FINANCE, sreda, 6. oktobra 2010, št. 194www.finance.si

ZDRA

VO SP

ANJE

OGLASNA PRILOGA

Med spanjem v človeškem telesu potekajo šte-vilne funkcije, ki so ključnega pomena za njego-vo zdravje in storilnost.

Med zdravilnimi zelišči naj-bolj uspava hmelj, pravi zeliš-čarka Terezija Nikolčič. 21

Mirni, a tako dejavni

Drea

mst

ime

20, 21

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 6. oktobra 2010, št. 194www.finance.si20

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Samo KranjecTel.: (01) 30 91 558E-pošta: samo.kranjec@finance.si

Trženje:Vesna BizjakTel.: (01) 5130 822E-pošta: vesna.bizjak@finance.siNatalija StevanovičTel.: (01) 5130 824E-pošta: natalija.stevanovic@finance.si

Lektoriranje: Julija Klančišar

Zdravo spanje je oglasna priloga časnika Finance.

Ljudje v povprečju pre-spimo tretjino svojega življenja, odrasel človek pa dnevno potrebuje vsaj sedem ur spanja. Ključno merilo za ustrezno dolžino je, da se zjutraj zbudimo spočiti in lahko učinkovito opravljamo dnevne dejav-nosti, pravi dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja ambulante in laboratorija za motnje spa-nja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, ki delu-je v okviru ljubljanskega kliničnega centra. Čeprav med spanjem mirujemo, so naši možgani in telo zelo dejavni.

Pet faz, ki se ponavljajo Spanje poteka v petih

fazah, ki se ciklično pona-vljajo, razlaga sogovornica. V prvi in drugi spimo pli-tvo, v tretji in četrti glo-boko, v peti pa gre za tako imenovano aktivno spanje oziroma fazo hitrih očesnih

Med spanjem smoSpanje poteka v petih fazah, ki se ciklično ponavljajo, spanec

V okviru petih faz, skozi katere prehajamo med spanjem, je spanec najbolj globok v tretji in četrti, najbliže budnosti pa smo v zadnji fazi, ki se imenuje REM. S staranjem se nam spanje skrajšuje in postaja bolj plitvo.

V družbi Dollar ugotavljajo, da se ljudje premalo zavedajo, da skoraj ni tako koristne stvari za počutje, kakovost življenja in tudi zdravje, kot so ležišča ozi-roma vzmetnice, vzglavniki in odeje. Uporabljamo jih vsak dan povprečno osem ur, in to več let zapored. Zato svetujejo, da se o iz-biri omenjenih izdelkov posvetu-jemo s strokovnjaki z večletnimi

izkušnjami – predvsem o izdelkih za spanje, ki bi bili primerni za njih, saj je treba vedeti, da univer-zalnega ležišča in vzglavnika, ki bi bila primerna za vsakogar, ni.

Ključen je pravilen položaj hrbtenice

Temeljni pogoj za zdravo in udobno spanje je pravilen polo-žaj hrbtenice, ki je odvisen pred-vsem od trdote ležišča, oblike in višine vzglavnika ter spalnih navad posameznika, pravijo v družbi Dollar. Udoben spanec omogoča postelja, ki je vsaj osem odstotkov daljša od telesne viši-ne, za eno osebo široka vsaj 80 centimetrov in visoka med 45 in 55 centimetri.

Posteljno dno naj bo zračno in prožno

Posteljno dno, na katero name-stimo ležišče oziroma vzmetnico, mora zagotavljati dobro zračnost in dodatno prožnost, zato so stare podlage (iverne plošče) povsem neustrezne. Najprimernejše so prožne lesene letvice, ki so vpete v lesen okvir in jih lahko namesti-mo v vsako posteljo.

Ležišče naj nam bo prilagojeno

Ležišče izbirajmo na podlagi svoje telesne teže, višine, zdra-vstvenega stanja in želja. Le ustrezno trdo ležišče omogoča hrbtenici pravilen fiziološki po-ložaj. To dosežemo le, če se lež-

Ni vsako ležišče za vsakogarSpali bomo dobro, če nam bosta ležišče in vzglavnik omogo-čala pravilen položaj telesa Najbolj sproščeno bomo spali, če na naše telo, zlasti hrbtenico, ne bo pritiskov. Naraven fiziološki položaj hrbtenice je, da je ta pri legi na boku – gledano s strani – ravna, pri legi na hrbtu pa ima obliko dvojne črke S.

išče tam, kjer so pritiski telesa na ležišče največji (rame, boki), dovolj upogne in če je ledveni del ustrezno podprt, poudarjajo v Dollarju.

