Povzetek...Izolska z vrstomati IZOLA - Splošna Izola (SBI) je prva v Sloveniji, kjer so vpeljali bolnišnica bolnišnica bolnišnicavrstomate. Vsak bolnik, ki je naročen na pregled ali preiskavo, se bo moral najprej prijaviti na...

Tisk Naslov Zdravniki: Vlada zavaja

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Delo; 141.000 Stran: 2 Površina: 341 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 23. 6. 2016

Stran v zbirki:6

Avtor Diana Zajec

Teme zdravstvo

Povzetek... Ponedeljkove obljube ministrice za zdravje in premiera Mira Cerarja, po katerih naj bi se vlada prednostno usmerila vskrajševanje nedopustno dolgih , pa stavkovni odbor Fidesa označuje za zavajanje. »Ne verjamemo, da bočakalnih dobvlada našla zdravnike, ki bodo v svojem prostem času na podlagi podjemnih pogodb...

Radio Naslov Zavod za zdravstveno zavarovanje plača več kot 400 operacij krčnih žil

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Radio Slovenija 1; 133.000 19:09 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Radijski dnevnik; 22. 6. 2016

Stran v zbirki:7

Avtor Katja Arhar

Teme Zdravniška zbornica Slovenije

Povzetek...zavarovanje, kot navaja, ni imel razlogov, da ne bi povrnil stroškov za opravljene storitve, sicer pa še vedno intenzivno sodelujejo z italijanskimi organi, tudi , ki opravlja strokovni nadzor nad delom zdravniško zbornicoZimmermanna. ...

Tisk Naslov Neodgovorno kadrovanje zdravstvene ministrice

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000 Stran: 13 Površina: 354 cm2

Rubrika, Datum Vaša pošta; 23. 6. 2016

Stran v zbirki:8

Avtor Janez Remškar

Teme zdravstvo

Povzetek... Ali ima pri izbiri direktorjev ministrica ali minister kakšno vlogo? Do zdaj jo je imel(a). Sedanja ministrica za bolnišniczdravje stalno izjavlja, da se v kadrovanje v posameznih zdravstvenih...

Tisk Naslov Poravnavo ponudili še eni družini, a opravičili se niso

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000 Stran: 3 Površina: 540 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 23. 6. 2016

Stran v zbirki:10

Avtor Nina Knavs

Teme Otroška srčna kirurgija , zdravstvo

Povzetek... ZDRAVSTVO / Zavarovalnica Adriatic Slovenka je ponudila poravnavo še eni OTROŠKA SRČNA KIRURGIJAoškodovani družini v primeru otroške srčne kirurgije. Otrok je preživel, a je po oceni...

3

Tisk Naslov Fides zavrnil vladni predlog

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Večer; 96.000 Stran: 3 Površina: 58 cm2

Rubrika, Datum V žarišču; 23. 6. 2016

Stran v zbirki:11

Avtor STA

Teme zdravstvo

Povzetek...zaradi varčevalnih ukrepov od leta 2011 naprej. Kot zavajanje pa so ocenili tudi obljube ministrstva za zdravje in predsednika vlade glede skrajševanja v tem letu. (sta) ... čakalnih dob

Tisk Naslov Družinskim zdravnikom je prekipelo

Zaporedna št.7


Rubrika, Datum V žarišču; 23. 6. 2016

Stran v zbirki:13

Avtor Franja Žišt

Teme zdravstvo

Povzetek... Do prvega oktobra bodo zdravniki počakali, da vlada uredi njihov status, predvsem pa izenači z družinske medicinedrugimi specialisti FRANJA ŽIŠT Zdravnikom je prekipelo. Do prvega oktobra bodo še počakali, ali družinske medicinebo vlada ugodila njihovim zahtevam, potem...

Tisk Naslov Sistem, da ne bo le gasil požarov

Zaporedna št.8


Rubrika, Datum Pisma bralcev; 23. 6. 2016

Stran v zbirki:14

Avtor Boris Rižnar

Teme zdravstvo

Povzetek...Sistem, da ne bo le gasil požarov Upam, da med nami ni prav nobenega tako umsko prizadetega, ki bo skrajševal

po podjemni pogodbi, po kateri bo plačan deset evrov neto za uro dela popoldan, ponoči in v soboto ... čakalne dobeNe pozabimo, da je bil Cerar plačan za svetovanje...

Tisk Naslov Nenehna borba med ceno in kakovostjo

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Kmečki glas; 73.000 Stran: 2 Površina: 714 cm2

Rubrika, Datum Poročamo; 22. 6. 2016

Stran v zbirki:17

Avtor Dragica Heric

Teme zdravstvo , združenje zdravstvenih zavodov

Povzetek...Naročanje lokalnih živil v slovenskih Nenehna borba med ceno in kakovostjo Tudi v ni več bolnišnicah bolnišnicahpomembno, kaj dati bolniku na krožnik, temveč za kakšno ceno Javni zavodi so veliki porabniki kmetijskih pridelkov in živil....

Tisk Naslov Nasilje nad nosečnicami

Zaporedna št.10

Medij; Doseg Mama; 35.000 Stran: 26 Površina: 627 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 22. 6. 2016

Stran v zbirki:19

Avtor Miha Lučovnik

Teme zdravstvo

Povzetek...psihično in spolno nasilje ter da ga doživljajo tudi med nosečnostjo. Pomembno je, da ginekologi med ambulantnimipregledi skušajo prepoznati žrtve nasilja. »Dejavnikov tveganja ni, so le naši predsodki« »V mojo hodijo ambulantoženske, ki so žrtve nasilja. V vašo tudi,« nas je doc. dr. Miha Lučovnik. specialist ginekologije...

4

Tisk Naslov Rad bi pe delal, a so ga upokojili

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Celjan; 17.000 Stran: 13 Površina: 917 cm2


Stran v zbirki:21

Avtor Brigita Kobe

Teme zdravstvo

Povzetek... MARJAN HRUSOVAR Asist. mag. Marjan Hrušovar, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa ter specialist , je v dolgih letih dela na tem področju dodobra spoznal, kako funkcionira zdravstvo. Zato družinske medicineje toliko bolj kritičen do dogodkov, ki se ne bi smeli zgoditi,...

Tisk Naslov Izolska bolnišnica vstopila v novo dobo

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Mandrač; 15.500 Stran: 5 Površina: 352 cm2


Stran v zbirki:23

Avtor U. R.

Teme zdravstvo

Povzetek

... vstopila v novo dobo Včeraj so v Splošni Izola postavili novevrstomate. Gre za avtomatiziran bolnišnica bolnišniciproces razvrščanja pacientov v , s pomočjo katerega naj bi se občutno zmanjšale čakalne vrste v hodnikih ambulante

. Pred nekaj meseci je direktor Splošne Izola Radivoj Nardin, v pogoovru za Mandrač, napovedal bolnišnice bolnišniceuvedbo novega sistema vrstomata ob vhodu v . Vrstomat naj bi občutno zmanjšal čakalne vrste v bolnici, bolnišnicopredvsem pa ne bi bilo potrebno pacientom čakati v hodnikih, pred vhodom v ... ambulante

Tisk Naslov Slab sluh pomeni tudi motnjo v komunikaciji

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Primorski dnevnik; 11.000 Stran: 17 Površina: 198 cm2


Stran v zbirki:24

Avtor E. D.

Teme zdravstvo

Povzetek...poskrbelo tudi letos za predavanje o zdravstvu. Povabilo je specialista otorinolaringologa Alojza Zorna, bivšega predstojnika specialističnega ORL oddelka v Izoli. Lepi skupini poslušalcev je 10. junija v Tumovi dvorani bolnišnicegoriškega KB centra predaval o problemih naglušnosti. Najprej je natančno in nazorno obrazložil...

Tisk Naslov Gozdovi pod novo družbo, sklad pa v reorganizacijo

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Demokracija; 10.000 Stran: 29Površina: 1.235 cm2

Rubrika, Datum Slovenija; 23. 6. 2016

Stran v zbirki:27

Avtor Maruša Opeka

Teme zdravstvo

Povzetek...se to vendarle ni zgodilo,« pripoveduje Rupar. Cerknica je bila v zadnjem času na udaru, saj ji je grozilo, da bo poleg geodetske pisarne izgubila tudi nujne medicinske pomoči. Zupan Rupar zato nasprotuje težnjam vladajoče ambulantopolitike, da državo centralizira. Posebej poudarja, kako pomembno je, da ljudje...

Izolska bolnišnica z vrstomatiIZOLA - Splošna bolnišnica Izola (SBI) je prva bolnišnica vSloveniji, kjer so vpeljali vrstomate. Vsak bolnik, ki je na-ročen na pregled ali preiskavo, se bo moral najprej prijavitina vrstomatu, kjer bo dobil podatke, kje in kdaj je na vrsti.S tem postopkom bo preskakovanje vrste nemogoče innepotrebno čakanje odpravljeno, šo sporočili iz bolnišnice.Sistem so poskusno pognali včeraj zjutraj, samostojno panaj bi začel delovati 1. julija. Na projekt so se pripravljalipribližno eno leto in vanj vložili 20.000 evrov. Za celo-tno izvedbo, ki vključuje procese v ozadju, kot sta nakupopreme in zagon projekta, pa so vložili 150.000 evrov, jepojasnil direktor SBI Radivoj Nardin. (STA)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 23.06.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 2

Površina: 41 cm2 1 / 1

Slovenske novice 23.06.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 314.000 Kazalo

Stran: 2

Površina: 41 cm2

5

Zdravniki: Vlada zavajaRevolt v zdravstvu Fides začel stavkovne priprave,PraktiLUm nadaljuje priprave na jesenski upor

Ljubljana - Sindikat družin-skih zdravnikov Praktik.Um jeod vlade včeraj zahteval odgo-vornost in uresničitev najnuj-nejših ukrepov za izboljšanjedelovnih razmer in razmerij dokonca septembra. Vlada sejeodzvala takoj, za zdaj retorično- in dobila zdravniški bume-rang. Tudi oziroma predvsemod sindikata Fides.DlANA ZAJECVlada soglasno podpira rešitev, skatero bi v sedanji kolektivni po-godbi za zdravnike in zobozdrav-nike doslej podrejeni položaj dru-žinskih zdravnikov popravili injih izenačili z drugimi specialisti.S takšnim zagotovilom sta v sku-pnem odzivu na pismo sindikatadružinskih zdravnikov Praktik.Umministrica za zdravje Milojka KolarCelarc in minister za javno upravoBoris Koprivnikar poskušala umi-riti žuganje sindikata. Ta za jesenne napoveduje stavke, ampak upor,ki bo povzročil podaljšanje čakal-nih vrst, izboljšal pa kakovost invarnost zdravljenja.