Vzglavnik najbolj pomemben

Najpomembnejši del ležišča je vzglavnik, saj mora ne glede na položaj telesa dajati stalno oporo vratni hrbtenici in glavi. Optimalno izbran vzglavnik je tisti, ki vrat in glavo podpira tako, da ohranja na-raven fiziološki položaj ne glede na način ležanja. Pri izbiri vzglavnika moramo vedno upoštevati vrsto ležišča, višino ramen ter najpo-gostejši položaj in spalne navade posameznika.

OGLASNA PRILOGA

[ D O D A J A M O V R E D N O S T ]

Napovedujemo posebno prilogo

Izid priloge: 26. oktobra 2010

ČOKOLADA

ČOKO

LADA

Informacije za oglaševanje: Polona Koštomaj, tel.: (01) 30 91 532, polona.kostomaj@fi nance.si

Iz vsebine:® Čokolada in njeni izdelki: kje vse lahko uporabi-

mo čokolado® Strokovnjak o tem, kakšni so zdravilni učinki

čokolade® Kako lahko s čokolado lahko razvajamo naš or-

ganizem® Kakav: surovina za čokolado® Zgodovina čokolade in koliko čokolade pojemo

v Sloveniji® Čokolade z nevsakdanjimi okusi – s čilijem,

bučnimi semeni ipd.® Sladkajmo se: čarobni recepti za pripravo čoko-

ladnega peciva

Spanje je za zdravje človeka bistvenega pomena, pravi dr. Bir-git Högl, specialistka za motnje spanja z medicinske fakultete v Innsbrucku. Premalo spanja ali premalo kakovosten spanec moč-no vpliva na metabolizem človeka in tudi na njegov imunski sistem. V spanju se tudi uravnavata naše pomnjenje in sposobnost za spre-jemanje odločitev.

Najpogostejše motnje Najpogostejše motnje spa-

nja so po besedah dr. Birgit Högl nespečnost, prekinitev dihanja med spanjem (apneja), različne

vrste dnevne zaspanosti, hoja ali druge oblike neobičajnega ob-našanja med spanjem. Poznamo tudi različne motnje gibanja, ki so povezane s spanjem, denimo sindrom nemirnih nog. Omenjene motnje nastajajo zaradi različnih razlogov in tudi zdravimo jih na različne načine: z zdravili, tehnič-nimi pripomočki ali vplivanjem na spalne navade.

Obvladujmo stres Velik sovražnik kakovostnega

spanja je stres. Pri tem se vrtimo v začaranem krogu, saj nespečnost zmanjšuje delovno sposobnost, kar povzroča dodaten stres, lahko pa vodi tudi v depresijo. Zato mora-mo tudi ob največjih obremenitvah najti čas za spanje. Pred spanjem pa se je treba pomiriti, vendar ne s pomočjo alkohola. Pomaga denimo vroča kopel, recept, ki so ga poznali že naši predniki in ga medicinske raziskave potrjujejo.

Težav med spanjem je precejMotnje spanja nastajajo zaradi različnih razlogov in tudi zdra-vimo jih na različne načine Porušen spanec škoduje metabolizmu in imunskemu sistemu organizma ter delov-ni sposobnosti človeka. V zadnjem času se raziskavam motenj spanja namenja vse več pozornosti, pa tudi načinom zdravljenja.

Oglaševanje v prvemslovenskem poslovnem

dnevniku:

oglasi@finance.si

Zaleže!

ZDRAVO SPANJEFINANCE, sreda, 6. oktobra 2010, št. 194www.finance.si 21

Za dobro spanje so primerni hmelj, baldrijan, meta, melisa, dobra misel, čistec, šentjanžev-ka … To so čaji, ki pomirjajo, hmelj in baldrijan pa uspavata, pravi zeliščarka Terezija Nikol-čič, ki svoja zelišča prodaja na ljubljanski tržnici. Pri tem so-govornica postavlja v ospredje hmelj, ki naj bi imel za dobro spanje najboljše učinke. Pri šen-tjanževki pa opozarja, da je ne smemo uporabljati, če jemljemo antidepresive. Če ne moremo spati zaradi telesnih bolečin, nam omenjeni čaji praviloma ne morejo pomagati.

Priprava v 15 minutah Priprava čaja iz hmelja je

preprosta. Vzamemo dva do tri posušene hmeljeve storžke, jih prelijemo s četrt litra vrele vode, jih v njej pustimo 10 do 15 minut ter odcedimo. Sladkamo jih z me-dom, ki tudi pomirja, sogovornica priporoča kostanjevega.