Praktik.Um: Vladnapodpora je fiktivnaPri zahtevah družinskih zdravni-kov, o katerih smo podrobneje pi-sali v včerajšnjem Delu, po mnenjuzdravstvene ministrice med vla-dno in sindikalno stranjo vsebin-skih razhajanj ni. Zatakne pa se naizvedbeni ravni. Vlada zavrača pri-pravo posebne kolektivne pogod-be, saj da to ni mogoče, ker moraplačni sistem ostati celovit.

»Podpora vlade našim zahtevamje fiktivna. V dosedanjih usklaje-vanjih smo ji že nedvoumno do-kazali, da rešitev, pri kateri vztraja,sploh ni mogoča - zato sedanjorazlago lahko razumemo le kotzavrnitev. Cilj je jasen: skregati sin-dikate in ne prevzeti odgovornostiza nevzdržne razmere, ki ogrožajokakovost in varnost našega dela,«trdi predsednik Praktik.Uma IgorMuževič.

In kako vlada oziroma politikaodgovarja na retorično vprašanje,ali si upa prevzeti odgovornost zanevzdržne razmere, ki ogrožajovarnost bolnikov? »Nas ni strahodgovornosti. Strah pa nas je nee-

notnosti sindikatov,« je včeraj dejalKoprivnikar in dodal, da vlada nemore privoliti v vsako posamičnozahtevo po spremembi kolektivnepogodbe, če se sindikati ne morejouskladiti med seboj.

»Ne bomo privolili v tako spre-vrženo sprenevedanje,« pravi Mu-ževič, zato bo njihov sindikat nada-ljeval napovedane aktivnosti.

Fides: Ne tarifnemu predlogu,da stavkovnim pripravamVladnim pogajalcem pa se je zata-knilo tudi pri iskanju dogovora ssindikatom zdravnikov in zoboz-dravnikov Fides. Prihodnji tedense bodo vse enote tega sindikatapreoblikovale v stavkovne odbore.Glavni odbor Fidesa - tega so predmesecem dni preimenovali v stav-kovnega - je včeraj soglasno v ce-loti zavrnil predlog tarifnega delakolektivne pogodbe, ki jim ga jevlada predstavila v ponedeljek.

»Vladni predlog ni nič drugegakot poskus, da bi zdravnikom dalimanj, kot jim je kriza vzela. Reši-tve, ki jih predlaga vlada, so pov-sem nesprejemljive. Toda glede nakoalicijsko pogodbo in sestavo tevlade moram reči, da pravzapravniti nisem presenečen, kako tadeluje. O reformah ni niti sledi.Veliko je besed, aktivnosti nič. Se-danja vlada bi potrebovala deset

mandatov, da bi kaj tudi v resnicinaredila - z izjemo tega, da svojeljudi na določena mesta postavljatako, kot tega ni počela niti par-tija,« je za Delo povedal KonradKuštrin.

Ponedeljkove obljube ministriceza zdravje in premiera Mira Cerar-ja, po katerih naj bi se vlada pred-nostno usmerila v skrajševanjenedopustno dolgih čakalnih dob,pa stavkovni odbor Fidesa označu-je za zavajanje. »Ne verjamemo, dabo vlada našla zdravnike, ki bodov svojem prostem času na podlagipodjemnih pogodb pripravljenisodelovati pri tem projektu za takoponiževalno ceno - deset evrovneto ali manj. Ta projekt ni ničdrugega kot piarovska poteza Ce-rarja in Celarčeve,« meni Kuštrin.

Dogajanja s sindikatom Praktik.Um, katerega vodstvo se pri poga-janjih ni hotelo uskladiti z drugimizdravniškimi sindikati, pa predse-dnik sindikata Fides, v katerem jemed člani tudi veliko družinskihzdravnikov, noče komentirati.

10evrov neto ali manj bina uro prejel zdravnikza pomoč pri skrajševanjučakalnih dob

. \ v •fl^^^^F^______________

Konrad Kuštrin: »Ta vlada bi potrebovala deset mandatov, da bi kajnaredila.« Foto Uroš Hočevar

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 23.06.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 2


Delo 23.06.2016 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 2

Površina: 341 cm2

6

Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 19:09 22.06.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 133.000

Trajanje: 01:00

( )poslušaj 1 / 1

Zavod za zdravstveno zavarovanje plača več kot400 operacij krčnih žil

1, 22. 6. 2016, 19.09RADIO SLOVENIJA RADIJSKI DNEVNIK, (voditeljica): V zvezi z včeraj objavljenimi navedbami tržaškega zavoda za zdravstveno varstvo, da KATJA ARHAR

zdravnik Janez Zimmermann ni imel dovoljenja za kirurške posege, ampak le za zdravniške preglede, predpisovanje zdravil ter za opravljanje ultrazvočne ali laserske diagnostike smo danes poizvedovali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki je v minulem letu in pol za več kot 400 operacij krčnih žil, ki jih je opravil Zimmermann, plačal skoraj 400.000 evrov. Kot pravijo, imajo sami drugačne podatke.

(voditelj): Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje pojasnjujejo, da so že od marca lani, ko se je začelo MATEJ RUSpovečevati število opravljenih operacij na zvezi s pristojnimi italijanskimi organi. Ti so jim zatrdili, da je Zimmermann, specializiran za splošno kirurgijo, registriran v poklicnem združenju zdravnikov in kirurgov ter da lahko legalno izvaja zdravstvene storitve v Italiji, poklicne kvalifikacije mu je konec leta 2014 priznalo tudi italijansko ministrstvo za zdravje. Na podlagi informacij italijanske strani zavoda za zdravstveno zavarovanje, kot navaja, ni imel razlogov, da ne bi povrnil stroškov za opravljene storitve, sicer pa še vedno intenzivno sodelujejo z italijanskimi organi, tudi zdravniško zbornico, ki opravlja strokovni nadzor nad delom Zimmermanna.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 19:09 22.06.2016 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

( )poslušaj

7

https://media.klipingmap.com/html/view?filePath=2016/06/22/e1ac45ea-79c5-4013-86ed-e0f3d3e95afe&language=sl&topicGroupId=ebc4b54a-ea83-37dc-81d8-b5cd6367a03a&showHighlights=true&purpose=2&summaryType=auto_generated

Neodgovornokadrovanje zdravstveneministrice •

Ali ima pri izbiri direktorjev bolniš-nic ministrica ali minister kakšnovlogo? Do zdaj jo je imel(a). Sedanjaministrica za zdravje stalno izjavlja,da se v kadrovanje v posameznihzdravstvenih zavodov ne vtika. Nerazumem! V svetih bolnišnic, ki so-dijo neposredno pod nadzor minis tr^,s tva za zdravje (MZ), ima ministrstvovečino in - to z razlogom - možnostiukrepanja, ko stvari v zavodih ne po-tekajo tako, kot si ministrstvo pred-stavlja, da bi morale. Tako je biloodločeno pred leti, ko se je ugotovi-lo, da ima vlada v tedanji sestavi sve-tov zavodov premalo vpliva. Tedaj seje znižalo število članov v vseh sve-tih in postavilo se je novo razmerjemed predstavniki MZ, ZZZS in lokal-ne skupnosti. Ob tem je bilo trebsfspremeniti statute zavodov.

Zdaj naj bi ministrica, glede nanjene izjave, odločitve, kot je imeno-vanje direktorja bolnišnice, prepuš-čala članom svetov zavodov in mi-nistrstvo ob tem ne bi imelo nikakr-šne vloge. Koga zavaja? Pri tem semoramo spomniti njenega neuspeš-nega vztrajanja pri izboru prejšnjegakandidata za direktorja UKC Ljublja-na. V drugem poskusu je svet UKC LJizbral, vlada pa potrdila človeka, kine izpolnjuje kriterijev, ki jih je MZpostavilo kot pogoj, da lahko posta-neš član sveta v bolnišnice. Še več!Izbrani novi direktor UKC LJ nimaniti znanj iz upravljanja v javnemsektorju, kaj šele da bi imel kakršnekoli izkušnje. Ob tem pa gospa mi-nistrica izjavi, da je v bolnišnicahmenedžment slab!

Zdaj, v primeru UKC Maribor, de-luje drugače. V UKC MB so zamenjalienega najuspešnejših direktorjevslovenskih bolnišnic, ki je odstopil, zdrugim, enako uspešnim. V razlogeza odstop se ne bom spuščal, čepravbi se lahko ob poznavanju razmer intežav, s katerimi se srečujejo direk-torji bolnišnic.

Ob tem želim opozoriti na ponov-no povsem drugačno oziroma že vi-deno neresno ravnanje gospe minis-trice na Onkološkem inštitutu (01)

LJ. Imam namreč informacije, da bovladi za direktorico 01 LJ v imenova-nje predlagala Zlato Štiblar Kisič. Tobo storila po tistem, ko se pol leta niodločila za ta korak in je sama toimenovanje postavila pod vprašajzaradi neupravičeno izplačanih na-dur. Izpostavila je tudi ravnanje Šti-blar-Kisičeve, ker je bilo plačiloosebno za njo narejenega pravnegamnenja izvedeno na račun 01 LJ. Za-kaj si je zdaj premislila? Na osnovikakšnih argumentov, če je nadzorministrstva za javno upravo oziromanjihovega inšpektorata nespornougotovil kršitve in se mora denar zanepravilno izplačane nadure vrniti?Kot je povedala sama, je opravilarazgovor s kandidatko, ki jo je pre-pričala. O čem?

Po dostopnih informacijah jeopravila še dodatne razgovore, meddrugim tudi z dr. Erikom Brecljem.Kdo je torej dr. Brecelj? Javnosti jepoznan kot tisti, ki je poklican zakomentarje vsega, kar je narobe vzdravstvu. Postavlja se vprašanje, aliso vsi njegovi komentarji in stališčaverodostojni. Ob tem do zdaj ni želelprevzeti nobene vidnejše vloge, s ka-tero bi prevzel tudi odgovornost. Še

več: zelo problematični so njegovoravnanje in izjave, povezane z varno-stjo bolnikov, nazadnje v Tarči l. ju-nija 2016. Vsekakor je na mestu vpra-šanje, del katerega kolesja je dr. Bre-celj? Komu služi njegovo pojavljanjev medijih? Ali res deluje samo v pridbolnikov? Pri nas je veliko preveč ta-kih, ki to delajo z besedami, ravnajopa drugače. Tisti, ki dejansko želijokaj spremeniti, so odstranjeni.

Živimo v času stalnih prevar javno-sti s strani politike. Navsezadnje sespomnimo predvolilnih parol MiraCerarja, tedaj kandidata za mandatar-ja, in njegovih obljub. V zdravstvu,enem najpomembnejših notranjepoli-tičnih področij, je enako. Politika stal-no nekaj pripravlja, obljublja, spre-memb v dobro bolnikov in zaposlenihpa ni. V medijih imamo vrsto kritič-nih nastopov posameznikov, kot je re-cimo dr. Brecelj. In rezultat? Stvarigredo na slabše. Povsem upravičenočlovek razmišlja, da nas politika innekateri mediji vseskozi zavajajo.

Dr. Janez remškar, Ljubljana

*'* $£_$" Ittfk&b _, , saiEBuBBmBBpr '^HHBHi^^B______________________l__n___i_ll**"«*-&>_>__&* ll^^g^^-% _iJW^^M^S_^____S____________!^*™________

'-ir ■"'"*

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 23.06.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 13




Stran: 13

Površina: 354 cm2

8

ZDRAVSTVO / OTROŠKA SRČNA KIRURGIJAPoravnavo ponudili še eni družini, a opravičili se nisoZavarovalnica Adriatic Slo-venka je ponudila poravna-vo še eni oškodovani druži-ni v primeru otroške srčnekirurgije. Otrok je preživel,a je po oceni svojcev utrpelposledice neustreznegazdravljenja.

Nina KnavsZavarovalnica Adriatic Slovenica jeporavnavo ponudila še družini enegaod otrok, ki so jih zdravili v nekda-njem programu otroške srčne kirurgi-je UKC Ljubljana. Deček je preživel,njegova družina pa ugotavlja, da jeutrpel posledice neustreznega zdra-vljenja. V ponudbi poravnave vidijopriznanje odgovornosti, moti pa jih,da se jim v UKC Ljubljana niso nepo-sredno opravičili. Poleg tega je ponu-jena vsota relativno nizka, ocenjujejo.Tako je mogoče, da se bodo zoper tadel poravnalne ponudbe pritožili.

Zavrnitvama bodo oporekaliOdvetnik David Sluga je doslej pri oš-kodovancih, ki jih zastopa v primeruotroške srčne kirurgije (med drugimdružino omenjenega pacienta UKCLjubljana, ki želi ostati anonimna),prejel odgovore na tri zahtevke. Polegporavnalne ponudbe sta bila dva ne-gativna. V enem od teh dveh prime-

rov gre za smrt petnajstletnika, enegaod pacientov, ki bi imeli glede na laniobjavljene ugotovitve nadzornikov vbolje zastavljenem programu oziromaboljših odločitvah v UKC Ljubljanavečje možnosti preživetja. V drugemprimeru zavrnitve pa je otrok preži-vel, a je po oceni svojcev utrpel posle-dice. Obema zavrnitvama bodo opore-kali, je napovedal Sluga.

»Primaren cilj naših zahtevkov je vugotovitvi, da je pri zdravljenju mla-dih bolnikov šlo nekaj narobe in da jeza to - tako ali drugače - nekdo odgo-voren. Ugotovitev odgovornosti jenavsezadnje potrebna, da se ponavlja-nje napak prepreči v bodoče,« je pou-daril Sluga.

Prve odškodnineUKC Ljubljana je imel odškodninskoodgovornost med letoma 2007 in2014, ko je bila po ugotovitvah med-narodnega strokovnega nadzora skrbza varnost pacientov v programuotroške srčne kirurgije pomanjkljiva,zavarovano pri Adriaticu Slovenici.Avgusta lani smo poročali, da se jebolnišnica v enem primeru z otroko-vo družino poravnala, a je ta naknad-no vložila tožbo za višjo odškodnino.Nedavno pa se je zavarovalnica odlo-čila za poravnavo z družino Kos tanje-vec. Zakonca Kostanjevec sta za časo-pis Večer takrat povedala, da je zava-rovalnica njun odškodninski zahte-vek sprva zavrnila, češ da je od smrti

sina minilo že več kot tri leta. Premis-lila si je šele po opozorilu, da so staršiza vzrok otrokove smrti izvedeli šelepo lanski objavi poročila mednarodnekomisije. Ta je ugotovila, da bi imelištirje otroci - med njimi njihov otrok- ob bolje zastavljenem zdravljenjuveč možnosti za preživetje.Devet zahtevkov, štiri tožbeDoslej so bolniki oziroma njihovi svoj-ci vložili devet odškodninskih zahtev-kov, ki se nanašajo na srčne operacijeotrok v UKC Ljubljana. Trije zahtevkiso bili zavrnjeni, pojasnjujejo v bol-nišnici, treh pa še niso obravnavali,saj so jih prejeli šele ta teden. Ob temso spomnili na dve že sklenjeni porav-navi in aktualni primer, ki je v fazi po-ravnavanja. Poleg tega so »odprte« šetri tožbe (zoper bolnišnico ali zavaro-valnico, v enem od primerov pa zoperobe). V četrtem primeru tožbe pa jebil sodni postopek zoper zavarovalni-co že pred časom zaključen s porav-navo, pojasnjujejo v UKC Ljubljana.

Podlaga za odločitev v posamez-nem primeru je dokumentacija, ki jopredložita tako oškodovanec kot tudizavarovanec njihove stranke (bolniš-nice), pojasnjujejo v Adriaticu Slove-nici. »Konkretnih primerov ne more-mo komentirati, tudi informacij o šte-vilu poravnav ne moremo razkrivati.Vsak primer obravnavamo individual-no in posplošitve niso mogoče, nitiprimerne,« so še zapisali. x

Ob jasni podlagi prednost poravnavamKo je podlaga za poravnave jasna, bijim morala dati bolnišnica prednostpred postopki na sodišču, meni lju-bljanska zastopnica pacientovih pravicDuša Hlade Zore. Pot do odškodnine nasodišču je za vse zelo stresna in zamud-na, je spomnila. Hlade-Zoretova je na-klonjena tudi predlogu, da bi v Sloveniji

uvedli nekrivdne odškodnine po vzoruskandinavskih držav, kjer prizadetimposameznikom ni treba dokazovatikrivde zdravstvene ustanove oziromanjenih zaposlenih. Zelo pomembno paje po njenem tudi opravičilo: »To pa-cientom in njihovim svojcem veliko po-meni.«

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 540 cm2

9

*^_____^_________________________________I_I_____^_____»JP -_-&_..

I^^^.SH^^bi i. :i^. i ** 1- i^_________tJ^___^___________________l

_____ _____* ■■J _____■ H lil ' *^_____________H__J____ * i<Hj____9_____8jgkS • -j -_^_m _b mM ■*■■ S____^^ra •* - 3S9___HH * 41 ■ BS R ilSiUB>u if l' tviAiaH^ __H BB ■■ ■ ■ J™ __Z^^_______I________I3» *»ff ______r %%%%% ___■ H_B ___________________________________________^F ________ U __*_______________________________nf*___M________________________________tt_^u

_H___________Hi___H_H)_^ 7^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^HH|^H|

■^^^_^BW^SB|F ____Bfl^^_M 4f J Vi iMkfi ■ JraiK l » _■ j_Hh * <I_§_______9H________

Več družin, ki so vložile zahtevke in tožbe zaradi zdravljenja v nekdanjem spornem programu otroške srčne kirurgije UKCLjubljana, še čaka na epilog. <__ Tomaž Zajelšnik __r_"™

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 540 cm2

10

Fides zavrnilvladni predlog

V zdravniškem sindikatu Fides sovčeraj na zboru sindikalnih zaupni-kov in članov glavnega odbora sogla-sno zavrnili vladni predlog tarifnegadela kolektivne pogodbe za zdravni-ke in zobozdravnike. Iz Fidesa so obtem sporočili, da se bodo vse regijskein osnovne enote sindikata v priho-dnjem tednu preoblikovale v stavkov-ne odbore. V sporočilu za javnost sopojasnili, da vladni predlog tarifne-ga dela kolektivne pogodbe v finanč-nem smislu prinaša zdravnikom inzobozdravnikom manj, kot so izgubi-li zaradi varčevalnih ukrepov od leta2011 naprej. Kot zavajanje pa so ocenilitudi obljube ministrstva za zdravje inpredsednika vlade glede skrajševanjačakalnih dob v tem letu. (sta)

■H

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 23.06.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 58 cm2

11

Družinskim zdravnikom je prekipeloDo prvega oktobra bodo zdravniki družinske medicinepočakali, da vlada uredi njihov status, predvsem paizenači z drugimi specialistiFRANJA ŽIŠTZdravnikom družinske medicine jeprekipelo. Do prvega oktobra bodo šepočakali, ali bo vlada ugodila njiho-vim zahtevam, potem pa napovedu-jejo zaostritev svojega diskurza. Kajzahtevajo? V prvi vrsti si želijo ize-načitev pogojev z drugimi zdravnikispecialisti. Ob tem pa zahtevajo večjofleksibilnost delovnega časa, admi-nistrativne razbremenitve, finančnespodbude, pravno ureditev dela zdrav-nikov in uradno sprejetje normativa1200 bolnikov na zdravnika v ambu-lanti družinske medicine in 200 bol-nikov v socialnovarstvenih domovih.

Vsi v isti razredMinistrica za zdravje Milojka KolarCelarc je včeraj v odgovoru na njiho-ve zahteve poudarila, da so na vladienotno sprejeli predlog, da se vsezdravnike, ne glede na to, kako dolgoje trajala njihova specializacija, po-stavi v enak izhodiščni plačni razred.Družinskim zdravnikom bi navrgli šedodatek za delo na ruralnih območjih,kjer se sedaj neradi zaposlujejo, pred-videvajo normativ 1500 bolnikov naenega zdravnika in povečanje številaspecializacij za družinsko medicino.Prepričana je, da bi s tem postopnolahko zadostili zahtevam družinskihzdravnikov, ki jim "v preteklosti nibila posvečena pozornost in so bili vpodrejenem položaju". Le tako bodoimeli na razpolago več časa za bolnike,se jim bolj posvetili in jih ne bo trebaprepogosto napotovati k drugim spe-cialistom, je še dejala ministrica.