Najbolj uspava hmeljZa dobro spanje zvečer spijte skodelico čaja iz hmelja, ki ste ga sladkali s kostanjevim medom

Za dober spanec je dobro spiti čaj iz zelišč, ki pomirjajo, za uspavanje pa sta primerna baldrijan, zlasti pa hmelj. Učinek je še močnejši, če čaj iz hmelja sladkamo s kostanjevim medom.

Čaj iz hmelja si sladkajmo s kostanjevim medom, priporoča zeli-ščarka Terezija Nikolčič.▶

o zelo dejavnic v posameznih fazah pa je različno globok

V fazi spanja, ki se imenuje REM, je naše telo celo bolj dejavno kot med budnostjo.

Tako pravi dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja ambulante in laboratori-ja za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo. ▶

Motnje dihanja v spanju so najpogostejše in (lahko) najnevarnejše motnje spa-nja. Najbolj razširjena mo-tnja je brez dvoma smrčanje. Smrčalo naj bi med 20 in 30 odstotki vseh ljudi, vsaj obča-sno. Velikokrat je to motnja, ki smrčaču ne povzroča večjih zdravstvenih težav, temveč iz-razito moti spanje partnerja (ali celo sosedov). Smrčanje – po navadi ob dihanju na usta – je zvok, ki ga povzroča pla-polanje mehkega neba, jezička ali vibriranje sten žrela. Vsaka stvar, ki zmanjša mišični to-nus, zveča verjetnost smrča-nja, to so utrujenost, alkohol, uspavala.

Smrčač, ki se zjutraj zbu-di normalno naspan in nima pretiranega občutka suhih ust in žrela, je torej bolj moteč za okolico kot pa bolan. Posebej je treba opomniti, da mora-mo preprečevati smrčanje pri otrocih, ker vodi do nepravil-ne rasti kosti in zob ter hkrati veča možnost hujših motenj dihanja, ki se pri otrocih ka-žejo kot hiperaktivnost in zaostanek v rasti.

Nevarne prekinitve dihanja Dolgotrajno smrčanje

se lahko prevesi v nevarne prekinitve dihanja – apneje: dihalna pot zgornjih dihal se začasno popolnoma zapre, kar za možgane pomeni velik stres, oziroma mikroprebu-janja, ki se jih bolnik veliko-krat ne spomni, lahko pa se zbuja z občutkom davljenja. Če se prekinitve začnejo po-navljati več kot desetkrat na uro spanja ter trajajo več kot 10 sekund, to praviloma zač-ne povzročati zdravstvene težave, ki jih opišemo v sin-dromu obstruktivne spalne apneje. V izvidih ta sindrom običajno zapišemo s krati-co OSAS (obstructive sleep apnea syndrome). Ocenjuje se, da ima to bolezen v raz-vitem svetu približno pet odstotkov ljudi, predvsem debelih.

Ko se zbujamo nenaspani Rezultat ponavljajočih se

prekinitev dihanja oziroma motenj spanja je naraščajoča nenaspanost; ljudje se začnejo zbujati skorajda bolj utrujeni, kot so zvečer pred spanjem, pojavita se potreba po pogo-stejšem odvajanju vode in ju-tranji glavobol. Nenaspanost je počasi vse hujša – že sredi dopoldneva morajo aktivno »preganjati« zaspanost s kavo, hojo, prigrizki. Daljša vožnja postane težava. Vsako mo-notono delo je vse bolj muka in socialno ter profesionalno življenje na preizkušnji. Po-leg teh negativnih posledic za kakovost življenja je nesta-bilno dihanje v spanju močan dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, povišane vrednosti krvne maščobe in sladkorno bolezen, kar nedvomno vodi k srčnemu infarktu in mož-ganski kapi.

Motnje dihanja lahko povzročijo resne bolezniZačne se, ko se zjutraj zbujamo kronično ne-prespani, konča pa se lahko tudi s srčnim in-farktom in možgansko kapjo Najbolj razširjena motnja dihanja v spanju je smrča-nje, ki ni nevarno, dokler se smrčač zjutraj zbudi na- span. Dolgotrajno smrčanje se lahko prevesi v nevarne prekinitve dihanja – apneje. Te nam lahko zaradi kronične neprespanosti krepko znižajo kakovost življenja, v težjih oblikah pa povečajo tveganje za nasta-nek kroničnih bolezni, ki lahko vodijo v srčni infarkt in možgansko kap.

Zdravljenje na podlagi temeljitega pregleda

Diagnostična obravnava v ambulanti za motnje diha-nja v spanju se vedno začne s pregledom/pogovorom in izpolnjevanjem specialnega vprašalnika. Nato pride na vrsto nočno snemanje – po-lisomnografija v laboratori-ju, da se oceni teža in vrsta motenj.

Pomembno je opraviti tu-di širši internistični pregled in opredeliti bolezni, kot so morebitna astma, srčno-žil-ne bolezni, sladkorna, bole-zni ščitnice, gastroezofagealni refluks.

Zdravljenje je lahko ki-rurško: operativni posegi za izboljšanje prehodnosti nosu; operacije mehkega neba, je-zička, korena jezika; dvigova-nje spodnje čeljusti navzpred. To je primerno le za smrčače, nikakor za tiste, ki že preki-njajo dihanje. Najpogosteje pa zdravimo z aparati, ki prek no-sne maske vpihujejo zrak pod pritiskom v dihala in prepre-čujejo zapiranje dihalne poti – CPAP/BIPAP. Ta terapija je zelo učinkovita, stranski učinki so redki in predvsem nenevarni.

Motnje dihanja zdravimo le na Golniku

V Bolnišnici Golnik se že od leta 1996 ukvarjamo s pre-poznavo motenj spanja in kot edini v Sloveniji tudi zdravimo motnje dihanja v spanju. Tesno sodelujemo s kolegi kirurgi in nevrologi, saj le multidiscipli-narna obravnava zagotavlja ce-lostno in optimalno rešitev.

Jasmina Gabrijelčič, dr. med. spec., Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo

Terezija Nikolčič zelišča pri-deluje skupaj s sinom, vnukom in njegovo ženo na hektar in pol velikem zemljišču v Blatni Brezo-vici pri Vrhniki. Gre za ekološko

pridelavo s certifikatom, pri čemer so uporabniki blagovne znamke Biodar. Z zeliščarstvom se poklicno ukvarja 30 let, je pa o zeliščih veliko znanja imela tudi prej.

REVIJA ZA MOŠKE IN ŽENSKE, KI JIM JE

MAR ZA IZGLED IN UGLED.

KONTAKT V OGLASNEM TRŽENJUPolona Koštomaj, tel.: (01) 30 91 532e-pošta: polona.kostomaj@fi nance.si

Izid v petek, 29. oktobra 2010

Obseg 88 straniNaklada 30.000 izvodov

Doseg 80.000 bralcev

MODA IN ŽIVLJENJSKI

SLOG

Bodite trendi!

gibov (REM – Rapid Eye Movement).

Sanjamo v vseh fazah spanja, najbolj pa med fazo REM. Takrat spimo plitvo, naše telo pa je zelo dejavno. Spreminja se nam dihanje, bitje srca, delova-nje avtonomnega živčevja. Sogovornica pravi, da smo v tej fazi telesno celo bolj dejavni kot med budnostjo. Med fazo REM se očesna zrkla spečega človeka hitro premikajo, opazen je po-seben vzorec možganske aktivnosti, ki ga v drugih fazah spanja ni.

V eni noči večkrat preha-jamo med različnimi fazami spanja, en cikel, ki vključuje vse faze spanja, pa pri zdra-vem odraslem človeku traja med 60 in 90 minutami. V eni noči se običajno zvrsti pet do sedem ciklov, posa-mezen cikel pa se konča s fazo REM.

Z leti spimo bolj plitvo Spanje odraslega človeka

se v posameznih življenj-skih obdobjih spreminja in postaja vedno bolj plitvo. Pri mlajših odraslih je tr-dnega približno 25 odstot-kov spanja, pri starejših od-raslih, med 50 in 60 leti, pa le še deset odstotkov ali celo manj. Z leti se nam spanje tudi skrajšuje.

Bolezni, ki jih lahko povzroči pomanjkanje spanja

Srčno-žilna obolenjaSladkorna bolezenVisok krvni tlakOslabljeno delovanje imunskega sistemaOslabljeno delovanje presnove

▶▶▶▶▶

Pravila dobre higiene spanja Ura uspavanja in prebujanja naj bo vsak dan enaka. Spimo v temnem in mirnem prostoru. Pred spanjem se izogibajmo pretežkim obrokom, pitju alkohola,

poživljajočim pijačam ali napitkom z veliko vsebnostjo vitamina C, ukvarjanju s športom.

Pred spanjem se sprostimo.V postelji ne glejmo televizije, se hranimo ali učimo.