Strah pred neenotnostjoDa se pri vsebini zahtev z zdravniki ne

razhajajo, je ministrici pritrdil še mi-nister za javno upravo Boris Kopriv-nikar, zatika pa se na izvedbeni ravni.Vlada z izenačitvijo vseh specializira-nih zdravnikov soglaša, le predstav-niki sindikatov različnih poklicnihskupin morajo doseči dogovor, da jovnesejo v obstoječo kolektivno pogod-bo zdravnikov in zobozdravnikov, jeizpostavil Koprivnikar. A slednje botežko izvesti, se zavedajo družinskizdravniki, zato si želijo ureditve vpra-šanja v posebni kolektivni pogodbi.To pa po Koprivnikarjevih besedahne bo mogoče. "Kolektivno pogod-bo za zdravnike in zobozdravnikeje možno spreminjati, tudi uvrstitvedelovnih mest zdravnikov izenači-ti. Težko pa bo imela vsaka poklicnaskupina svojo kolektivno pogodbo,"razlaga minister Koprivnikar. Če biprivolili v to, bi se zmanjšala pregle-dnost, po njegovih besedah pa zako-nodaja tega niti ne omogoča. "Ni nasstrah sindikatov, strah pa nas je njiho-ve neenotnosti," priznava Koprivnikar,da bo spremembe, kot si jih je zamisli-la vlada, težko doseči.

Daljše čakalne dobeA zdravniki se ne bodo dali takozlahka. "Stoodstotno smo prepričanio iskrenosti ministričinih želja. Hkratipa vemo, da vlada tega ne bo moglanikoli uresničiti znotraj veljavne ko-lektivne pogodbe, saj se morajo stri-njati vsi sindikati, česar pa ni mogočedoseči. Ministrstvo za javno upravonam preprečuje lastno kolektivno po-godbo zaradi strahu, da bi to sprožiloplaz zahtev po novih poklicnih kolek-tivnih pogodbah. Tak poceni izgovorškodi bolnikom. Zaradi tega, ker dru-

žinski zdravniki nimamo izenačenihpogojev z drugimi zdravniki, se mladine odločajo v zadostnem številu za dru-žinsko medicino, kar ima dokazano po-sledice na daljše čakalne dobe, večještevilo hospitalizacij in večjo nepotreb-no umrljivost bolnikov," razlaga pred-sednik Praktik.Uma dr. Igor Muževič.

Slednji je prepričan, da drugi sindi-kati nimajo tako trdnih argumentovza lastno kolektivno pogodbo, zatotake pogodbe ne potrebujejo, če paimajo argumente zanjo, naj jo imajotudi oni. "Enotni plačni sistem je iz-razito škodljiv za državo in ga je trebademolirati, ne pa stati za njim in pusti-ti, da povzroča neposredno škodo pre-bivalstvu," poudari sogovornik.Nič ne stanePredlogi družinskih zdravnikov so fi-nančno nevtralni, saj je denar že za-gotovljen, zdravstveni domovi ga žedobivajo, le da ni porabljen namensko,ker kolektivna pogodba tega ne omogo-ča, izpostavi Muževič. "Tudi vse drugenaše zahteve so finančno nevtralne,torej nič ne stanejo. Do 1. oktobra smodali vladi čas, da jih uresniči." In če jihne? "Če pa misli vlada tako trmariti prisvojih blazno škodljivih odločitvah ozi-roma nesprejemanju odločitev, bomosprožili vse možne postopke, tudi orga-niziranega upora, zato da se stanje spre-meni. Sicer bodo dolgoročno bolniki izdneva v dan na slabšem."1200

bolnikov na zdravnika v ambulantidružinske medicine zahtevajo zdravniki

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 449 cm2

12

*___ 1^^« T__L _k ~* '_4nI. j___l

___________________________________________^^^^ _^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_B-^-^-^-^-^-^-^-^-^-^-^-^-^-^-^L^r^ tf"___________

Družinski zdravniki med drugim zahtevajo večjo fleksibilnost delovnega časa, administrativne razbremenitve, finančne spodbu-de, uradno sprejetje normativa ... Foto: Arhiv VEČERA

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 449 cm2

13

Sistem, da ne bo legasil požarov

Upam, da med nami ni prav nobenega takoumsko prizadetega, ki bo skrajševal čakalnedobe po podjemni pogodbi, po kateri bo plačandeset evrov neto za uro dela popoldan, ponočiin v soboto ... Ne pozabimo, da je bil Cerarplačan za svetovanje državnim organom 150evrov na uro! Zatorej ne podpisujte nobenihpogodb, dokler ne bo Fides izpogajal cene 104evre za uro, kot jo je Inštitut za raziskave v zdra-vstvu za hrvaške zdravnike na delu v UKCM! Čelahko plačajo njim toliko iz zdravstvene blagaj-ne in je vse v skladu z obstoječo zakonodajo,potem se ne morejo več izgovarjati. Če hočejopopulistično skrajšati čakalne dobe, bodo enakospodobno ceno morali plačati tudi nam. Ne do-volimo več, da se iz slovenskih zdravnikov politi-ki norčujejo! Zahtevajmo reformo zdravstvenegasistema, ki bo tak, da ne bo namenjen le gašenjupožarov. Smo že tako preobremenjeni z delov-nimi mesečnimi obvezami, ki so večje, kot jihimajo ostali poklici v javnem sektorju na letnemnivoju, oblast pa misli in računa, da bomo delališe več v svojem že tako omejenem prostem časuza takšno bagatelo, za katero nas katerikoli"domači mojster" še pogledal ne bi.

Boris Rižnarzdravnik, vodja sindikata Fides v UKC Maribor

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 10




Stran: 10

Površina: 70 cm2

14

Naročanje lokalnih živil v slovenskih bolnišnicah

Nenehna borba med ceno in kakovostjoTudi v bolnišnicah ni več pomembno, kaj dati bolniku na krožnik, temveč za kakšno ceno

Javni zavodi so veliki porabniki kmetijskih pridelkov inživil. Po regijskih posvetih o načelih kratkih verig v jav-

nem naročanju za šolnike je kmetijsko ministrstvo organizira-lo tovrstni posvet za uslužbence slovenskih bolnišnic. Zlasti vbolnišnicah je kakovostna prehrana izjemnega pomena, saj lju-dem pomaga na poti do okrevanja, je na posvetu izpostavil mi-nister Dejan Zidan.

Lokalna kmetijska proizvod-nja ima poleg bolj kakovostnihživil še širši družbeni pomen,saj zagotavlja preživetje vsem vkmetijstvu, vpliva na ohrani-tev podeželja ter regionalnirazvoj, rast industrije in drugo.In nenazadnje, davčna zakono-daja je tista, s katero država fi-nancira javno šolstvo, kulturo,socialo - vse to pa so pomem-bni vidiki krožnega gospodar-stva, ki ga je potrebno razume-ti, kot ga razumejo na primernaši sosedje Avstrijci. Angaži-ranost javnih zavodov lahkotrend naročanja lokalne hranezelo pospeši. Zato kmetijskoministrstvo spodbuja javne za-vode, naj pred oblikovanjemnaročil za hrano izvedejo last-ne raziskave, pridelovalce inpredelovalce pa povabijo kvečjemu sodelovanju in pove-zovanju pri njihovi ponudbi.

Maja Kokovič z ministrstvaza javno upravo je predstavilazakonski okvir javnega naroča-nja, med drugim novosti, ki sozačele veljati z letošnjim apri-lom. Bistvena novost je, da se vokviru sklopov živil lahko iz-loči sklop do vrednosti 80.000evrov, skupna vrednost vsehizločenih sklopov pa je lahkonajveč 20 odstotkov vrednosticelotnega naročila. Zelo je po-udarila pomen raziskave trgain na podlagi tega prilagoditevrazpisa in oblikovanje sklopovlokalnim ponudnikom. Pritem je predlagala oddajajo na-ročil za daljše obdobje, saj bo-do tako kmetje laže planiralisvojo proizvodnjo, ter uvedbookvirnih sporazumov.

Opozorila je na morebitne

štiri razloge za izključitev izrazpisa, in sicer na preverjanjeplačila davkov in prispevkovza socialno varnost ponudnikater plačila delavcem. Primeritujih praks kažejo, da so našerazpisne dokumentacije pre-dolge in imajo preveč nepo-trebnih določil, ki jih vlagateljina berejo oziroma nimajo časabrati. Na Nizozemskem, kjerimajo dolgoletne izkušnje sskupnim javnim naročanje,imajo na 30 straneh vse to, karimamo mi na 90. Opozorila jetudi, da naročnik ne sme izrec-no zahtevati certifikata, lahkopa v postopek izločanja sklo-pov vključi zahteve, ki so po-goj za pridobitev certifikata.

Prednosti lokalnih živilza naše zdravje

Zakaj naročati lokalno pri-delana živila in kakšne soprednosti teh živil, je sprego-voril dr. Matej Gregorič iz Na-cionalnega inštituta za javnozdravje. Začel je s tem, dazdravje ne nastaja v zdravstve-nem sektorju, ampak pred-vsem v vseh drugih sektorjihin je plod delovanja različnihakterjev v družbi. Hrana, kipripotuje od daleč, ima večumetnih barvil in konzervan-sov, za njen transport se pora-bi več fosilnih goriv, poveča sehrup in onesnaženje zraka ternepotrebna uporaba embalaže.Pri živilih, še posebej tistih, ki

so bolj občutljiva za poškodbe,to vpliva na njihovo svežino inhranilno vrednost. Danes si žalsodobne predelave hrane nemoremo več predstavljati brezuporabe aditivov. Če bi prepo-

vedali uporabo aditivov za ži-vila, bi se močno zmanjšala iz-bira prehranskih izdelkov.Aditivi so snovi naravnega alisintetičnega izvora. Nekateriaditivi za živila imajo alergenipotencial (npr. žveplov diok-sid, barvilo tartrazin), vendarso nekateri nujni za varno upo-rabo živil - npr. nitriti v me-snih izdelkih, pogosto pa se zaditivi podaljšuje rok uporab-nosti. Aditivi so barvila, ki do-dajo ali obnovijo barvo živilater vsebujejo naravne sestavi-ne, ki se običajno ne zaužijejokot živilo in ne uporabljajo kottipične sestavine živil. So kon-zervansi, ki podaljšajo rokuporabnosti živil tako, da jihščitijo pred kvarjenjem, ki gapovzročajo mikroorganizmi,in/ali jih ščitijo pred razvojempatogenih mikroorganizmov.

Veliko ovir pri nabavilokalnih živil v bolnišnicah

Kakšne so izkušnje sloven-skih bolnišnic pri nabavi živillokalnega izvora, je predstavilaTatjana Jevševar iz Združenjezdravstvenih zavodov Sloveni-je. Povedala je, da so se o jav-nih naročilih in povečanju do-bave lokalnih živil vsi vodjebolnišnic srečali z ministromza kmetijstvo v lanskem letu inda je interes po nabavi lokal-nih živil velik ter da se nabavapovečuje, je pa pri tem tudi karprecej ovir.

V Sloveniji imamo 89 javnihzdravstvenih zavodov, od tega27 bolnišnic. Te imajo za naba-vo živil z dobavitelji sklenjeneokvirne sporazume za obdobjeod enega do štirih let, in odpi-O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Kmečki glas 22.06.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 73.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 714 cm2

15

rajo konkurenco na 12 mese-cev oziroma pri sadju in zele-njavi na 14 dni do 6 mesecev.Kot je povedala Jevševarjeva,posebnih izkušenj z nabavo lo-kalnih živil nimajo, saj lokalnonabavljajo le sadje in zelenjavov sezoni, poudarila pa je, da sete količine povečujejo. Medovirami je omenila višje oziro-ma nekonkurenčne cene, pre-majhne količine živil, zaradičesar se sklepajo pogodbe zveč ponudniki, kar pa pomeniveč naročil, dobav in admini-strativnega dela. Pogrešajo tudiskupno mrežo ponudnikovoziroma povezovanje manjšihter določene zakonske omeji-tve za izvedbo postopka po na-čelu hitre verige. Povedala je

še, da so ponudniki manj flek-sibilni, imajo probleme s hlaje-njem živil, slab vozni park, nezagotavljajo zahtev HACCP-a,ne ponujajo porcijske embala-že, ni ponudnikov za splošnoprehrambeno blago, njihovadobava je zelo odvisna od vre-menskih razmer, nimajo potr-dil o kakovosti živil, imajo te-žave z e-poslovanjem ter teža-ve pri zagotavljanju dnevnedobave, kar je spet povezano slogistiko oziroma razdroblje-nostjo ponudbe več manjšihponudnikov.

Več sklopov, več delaDr. Lena Tajnšek je predsta-

vila nabavo živil v bolnišnici vJesenicah. Nabavni referentskupaj s prehransko službo, vkateri je tudi dietetik, opredelizahteve glede kakovosti živilin pripravi javno naročilo v ob-liki več manjših slopov živil,za več sklopov pa je potrebne-ga več dela in več administra-cije. Pri zbiranju ponudb imajonajveč težav v sklopih sadja inzelenjave, saj so pri lokalnihponudnikih cene previsoke.Domače jagode in drugo sezon-sko sadje zaradi višje cene na-bavljajo samo za najbolj rizičneskupine pacientov. Sicer jesadje in zelenjava v glavnem izuvoza, na primer zelenjava izŠpanije, krompir iz Egipta.

Tajnškova sicer zelo podpiralokalno nabavo živil, vendarpri tem poudarja kadrovskopodhranjenost in zniževanjestroškov bolnišnic. Vodstvo jetisto, ki odloča, ali bo kakovostimela prednost pred ceno aliobratno. »Ko bo padla odloči-tev, da je na račun kakovostidopuščena višja cena, smo nadobri poti,« je dodala Tajnško-va.

Nekoč ponudba presežena,danes premajhna

V Splošni bolnišnici Celje sodo sprejetja zakona o javnihnaročilih vsa živila nabavljalipri lokalnih pridelovalcih, tudivrtičkarjih, in še zlasti pri sad-ju in zelenjavi je bila kljub ve-likim potrebam bolnišnice po-nudba presežena, je povedalMatjaž Štinek. V službi za pre-hrano je zaposlenih 90 delav-cev, ki zagotavljajo hrano zapribližno 500 pacientov nadan, malice in kosila za 1700zaposlenih in še za veliko zu-nanjih obiskovalcev, kot so di-jakih iz bližnjih srednjih šol,upokojenci ter uslužbenci pod-jetjih v bližini, poleg tega pro-dajajo peciva, torte, narezke,pripravljajo jedi za zaključenedružbe in imajo tudi catering.Z uvedbo zakona o javnih na-ročilih se je na razpise uspešnoprijavil le en lokalni pridelova-lec, ki je v vseh teh letih edinilokalni dobavitelj. S spremem-bami zakona o javnem naroča-nju se v bolnišnici sicer trudi-jo, da bi v nabavo živil vključi-li več lokalnih pridelovalcev,vendar z rezultati niso zado-voljni. Pred tremi leti, ko je po-tekel prejšnji razpis, kateregavrednost živil je bila ocenjenana pet milijonov evrov, so bili vpostopek vključeni okvirnisporazumi, na podlagi katerihkonkurence odpirajo enkrat naleto, za svežo zelenjavo in dru-ge kmetijske izdelke pa napribližno 14 dni. 21 sklopomživil so dodali še tri dodatne,in sicer sklop kmetijski pridel-ki (krompir, solata, čebula, bu-če, šparglji, breskve, češnje ...),

v okviru katerega so se kmetjelahko prijavili na posameznoživilo, sklop ekološko pridela-nega domačega sadja in zele-njave ter sklop eko in dietnihživil (biosokovi, med in drugaekološka živila). Pričakovali soveliko več ponudb, kot so jihprejeli. Poleg pridelovalca, kije že njihov stalni dobavitelj, sopridobili le še pridelovalcabučk in pridelovalca špargljevter dobavitelja različnih kme-tijskih rastlin in izdelkov vmanjših količinah, to je Uni-verza Maribor, Fakulteta zakmetijstvo.

V Splošni bolnišnici Celje sose že začeli pripravljati na novrazpis, ki bo v naslednjem letu.Kot je povedal Štinek, aktivnoraziskujejo trg, zlasti na po-dročju pridelave sadja in zele-njave, zato se toliko bolj vestnoudeležujejo tovrstnih posve-tov, da bodo znali pripravitijavni razpis, ki bo privabil večlokalnih pridelovalcev.

Draaica Heric

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 73.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 714 cm2

16

) Leta 2018 elektronsko odpiranje ponudb»Naročniki in ponudniki so partnerji, njihov odnos mo-

ra temeljiti na poštenosti,« je prepričana Maja Kokovic zministrstva za javno upravo. Predvsem pa mora naročnikustrezno spremeniti razpisno dokumentacijo in jo postop-no tudi zmanjševati oziroma določen nepotreben del izlo-čiti. V tujini so ključne pogodbe za daljše obdobje, da kmet-je lahko planirajo posevke. Odpiranje konkurence v okvir-nih sporazumih na tri ali šest mesecev je predolg rok, pačpa je potrebno pogostejše odpiranje konkurence, pa čepravto za naročnika pomeni več dela. Včasih je glede na sezonotreba odpirati konkurenco na 14 dni, potem pa pol leta ničveč. »Konkurenco je treba odpirati po pameti,« je prepriča-na Kokovičeva, ki je še omenila, da bo v letu 2018 tako alitako obvezno elektronsko odpiranje ponudb, kar bo ta po-stopek poenostavilo.

Tudi v bolnišnicah bi morala biti na jedilniku živila, ki nima-jo za seboj na tisoče kilometrov transportnih poti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 73.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 714 cm2

17

Nasilje nadnosečnicami

Nasilje pred zanositvijo in mednosečnostjo (pre)pogosto ostaja

neprepoznano

Raziskava je potrdila, da pomembendel žensk doživlja fizično, psihično

in spolno nasilje ter da ga doživljajotudi med nosečnostjo. Pomembno

je, da ginekologi med ambulantnimipregledi skušajo prepoznati žrtve

nasilja.

»Dejavnikov tveganjani, so le našipredsodki«»V mojo ambulanto hodijo ženske, ki sožrtve nasilja. V vašo tudi,« nas je doc. dr.Miha Lučovnik. specialist ginekologije inporodništva, pozdravil na prvem simpozijuPsihosomatika v ginekologiji in porodništvu.Zmotno je prepričanje, da je nasilje nadnosečnicami redko in da je dejavniktveganja za nasilje večje pri določenihsociodemografskih značilnostih, kot so nižjaizobrazba, pripadnost etničnim manjšinam,revščina itd. je poudaril dr. Lučovnik. Leta 2012je bila v Ljubljanski porodnišnici opravljenaraziskava, ki je pokazala, da ti dejavnikitveganja ne kolerirajo s pojavnostjo nasilja vnosečnosti. S presejanjem nosečnic ginekologilahko prepoznamo tiste, ki so žrtve nasilja, jepovedal dr, Lučovnik. Pomembno je, da sezdravniki vprašajo o morebitni zlorabi pri vsehnosečnicah s psihološkimi težavami.

Asist. mag.Miha Lučovnik

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Mama 22.06.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 35.000

Stran: 26




Stran: 26

Površina: 627 cm2

18

Znaki, ki lahko kažejona nasiljeNosečnice izjemno poredko same od sebespregovorijo o zlorabah. Svojim ginekologomlažje zaupajo psihološke težave in simptome,kot so depresivnost, anksioznost innespečnost. Raziskava je razkrila, da so tisimptomi statistično značilno povezani znasiljem v nosečnosti. »Če ginekolog posumina nasilje pri nosečnici, je pomembno, da jo

o tem odkrito vpraša, ne glede na to, ali mu jeneprijetno," je poudaril dr. Lučovnik. Svetovalje tudi, da se nosečnicam s psihološkimitežavami posveča posebna pozornost in sejih napoti k strokovnjakom, ne glede na to, alinasilje (sprva) zanikajo. To je področje kliničnipsihologov in psihiatrov, ki bodo tovrstne teža\lažje odkrili in obravnavali morebitno nasiljein pomagali tudi v primeru drugih psihološkihtežav.