▶▶▶

▶▶

NAPOTKI

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 6. oktobra 2010, št. 194www.finance.si22

Namen vzglavnika je, da si z njim podpremo vrat (vratna vre-tenca) in da daje tanjšo mehko podlago za glavo. Kakovosten vzglavnik mora poleg navedenega ustvariti primerno termoklimo, biti prožen ter zagotavljati slabo prepustnost za hišni prah in pr-šice, razlaga Dušan Blažič, direk-tor družbe Trgodom No. 1, d. o. o., prepoznavni po blagovni znamki Slovenska postelja.

Izhajajmo iz ležišča Vzglavnik po sogovornikovih

besedah izbiramo na podlagi raz-ličnih meril. Lahko imamo tudi več vzglavnikov, saj se naše spal-ne navade spreminjajo z letnimi časi in je večina dovzetna tudi za lunine vplive. Izhajamo iz ležišča, ki ga uporabljamo, saj to najbolj vpliva na izbiro pravega vzglavni-ka. Ležišča se razlikujejo po tipu vzmetenja, ki so različne prožnosti

in tudi različne trdote po dolžini ležišča.

Dušan Blažič svetuje, da vzglav-nik izberemo v trgovini, kjer ga je mogoče preizkusiti na njihovih razstavnih žimnicah; med njimi poiščemo podobno, kot jo upora-bljamo doma. »Pri nas lahko kupci vzglavnik odnesejo domov in ga preskusijo čez vikend,« poudarja sogovornik. Vzglavnik se namreč na različnih žimnicah različno pri-lagodi našemu vratu in glavi.

Nikakor pa vzglavnika ne ku-pujte glede na obliko in dizajn. Taki nakupi se običajno končajo z zalogo vzglavnikov v omari.

Pri polnilu zaupajmo občutkom

Polnilo izbiramo predvsem gle-

de na občutke pri preizkusu, saj tip polnila določa želeno udobje pri uporabi vzglavnika. Upoštevati moramo tudi klimatske razmere v prostoru in morebitno povečanje izločanja vlage v vratnem delu in občutljivost za hišni prah.

Polnilo je torej odvisno od potreb posameznika. Pozorni moramo biti na zadnjo plast polnila ali prevleke, da je vsaj ta naravna in nam ustreza glede na naše potrebe po mikroklimi.

Prevleke naj bodo pralne Prevleke vzglavnika naj bodo

v svetli in očem prijetni barvi ter narejene iz naravne tkanine, ki je pralna na 60 stopinj Celzija. Ob strani naj imajo bodisi zadr-go bodisi gumbe za spenjanje ali

pa naj bodo izdelane kot vreča na preklop, da vzglavnik preprosto vložimo v prevleko.

Na trgu se dobijo vzglavniki, ki so pralni v celoti ali pa delno samo osnovna prevleka. Pralne vzglavnike običajno ljudje upo-rabljajo zaradi močnih alergij na hišni prah ali nekatere naravne materiale, razlaga sogovornik. Najprej moramo prisluhniti sebi in ugotoviti, kakšne so naše po-trebe – če se le da, raje posezimo po naravnih in kombiniranih polnilih. Če nihamo, si lahko pomagamo s prevleko vzglav-nika, ki je prešita z bombažem in pralna na 60 stopinj Celzija, tako rešimo težavo z alergijami.

Menjava na pet let Vzglavnik menjamo po po-

trebi, vendar vsaj na vsakih pet let. Njegova življenjska doba je odvisna od vrste polnila in in-tenzivnosti uporabe ter zaščitne prevleke, ki omejuje vpliv tele-snega potu v jedru vzglavnika. Pri vzglavnikih, polnjenih z lu-ščinami žit in volno – če ti ma-teriali niso termično obdelani –, moramo polnilo menjati vsako leto. Praviloma pa ob termični obdelavi tudi vzglavniki iz na-ravnih materialov zdržijo pet ali več let.

Glava naj bo na mehkem, vrat na trdnemVzglavnik nam mora čvrsto podpreti vrat in ponuditi mehko podlago za glavo Vzglavnik izbiramo glede na svojo konstitucijo in lastnosti ležišča, na katerem spimo. Za polnilo se odločimo predvsem na podlagi občut-kov pri preizkusu. Prevleka naj bo iz naravnega mate-riala, ki ga je mogoče prati. Priporočljivo je, da vzglavnik zamenjamo vsakih pet let.