Pomembenj a vnozdr a vstveniproblemŽenske, ki doživljajo nasilje, imajo večzdravstvenih težav od žensk iz splošnepopulacije in predstavljajo pomembenjavno zdravstveni problem. Domenejavnega zdravstva so strategije varovanja inkrepitve zdravja, ki so usmerjene na celotnopopulacijo in ne le posameznika, je povedaldr. Lučovnik. Nasilje nad nosečnicami jepovezano s številnimi perinatalnimi zapleti,kot so prezgodnji porod, zastoj ali smrt plodav maternici. Kurativno zdravstveno varstvose osredotoča na zdravljenje posameznikapri že prisotnih zdravstvenih problemih.Na ta način na nasilje in njegove škodljiveposledice vplivamo v zelo omejenem obsegu.Učinkovitejši je populacijski pristop, kiozavešča prebivalstvo o problematiki, izvajapreventivne ukrepe in omogoča pravilnejšiodziv na pojavnost nasilja z usklajevanjem

medresorskih politik. »Ce povem nekolikoprovokativno, nasilje nad nosečnicami danesje za javno zdravstvo podoben izziv, kot so bilev preteklosti nalezljive bolezni - npr, sifilis inrdečke v nosečnosti,« je dodal dr. Lučovnik.

Izsledki raziskave onasiljuLeta 2014 je bila na KO za perinatologijoGinekološke klinike v Ljubljani opravljenaraziskava NANOS (nasilje v nosečnosti). Vanonimnem vprašalniku so ženske po poroduspraševali o fizičnem, psihičnem in spolnemnasilju v odrasli dobi in/ali med nosečnostjo.V raziskavo je bilo vključenih 1012 žensk.Dvesto deset (20,8 %) jih je navedlo, da so bilev odrasli dobi in/ali med nosečnostjo žrtvefizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja.Štirideset (4 %) jih je doživljalo nasilje mednosečnostjo. Najpogostejša oblika nasilja jebila psihološko nasilje: Sto dve ženski (10 %)sta ga doživljali v odrasli dobi, enaintrideset(3 %) pa med nosečnostjo. Sledi mu fizičnonasilje: 79 (7,8 %) v odrasli dobi, deset (1 %)med nosečnostjo. Spolnega nasilja ženske mednosečnostjo niso navedle, v odrasli dobi ga jedoživelo sedemnajst žensk (1,7 %). Raziskavoso opravili doc. dr. Miha Lučovnik, asist. dr.Tanja Premru Sršen, dr. Vesna Leskošek, univ.dipl. soc. sociologinja Megie Krajnc, mag. psih.,Lucija Pavše, univ. dipl. psih., dr. Ivan Verdenikin doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, speč.klin. psih.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 35.000

Stran: 26




Stran: 26

Površina: 627 cm2

19

Rad bi še delal,a so ga upokojili

MARJAN HRUSOVAR

Asist. mag. Marjan Hrušovar, dr. med., specialistmedicine dela, prometa in športa ter specialistdružinske medicine, je v dolgih letih dela na tempodročju dodobra spoznal, kako funkcionira zdra-vstvo. Zato je toliko bolj kritičen do dogodkov, ki sene bi smeli zgoditi, a smo nanje pristali. »Marsikajje šlo mimo nas, ker smo delali za tisto, kar je našeposlanstvo, in se prepustili krempljem tistih, kiobčega poslanstva sploh nimajo,« pravi dr. Hru-šovar, ki so ga cenili tako pacienti kot stroka. Zazdravstveno-vzgojno delo je prejel zvezno plaketoZlato sonce, za ustvarjalno in plodno strokovnodelo zlasti pri organiziranju in razvoju medicine de-la ter delo v sekciji so mu podelili najvišje strokov-no priznanje dr. Ivan Hribernik, lani pa je v Štorahprejel zlati grb za izjemen prispevek na področjuzdravstva v občini ter humano in nesebično deloz občani.» Piše: Brigita Kobe» Foto: Nataša Miiller

Ko ste nihali med študijem ag-ronomije in medicine, je na sre-čo prevladal vpliv vašega oče-ta, specialista medicine dela.• Oče je najbrž odigral karprecejšnjo vlogo. Mene sta s-prva zanimala naravoslovje indružboslovje, tehnika pa pravnič. Tik pred vpisom na agrono-mijo pa sem začutil neko notra-njo zavoro; ko sem razmišljal otem, kakšno delo bi po študijuopravljal, me to ni zadovoljilo.Tako sem se odločil za medici-no in če bi se še enkrat znašelna razpotju, bi znova izbral topodročje.Na poklicni poti ste bili razpetimed Celjem in Štorami, kjer stenazadnje pristali in ostali.• Začel sem v Obratni am-bulanti EMO Celje, čez čas pav Obratni ambulanti Železar-na Štore. Opravljal sem tudirazlične vodilne funkcije; odpomočnika direktorja za stro-kovne zadeve Regionalnegazdravstvenega doma Celje,

vodil sem Zdravstveno posta-jo Štore, bil predstojnik službeosnovne zdravstvene dejavnostiv Zdravstvenem centru Celje;kot član KPO sem bil zado-lžen za preventivno in osnovnozdravstveno dejavnost, natotudi za bolnišnično. Kasnejesem vodil javni zavod Zdrav-stveni center Celje. Ves čas semaktivno sodeloval pri pripravistandardov in normativov zapodročje medicine dela, prome-ta in športa. Dve leti sem pred-sedoval Zdravniškemu društvuCelje, bil aktiven na področjuzdravstveno- vzgojnega delater predaval. Med drugim sembil pobudnik in glavni nosilecprvega strokovnega izpopolnje-vanja iz medicine dela, prometain športa za srednje zdravstvenedelavce in sodelavce v Celju.

Kot član gradbenega odboraste orali ledino pri postavitvizdravstvene postaje v Štorah.To ni bil majhen zalogaj.• Drži. Pri načrtovanju po-stavitve zdravstvene postaje

____j____l___________S_____________f

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Celjan 22.06.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 17.000

Stran: 13




Stran: 13

Površina: 917 cm2

20

smo bili namreč vpeti v nekaterenelogične predpise, brez upošteva-nja katerih ni bilo mogoče dobitidovoljenja za delo. Ne glede na vseto pa je bila zdravstvena postaja vŠtorah vzor po izgledu in organi-zacijski plati ne samo v Sloveniji,temveč tudi v jugoslovanskem pro-storu. Na oglede so prišli celo izSovjetske zveze.Kakšne so razlike med bolezniminekoč in danes, ko je več stresnihdejavnikov?• Od mojih začetkov pred 45leti do danes seje struktura obolev-nosti v precejšnji meri spremeni-la; predvsem je zdaj več kroničnihdegenerativnih bolezni, prej je biloveč nalezljivih bolezni, poškodb pridelu in izven. Razjede dvanajstnikaskoraj ne srečamo več, v večji meriso sedaj prisotne bolezni odvisnostiin bolezni kot posledica izpostavlje-nosti večjim obremenitvam in ne-prilagojenosti izzivom, ki jih ljudjeprej niso poznali.Pravijo, da ste odličen diagnostik.Kako vam je to uspevalo pri skopoodmerjenih sedmih minutah napacienta?• Marsikaj je pač potrebno opra-viti po koncu ordinacije in med de-žurstvom. Vsekakor je v osnovnizdravstveni službi premalo zdrav-nikov. Delo v zdravstvu se ne moremeriti s količniki in točkami. Zatoso normativi, ki izhajajo iz tega,zame nesprejemljivi. Znotraj gla-varinskega normativa (števila pa-cientov na zdravniški tim) je trebaopredeliti tudi strukturo obveznihstoritev, ki sodijo na primarni nivo.Redkokdo še izpira ušesa, zašije ra-no, odstrani periferni tujek iz oče-sa, aplicira blokado v sklep. Če biznižali število pacientov pri enemzdravniku, bi morali upoštevati tudinjegove naloge, ne glede na skopoodmerjene minute. To bi bilo lahkotudi izhodišče za opredelitev na-grajevanja po opravljenem delu instroškovnih mest. Zmanjšali pa bise pritiski na nekatere specialističneordinacije.

Se strinjate, da v središču dogaja-nja ni več pacient, temveč ekonom-ska bilanca, kar je splošni evropskitrend?• Odvisno od tega, s katerega vi-dika gledamo. Pri zaključnem raču-nu je zelo pametno, da ni izgube, šebolj pa, da ni prevelikega dobička,ki ga lahko pobere ustanovitelj. Pri2000 evrih na državljana -v Avstrijije znesek enkrat večji - je o takšnihtrendih pri nas težko govoriti, ker jepreveč stvari postavljenih na glavo,neurejenih in skreganih z zdravopametjo.

Do razmer in dogodkov v zdravstvuste precej kritični.• Zgodili so se nekateri dogodki,ki se ne bi smeli, pa smo nanje pri-stali. Pristali smo na razporeditevzdravstva v javni sektor, čeprav ve-mo, da je javni sektor deloma tudirezervni zavod za zaposlovanje insektor za dodeljevanje služb po na-čelu pripadnosti, ne po sposobnosti,še manj potrebe. Zdravstvo moraimeti poseben nacionalni pomen,stroka in ustanovitelj pa bi mora-la natančno spremljati izvajanjesprejetih smernic ter ciljev. Nalo-ga zdravstva je skrbeti za paciente,ne pa za krpanje ustanoviteljevegaproračuna. Nepredstavljivo je, daima direktor glavo v pisarni ustano-vitelja, plačo pa v javnem zavodu.

S tira me je vrglo, ko je občinaCelje zasegla denar zdravstvenemudomu (ZD) iz naslova dobička, kinaj bi nastal iz neposredne menjavedela. Edino, do česar bi bila upra-vičena, je soudeležba iz naslovanajemnin po odbitku vseh stroškovZD pri oddajanju. Še bolj neprimer-no je, da so se nekateri zaposleni vZD s tem strinjali in so občinskisvetniki sprejeli povsem neadekvat-ne obrazložitve o opravičenosti dotega denarja.

Naslednja neumnost je ponujatiprostore v opuščeni hiši nasprotiZD kot nadomestilo za predvideneprostore v novogradnji z namenom,da se reši občinski problem, ne papotrebe ZD.Je res, da so vas upokojili proti vašivolji?• Res. Dvakrat so mi podaljša-li delo, na koncu pa jim je prišelprav zakon o uravnoteženju javnihfinanc, ki je še ena pogruntavščinanovonastale dmžbe. Ta pri upoko-jevanju ne upošteva kriterija spo-sobnosti doseganja obsega dela inpričakovane kakovosti, ampak vsedrugo, predvsem pa osebne inte-rese. Pri pomanjkanju določenegakadra je to totalna neumnost. Pritem pa je veliko ljudi v javnem sek-torju in drugod, ki bi se že zdavnajmorali upokojiti, pa še vedno nisoizpolnili pogojev po tem zakonu. Toje povsem skregano z logiko mojeosnovne profesionalne usmeritve.

Ob odhodu v pokoj so vam Što-rovčani pripravili nepozabno slovo.• Pacienti so mi brez moje ved-nosti pripravili slovo, ki seje začelov moji ordinaciji z zadnjim pacien-tom, nadaljevalo pred zdravstvenopostajo, od koder so me do resta-

vracije, kjer je bil zaključek, pri-peljali s kočijo. Zbralo se je velikopacientov, bilo je mnogo govorov,igrala je godba na pihala. Kar malomeje stiskalo v grlu.

Težko si vas predstavljam, kakozdaj doma preganjate dolgčas.• Saj še vedno delam v svojistroki, tudi pišem, ni pa to tisto, karje bilo med rednim delom, saj je sa-moiniciativnosti in možnosti razvo-ja bistveno manj. Tu in tam mi jetudi dolgčas, predvsem v meglenihali deževnih dnevih, ker se najboljepočutim izven štirih sten. Poleg hišev Socki imamo vikend pod Roglo,tako da je dela precej; od pripravdrv za zimo, košnje, obrezovanjagrmovnic . . . Imam šest vnukov inza vsakega sem posadil trs, da bolahko zobal grozdje.

Baje radi pripovedujete šale. Smehje pol zdravja, kako pa poskrbite zadrugo polovico?• Zdravje ni samo odsotnost bo-lezni, ampak je fizično, psihično insocialno blagostanje v določenemokolju in času. Trudim se skrbetiza vsa tri področja. Večinoma miuspeva.

Naloga zdravstva je skrbeti za paciente, ne pa za krpanje ustano-viteljevega proračuna. Nepredstavljivo je, da ima direktor glavo v

pisarni ustanovitelja, plačo pa v javnem zavodu.

LfMMr

iîîîîîîîî^Heiv / " M

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 17.000

Stran: 13




Stran: 13

Površina: 917 cm2

21

Izolska bolnišnica vstopila v novo doboVčeraj so v Splošni bolnišnici Izola postavili novevrstomate. Gre za avtomatiziranproces razvrščanja pacientov v ambulante, s pomočjo katerega naj bi se občutnozmanjšale čakalne vrste v hodnikih bolnišnice.Pred nekaj meseci je direk-tor Splošne bolnišnice IzolaRadivoj Nardin, v pogoovru zaMandrač, napovedal uvedbonovega sistema vrstomata obvhodu v bolnišnico. Vrstomatnaj bi občutno zmanjšal čakal-ne vrste v bolnici, predvsem pane bi bilo potrebno pacientomčakati v hodnikih, pred vho-dom v ambulante.

Včeraj naj bi avtomatizirani vrsto-mat uradno začel z razvrščanjempacientov, a po naših podatkih botreba počakati še nekaj dni. O tem,kako bo uspešen, pa bomo vseka-kor poročali naslednji teden, kobo tudi jasno, če smo pri nas žezreli za urejene čakalne vrste.

Sporočilo za javnost»V sredo, 22. 6. 2016 od 7.00 daljepotekala testna administrativnaregistracija za vse naročene paci-ente preko naprave za registracijona zdravstveno obravnavo (v na-daljevanju: vrstomat).Administrativna registracija sebo izvedla tako, da bo vsak pa-cient naročen na preiskavo/pre-gled ob prihodu v režo vrstomatavstavil svojo veljavno zdravstve-no kartico. Na zaslonu vrstoma-ta se bo pojavilo obvestilo, kamje potrebno iti, v kateri hodnik,v katero ambulanto, do kateregaspecialista. Vsak bo prejel listeks svojo zaporedno številko na-

ročila. Pri izvedbi registracije bopomoč nudilo osebje SBI.V primeru, da bodo nastala od-stopanja, bo registracijo fizičnoizvedla oseba na okencu admini-strativnega sprejema.V hodnikih bodo nameščeni mo-nitorji, iz katerih bo razvidenvrstni red pregleda/preiskave poštevilčnem vrstnem redu naroča-nja.Za registracijo morate priti 15minut pred naročeno preiskavo/pregledom. Če na preiskavo/pre-gled zamudite, boste uvrščenina čakalni seznam kot zadnji vvrsti.V primeru, da pridete na pre-gled ali preiskavo prej, prednaročeno uro (1, 2, 3 ure prej),boste na vrsti ob uri, ki vam jedodeljena oziroma po vrstnemredu naročanja in ne prihoda.Registracija za Nuklearno me-dicino ter RTG diagnostiko(RTG, MR, CT, UZ) bo še vedno

potekala v 1. nadstropju in boleto izvajala služba zdravstve-ne administracije. V sklopu tegabo izvzeta ščitnična ambulanta,katere registracija bo potekalapreko vrstomata.Vrstomat bo omogočal registraci-jo tudi enotam, ki ob registracijine potrebujejo napotnice (pri-marni nivo - dispanzer za žensketer ambulanta za pregled vida) .Vse naročene paciente prosi-mo, da imajo s seboj veljavnozdravstveno kartico, veljavnozdravstveno zavarovanje, ter žepredhodno dostavljeno veljavnonapotnico.Glede nato, da je sistem regi-stracije popolnoma nov in dasmo v sredo s tem pričeli prvič,vljudno prosimo vse paciente inobiskovalce za strpnost in razu-mevanje.«

ur

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Mandrač 23.06.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 15.500

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 352 cm2

22

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 15.500

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 352 cm2

23

GORICA - Društvo upokojencev

Slab sluh pomeni tudimotnjo v komunikaciji

Potem ko je Društvo upokojencevza Goriško v marcu priredilo predavanjeo ruskem jeziku in kulturi, je v okvirusvojega delovanja poskrbelo tudi letos zapredavanje o zdravstvu. Povabilo je spe-cialista otorinolaringologa Alojza Zorna,bivšega predstojnika specialističnegaORL oddelka bolnišnice v Izoli.

Lepi skupini poslušalcev je 10. ju-nija v Tumovi dvorani goriškega KB cen-tra predaval o problemih naglušnosti.Najprej je natančno in nazorno obraz-ložil anatomijo ušesa. Nato je pojasnil,kako človek zaznava glasove, in navedelvzroke naglušnosti. Motnje prevajanjavalov so odvisne ne samo od ušesnegamasla, ampak tudi od nove kosti, ki za-pira kanal, v katerem lahko nastanejo ra-zna vnetja. Tedaj govorimo o prevodninaglušnosti. Človeka pa lahko zadene tu-di hujša, akutna naglušnost, ko odpovejočutne celice ali živci. Vzroki so lahkostranski učinki nekaterih zdravil, po-manjkanje kisika, tromboza in pljučnaembolija (zamašitev žile). Povzročiteljipostopne izgube sluha so močni dražljaji(npr. moteče ropotanje, bobnenje stro-jev, kričanje, preglasna glasba, eksplo-zije) ali borelioza, tumorji itd. Nekate-

ra obolenja se zdravijo z zdravili ali ki-rurškimi posegi. V Sloveniji opravlja po-sege le ducat kirurgov.

Predavatelj je govoril tudi o staro-stni naglušnosti, ki je posledica splošne-ga staranja človekovega organizma, ože-nja žil, skromne prekrvavitve in manjšegadotoka kisika. Slab sluh pomeni motnjo

v komunikaciji. Zato si človek pri izgu-bi sluha mora pomagati s slušnim apa-ratom. Glede slušnih pripomočkov je dr.

Zorn postregel z mnogimi koristnimi na-sveti in napotki, saj si je pridobil velikozanimivih izkušenj pri izpopolnjevanjustrokovnega znanja v Parizu. Na podla-gi teh je pripomogel k temu, da so v ORLoddelku bolnišnice v Izoli prvi v Slove-niji izvedli proteze nujno potrebnihslušnih koščic. Številni udeleženci so po-zorno poslušali predavateljevo razlago inse radi vključevali v pogovor, (edj

Na predavanju otorinolaringologa Alojza Zorna

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorski dnevnik 22.06.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 11.000

Stran: 17


Primorski dnevnik 22.06.2016 SredaDržava: Slovenija


Stran: 17

Površina: 198 cm2

24

<& Maruša Opeka 183 Urban Cerjak, Polona Avanzo, Google maps, VVikipedia Commons

Gozdovi pod novo družbo,sklad pa v reorganizacijoV javnosti se je pojavila informacija, naj bi Sklad kmetijskih zemljišč ingozdov RS po prenosu nekaterih pristojnosti na novo družbo zapiralsvoje pisarne po nekaterih krajih. Za zdaj še ni znano, kakšen bo obsegte reorganizacije, saj so interesi zelo različni.

Sredi februarja je začel veljati zakono gospodarjenju z gozdovi v lasti Re-publike Slovenije, katerega namenje, da se določi način gospodarjenjaza doseganje gospodarskih in razvoj-nih ciljev in ciljev javnega interesapri gospodarjenju z državnimi goz-dovi. Država naj bi si tudi prizade-vala, da se ustvarijo pogoji za razvoj

gozdno-lesnih verig kot nosilcevtrajnostnega razvoja in vzpostavitevzelenih delovnih mest. Za gospodar-jenje z državnimi gozdovi se je napodlagi zakona ustanovila Družbaslovenski državni gozdovi. »Druž-ba v okviru opravljanja dejavnostigospodarjenja z državnimi gozdo-vi opravlja naloge razpolaganja z

državnimi gozdovi, upravljanja državnih gozdovin pridobivanja gozdov,« je zapisano v zakonu.Prav tako lahko z namenom gospodarske in učin-kovite skrbi za gozdove opravlja tudi druge de-javnosti, kot so organiziranje centrov za zbiranje,predelavo lesa in razvoj lesnopredelovalnih verig.Zakon določa, da se pri razpolaganju z državnimigozdovi in pridobivanju gozdov oblikujejo večjistrnjeni kompleksi državnih gozdov.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Demokracija 23.06.2016 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 10.000

Stran: 29

Površina: 1.235 cm2 1 / 3



Stran: 29

Površina: 1.235 cm2

25

Sredi februarja jezačel veljati zakon ogospodarjenju z gozdovi vlasti Republike Slovenije.