Izberimo si vzglavnik, ki se najbolj prilega našemu ležišču.▶

Spanje je pomemben del na-šega življenja, ki močno vpliva na zdravje in dobro počutje človeka, saj brez njega sploh ne moremo funkcionirati. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s proučevanjem spanja, opo-zarjajo, da je bolj kot količina pomembna kakovost spanca. Pomembno je, da je naš spanec krepčilen in osvežujoč, le tako se zjutraj zbudimo spočiti in polni energije stopimo v nov dan.

Unikatne rešitve ni Človek kar tretjino svojega

življenja prespi, zato je zelo pomembno, kakšna je njego-va postelja. Nujno je, da nam ležišče daje dobro podporo in da se v njem počutimo udob-no. Ker smo ljudje med seboj različni, bi pravzaprav vsak potreboval drugačno ležišče. Poleg ustreznega ležišča so za zdravo spanje pomembni tu-di ustrezni posteljni dodatki – vzglavnik, odeja in rjuhe.

Strokovnjaki za spanje opo-zarjajo, da je najboljše ležišče tisto, ki se najbolje prilagaja posameznikovemu telesu. Prav zato, ker se ljudje med seboj razlikujemo, ne moremo biti zares zadovoljni z univerzal-nimi ležišči.

Ležišče seStrokovnjaki opozarjajo, d

Na ta izziv so v družbi Maremico našli izvirno rešitev. Naprava BodyPrint s sodobno senzorsko tehnologijo , njihovim strokovnjakom omogoča, da kupcem sestavijo ležišče, ki se odlično prilega njihovemu telesu.

ZDRAVO SPANJEFINANCE, sreda, 6. oktobra 2010, št. 194www.finance.si 23

Tako se občuti dobro spanje

Sprostitev hrbtenice med spanjem

Človeško telo, še posebno pa njegova hrbtenica, je dnevno izpostavljeno velikim obreme-nitvam. Zdravniške raziskave so pokazale, da se optimalna obnovi-tev in sprostitev lahko dosežeta le

s fleksibilnim, točkasto elastičnim ležiščem, ki se prilagaja individu-alnim telesnim oblikam. Če spi-mo na pretrdem ali premehkem ležišču, se hrbtenica ukrivi tako, da nastaja tudi ponoči pritisk na medvretenčne ploščice diskuse. Verjetnost, da bodo deli hrbtenice

vam glede na rezultate meritev sestavijo ležišče, ki se povsem prilega vašemu telesu.

e mora prilegati telesuda je najboljše ležišče tisto, ki se najbolje prilagaja posameznikovemu telesu

Naprava BodyPrint vam po-maga izbrati ležišče tako, da o svoji odločitvi niti za trenutek ne boste dvomili.

▶

Ustrezno ležišče: odlična podpora in prilagajanje, telo je enakomerno podprto in faze glo-bokega spanca so daljše.

▶

BodyPrint da objektivno oceno

Naprava BodyPrint prikaže tiste

dele telesa, kjer se med spanjem pojavlja največja točkovna obre-menitev. Ti predeli, ki so v prikazu obarvani rdeče, so med spanjem najbolj podvrženi pritiskom in zmanjšani prekrvitvi. Prav to pa so najpogostejši razlogi za pogo-sto obračanje in nemirno spanje. Idealno ležišče je tisto, ki vaše telo na vbočenih mestih podpre, na iz-bočenih pa se mu vda. S pomočjo merilne naprave BodyPrint boste lahko končno dobili jasno sliko o tem, kakšno udobje vam daje iz-brano ležišče. Dokaz o tem je odtis telesa, ki je obarvan le z zeleno-ru-menimi področji.

Strokovnjaki izdelajo ležišče po meri

V podjetju Maremico so razvili ležišče, ki ga oblikujejo po meri posameznika, glede na njegovo te-lesno konstitucijo, najpogostejši spalni položaj in morebitne zdra-vstvene težave. V novem spalnem centru podjetja Maremico lahko obiskovalci preizkusijo različne vrste ležišč – modularna ležišča in vodne postelje – ter preverijo, katero izmed njih je zanje, njihov način spanja in njihove telesne proporce optimalna izbira. Še več, s pomočjo sodobne merilne naprave BodyPrint, ki prikazuje odtis posameznikovega spanja, sestavijo ležišče, prilagojeno prav vam, vašim spalnim navadam in telesnim proporcem.

Neustrezno ležišče: pomanj-kanje podpore v ledvenem predelu, ležišče se ne prilagaja obliki telesa, prihaja do močnih točkastih pritiskov in posledično motene prekrvitve.

▶

boleče pritiskali na živčne poti, je večja. Zato je zelo pomembno, da medvretenčne ploščice ponoči niso obremenjene.

Vodna postelja – balzam za hrbtenico

Zahtevo po prilagodljivem lež-išču najbolje zadovoljuje kakovo-stna vodna postelja, saj se idealno prilega telesu in s tem zagotavlja naravno lego hrbtenice. Hidravlič-ni princip vodne postelje omogo-ča, da se ta popolnoma prilagaja vsakemu posamezniku, njegovim telesnim posebnostim in različnim spalnim položajem, zato diskusi niso obremenjeni. Tako lahko za-

gotovi optimalne razmere za regeneracijo telesa med

spanjem.

Kako izbrati najbolj primerno ležišče

Pri izbiri za vas najbolj primernega

ležišča lahko pomaga sodob-

na senzorska tehnologija. Edin-stvena naprava BodyPrint, ki jo lahko preizkusite v novem spalnem centru Maremico, vam pomaga izbrati ležišče tako, da o svoji odločitvi niti za trenutek ne boste dvomili. Strokovnja-kom v salonu pa omogoča, da

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 6. oktobra 2010, št. 194www.finance.si24

Jogi postelja Nirvana vas zaziba v sanje na kar 4526 vzmeteh.

Na vzmeteno posteljo je poloæeno 40 cm visoko leæiπËe Nirvana,

ki ima na leæalni povrπini 1000 vzmeti na m2. Pritisk leæiπËa na telo

je tako enakomerno razporejen, da imate obËutek lebdenja.

Visoka leæalna povrπina omogoËa spanje na obmoËju

najugodnejπega spalnega ozraËja ter enostavno leganje

in vstajanje. Spodnji del postelje ima vzmetenje prilagojeno

leæiπËu Nirvana, vgrajen ima tudi zraËni kanal, ki skrbi za ustrezno

zraËenje notranjosti postelje in leæiπËa. Preobleka leæiπËa

prepreËuje razvoj mikroorganizmov in je primerna

tudi za alergike. Ne navzema se telesnih vonjav,

v zimskih noËeh nas prijetno ogreje, poleti pa osveæi.

Potrebujete πe kakπen razlog?

4526 lebdeËih trenutkov,prekratkih noËi, mavriËnih sanj.

jogi® postelja nirvana

meblo jogi d.o.o. nova gorica industrijska cesta 5 | kromberk | 5000 nova gorica

t 05 330 56 02 | jogi@meblojogi.si | www.meblojogi.si

©tevilo vzmeti pri postelji in jogiju dimenzije 180x200.

Večina ljudi bi težko odgovo-rila, kaj je pravzaprav dobro spa-nje, pa čeprav vsi vemo, kdaj dobro spimo. Takrat, ko o tem sploh ne razmišljamo, ko se zjutraj zbujamo spočiti, brez budilke. Kadar pa ne vemo, ali bomo zaspali oziroma ali se bomo čez noč večkrat zbudili, takrat govorimo o motnjah spanja, pravi Tina Lozej, vodja razvoja in trženja v družbi Meblojogi.

Najpogostejše težave so, da ne moremo zaspati, da se čez noč večkrat zbudimo in da se zjutraj zbujamo prezgodaj. Kadar nas ena izmed teh težav tare vsaj štiri tedne in vsaj trikrat na teden, govorimo o motnji spanja. Velikokrat slaba kakovost spanja in seveda pre-majhna količina spanja pripeljeta do duševnih in telesnih težav. Zelo pogoste so tudi nočne more, sa-nje, v katerih prevladujeta strah in groza, ter socialne motnje spanja, mesečnost, nočni strahovi, nočno škrtanje z zobmi, nočno mokrenje, sindrom spalne apneje in mišično trzanje.

Mesečnost je motnja, pri kateri se posameznik v prvi tretjini noč-nega počitka odpravi naokrog. Me-sečnik se okolice ne zaveda in ne more govoriti. Pri otrocih običajno mesečnost do konca pubertete iz-gine, pri odraslih pa je lahko zelo problematična, zdravljenje pa ni preveč uspešno. Odrasli mesečniki so običajno pod hudim stresom ali pa imajo problematičen življenjski slog. Mesečnikom najbolj poma-gamo, če jih zaščitimo, zapremo okna in vrata ter umaknemo ostre predmete.