Del nadomestila v skladOb tem pa naj bi se zmanjševal delež državnih

gozdov v solastnini. Prednost pri pridobivanjunaj bi imeli gozdovi v obmejnem pasu, varoval-ni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom in navarovanih območjih. Prodaja ali menjava dr-žavnih gozdov ob ustrezni ocenjeni vrednosti inneodplačni prenos lastninske pravice z držav-nih gozdov na občino pa se lahko izvede samopod pogojem, daje državni gozd vključen v letninačrt razpolaganja z gozdovi, ki ga mora potr-diti vlada. V zakonu je določeno, da družba tudifinancira naloge upravljanja državnih gozdov sprihodki od prodaje gozdnih lesnih sortimen-tov, drugih gozdnih dobrin in drugih lastnihprihodkov. Od prihodkov prodaje lesa iz držav-nih gozdov je tudi zavezana državi plačevati le-tno nadomestilo v višini 20 odstotkov od proda-je. Iz tega naslova naj bi se sredstva med drugim

namenjala za tako imenovani pro-računski sklad za gozdove, s kate-rim bi razpolagalo pristojno mi-nistrstvo za gozdarstvo, sredstvapa bi namenjalo tudi za promocijo

rabe lesa in lesnih proizvodov terukrepe na področju Nature 2000.

Prenos na SiDG, d. o. o.

Kot posledica sprejetja oziromauveljavitve zakona o gospodarje-nju z gozdovi v lasti RS, ki je začelveljati 13. februarja 2016, se je gos-podarjenje z gozdovi preneslo nanovonastalo družbo Slovenski dr-žavni gozdovi (SiDG, d. o. o.). Prejje z državnimi gozdovi gospodarilSklad kmetijskih zemljišč in goz-dov Republike Slovenije. Kot po-jasnjuje Anka Stopinšek s skladase bodo s 1. julijem 2016 državnigozdovi, s katerimi bo do roka gos-podaril sklad, prenesli na družboSiDG. V javnosti so se pojavile in-formacije, naj bi sklad v prihod-nje zaradi nove zakonodaje tudireorganiziral mrežo pisarn, ki jihima po vsej Sloveniji. Kot pišejo naskladu, je ključni namen vzposta-vitve upraviteljskih in območnihizpostav sklada, ki pokrivajo celot-no območje Slovenije, učinkovitaorganizacijska in strokovna pod-pora lokalnim uporabnikom - to jezakupnikom kmetijskih zemljišč.»Z organizacijskega vidika obmo-čne izpostave skrbijo za pomem-ben stik z uporabniki, saj vsakaobmočna izpostava omogoča bolj-še poslovanje, večjo dostopnost,pokrivanje konkretnega območjain lokalno strokovno podporo ka-kovostnemu delu sklada,« pišejo.O reorganizaciji svojih služb na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS molčijo.

Zapiranje območnih izpostav bi pomenilo novo breme za kmete.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 29




Stran: 29


26

Načrtujejo dodatne analize

Zdaj pa očitno ne bo več tako. Nasklad smo naslovili vprašanja, kak-šen je načrt reorganizacije, katerepisarne ostajajo in katere namera-vajo zapreti, zakaj so se odločili zareorganizacijo, koliko bodo s temprihranili, kaj se bo zgodilo z za-poslenimi in kako odgovarjajo naočitke, da gre za centralizacijo, a nažalost konkretnih odgovorov nis-mo dobili. Samo potrdili so, da botreba v skladu s prenosom na novodružbo spremeniti interne aktesklada, ki urejajo področje gospo-darjenja z zemljišči, med drugimpravilnik o podrobnejši oprede-litvi obsega krajevne in stvarnepristojnosti območnih izpostavin upraviteljstev. »Pri tem je gledeštevila območnih izpostav skladav prihodnje zaradi izpada prihod-kov iz gospodarjenja z državni-mi gozdovi po 1. juliju 2016 nujnotreba upoštevati tudi racionaliza-cijo stroškov sklada,« pojasnjujeStopinškova. Pri tem dodaja, daje predlog sprememb omenjenegapravilnika na 20. redni seji, ki jepotekala konec maja, že obravna-val svet sklada in pri tem sprejel

sklep, da so se seznanili s predlo-gom pravilnika, vendar so vodstvusklada naložili še pripravo doda-tnih analiz. »Glede na navedenovam zato na vaša vprašanja ne mo-remo podati konkretnih odgovo-rov,« so jasni na skladu, ne napiše-jo pa, kdaj naj bi bilo vendarle večjasno o tem, kaj bo reorganizacijaobsegala.

Pozivi k ohranitvi

Z namerami Sklada kmetijskihzemljišč in gozdov RS pa so sez-nanjeni na Kmetij sko-gozdarskizbornici Slovenije (KGZS), kjerpotrdijo, da so prejeli informacijoo nameravanih ukinitvah oziro-ma zaprtjih nekaterih območnihizpostav sklada. Kot pojasnijo naKGZS, so na svet sklada zato pos-lali poziv za ohranitev območnihizpostav. »V njem opozarjamo, daje naloga sklada gospodarjenje skmetijskimi zemljišči in kmetija-mi v lasti Republike Slovenije. Dabi zagotovili racionalnejšo orga-nizacijo poslovanja in dostopnoststoritev uporabnikom, so v okvi-ru štirih upraviteljstev po terenuorganizirane območne izpostave.

S L julijem 2016 se bododržavni gozdovi, s katerimibo do roka gospodaril sklad,prenesli na družbo SiDG.

Te se ukvarjajo z oddajanjem kmetijskih ze-mljišč v zakup, urejanjem lastništva zemljišč,nakupi, prodajami in drugimi pravnimi posliter upravljanjem in vzdrževanjem hidromelio-racijskih sistemov,« naštevajo na zbornici. Obtem so prepričani, da so vse te storitve za kmetezelo pomembne, zato bi bilo po njihovem mne-nju treba ohraniti možnost izvajanja storitevvsaj na obstoječih lokacijah. »Se več, potrebova-li bi večjo lokalno razporeditev in ne manjše,« sojasni na KGZS. Tako ocenjujejo, daje centraliza-cija storitev povsem neprimerna, saj bi za kmetelahko pomenila otežen dostop do storitev skla-da. Na KGZS ne glede na namere sklada vendar-le pričakujejo, da bo sklad ohranil sedanjo lo-kalno razporeditev.

Proti centralizaciji

Da nameravajo ukiniti tudi pisarno sklada vCerknici, ki obratuje samo enkrat tedensko inje izpostava vrhniške pisarne, je župan obči-ne Cerknica Marko Rupar izvedel iz medijev.Kot pravi Rupar, o namerah sklada niso preje-li še nobenega uradnega pojasnila. Obveščanjepristojnih o tovrstnih zadevah je po njegovemmnenju močno pomanjkljivo, občine pa pogos-to sploh nimajo možnosti, da bi predstavile svo-je argumente. »V zadnjem hipu smo v Cerkniciizvedeli tudi, da nam želijo ukiniti geodetskopisarno in smo bili potem hitro prisiljeni ukre-pati, da se to vendarle ni zgodilo,« pripovedujeRupar. Cerknica je bila v zadnjem času na uda-ru, saj ji je grozilo, da bo poleg geodetske pisar-ne izgubila tudi ambulanto nujne medicinskepomoči. Zupan Rupar zato nasprotuje težnjamvladajoče politike, da državo centralizira. Pose-bej poudarja, kako pomembno je, da ljudje lahkoposle opravijo v bližini domačega kraja. x

Mandatna vrhu KGZS je znova dobil Cvetko Zupančič.

Novi stari predsednik KGZS je Cvetko Zupančič

Pretekli teden je na sedežu Kmetij-sko-gozdarske zbornice v Lju-bljani potekala ustanovna sejasveta KGZS. Po volitvah, ki so zapravne osebe potekale 25. maja,za fizične pa 29. maja in na katerihso upravičenci volili organe KGZS,seje formiral Svet Kmetijsko--gozdarske zbornice Slovenije vnovem mandatu. Novi svet zbor-nice tako sestavlja 49 članov, 13so jih izvolile pravne osebe, 36 pafizične, med katerimi ima največčlanov (12) Kmečka lista, deset jihima Društvo Slovenske kmečkezveze, 6 jih pripada Kmečkemudruštvu, tri člane ima Forum SDSza kmetijstvo in podeželje, dvaKmečko društvo Nova Slovenija,po enega pa Društvo članov sindi-kata kmetov, Lista Vinka Buta inLista Franca Režonje. Od pravnihoseb so bili v svet KGZS izvoljeniBranko Tomažič, Marjan Colja,France Mervar, Franc Prelesnik,

Anton Lah, Jože Simončič, JožeStrgar, Jožef Pribožič, Marjan Jan-žekovič, Janko Stojkovič, DanicaRamšak, Danilo Rihtaršič in JanezPorenta. Svetniki so pretekli tedenpoleg predsednika in dveh pod-predsednikov zbornice izvolili šečlane upravnega in nadzornega od-bora, častnega razsodišča in stalnearbitraže. Novi stari predsednikKGZS je Cvetko Zupančič; v bojuza predsedniški stolček je s 27 gla-sovi premagal Petra Vriska, kije odčlanov sveta prejel 21 glasov. Ob iz-volitvi je Zupančič dejal, da si bo vnovem mandatu prizadeval, da bopredsednik vseh kmetov in kmetic.»Pri tem računam na podporo vsehnovoizvoljenih članov sveta KGZS,kajti le s skupnimi prizadevanjilahko dosežemo boljši položaj slo-venskega kmetijstva,« je poudarilZupančič. Za podpredsednikaKGZS so člani izvolili Marjana Go-lavška in Branka Tomažiča.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 10.000

Stran: 29




Stran: 29


27

zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · ,]rovnd eroql#qlfd] yuvwrpdwl,=2/$ 6sor#qd...

Documents