Nočni strahovi so najpogostejši pri otrocih in so prirojeni. Posame-znik med spanjem doživi nenaden napad panike in strahu, dvigne se v postelji in kriči. Približno 20 od-stotkov prebivalstva med spanjem škrta z zobmi, vendar razlogi za to težavo niso znani. Škrtanje z zobmi je seveda škodljivo za zobe, saj se ti dnevno krajšajo, predvsem pa je moteče za spalne partnerje. Nočno mokrenje se pojavlja pri otrocih in običajno izgine s petim letom starosti, večinoma pa je poveza-no z urološkimi težavami. Spalna apneja je pojav, ko med spanjem prenehamo dihati. To se dogaja v fazi REM in povzroči, da posame-znik sploh ne preide v fazo globo-kega spanca. Posledica je nenehna utrujenost in zaspanost podnevi. Mišično trzanje se pojavlja pri pe-

tih odstotkih prebivalstva, vzrok pa je neznan.

Kaj se pravzaprav dogaja v spanju? Čeprav sploh ni popol-noma pojasnjeno, zakaj potrebu-jemo spanje, pa vemo, da se med spanjem večina telesnih funkcij zmanjša. Ko trdno zaspimo, se zni-ža krvni tlak, upočasni srčni utrip in zniža telesna temperatura. V fazi REM pa se dogaja ravno nasprotno, krvni tlak se spet zviša, prav tako se pospeši srčni utrip, dihanje pa postane neredno, prihaja lahko ce-lo do izostankov dihanja. V tej fazi je napetost mišic najmanjša, če-prav nam noge in roke trzajo. Med spanjem je zelo dejavna presnova kakor tudi imunski procesi, zato je, kadar smo bolni, priporočljivo veliko spati.

Motnje spanja naraščajo s sta-rostjo in so pogostejše pri ženskah. Težje zaspijo mlajši, medtem ko imajo težave s spanjem čez vso noč predvsem starejši. Posledice motenj so utrujenost podnevi, zmanjšana delovna sposobnost, odsotnost z delovnega mesta, ne-sreče na delovnem mestu, prome-tne nezgode in še kaj. Večinoma se motnje spanja pojavijo zaradi neke druge organske bolezni ali pa depresije, le v 10 odstotkih se pojavijo pri povsem zdravih ljudeh. Bodite torej pozorni, kako spite, opozarja Tina Lozej.

Dobro spanje je dragocenoMotnje spanja so številne, moteče pa niso le za tiste, ki jih mučijo, temveč tudi za njihove spalne partnerje. Vodijo v zmanjšanje budnosti in storilnosti podnevi, nako-pljejo pa nam lahko precejšnje zdravstvene težave.

Mehka poliuretanska pena je prodrla v vse kotičke našega ži-vljenja. Brez nje si ne moremo več

Mehka pena omogoča udobno spanjeMehka poliuretanska pena v ležišču pri spanju lepo objame telo ter zagotavlja enakomerno podporo vsem delom telesa, kar zelo ugodno razbremeni vrat in hrbtenico.

zamišljati nobenega področja, ki ga povezujemo z udobjem. Najdemo jo v avtomobilu, stanovanju, na po-čitnicah, pri delu … Ni naključje, da je že desetletja vključena tudi v ležišča kot pomožni material, predvsem z razvojem novih tipov mehkih poliuretanskih pen pa tudi kot glavni nosilni material v ležišču.

Penasta ležišča spreminjajo prepričanje mnogih, da mora biti ležišče trdo, ker naj bi to omogo-čalo bolj zdravo spanje. Prilago-dljivo penasto ležišče z ustrezno konstrukcijo treh, petih ali več con podpre telo ravno tam, kjer je treba, in ravno toliko, kolikor je treba, da je hrbtenica res rav-na. Hkrati ta ležišča bolj široko

pokrivajo različna področja trdot kot druga.

Ležišča iz mehke poliuretanske pene občutno izboljšajo kakovost spanja, saj se pena odlično prilagaja vsemu telesu, tako da je to med spanjem sproščeno in neobreme-njeno. Pena v ležišču pri spanju lepo objame telo ter zagotavlja enakomerno podporo vsem delom telesa, kar zelo ugodno razbremeni vrat in hrbtenico.

V Plama-puru sledijo razvoju na področju mehkih poliuretanskih pen, hkrati pa tudi sami razvijajo nove ti-pe. Letos so razvili kar nekaj novih pen, s katerimi lahko zagotavljajo udobje za vsako postavo in vsako te-lesno težo. Udobje pa je glavni pogoj za nemoten in miren spanec.

Tako so razvili novo peno, s ka-tero so povzeli vse dobre lastnosti materialov, ki se običajno vgraju-jejo v ležišča, predvsem lateksa, nadgradili pa so jih še z odlikami mehke poliuretanske pene, to sta predvsem dobro zračenje in hitro sušenje. Prvi testi kažejo, da ima ta pena tudi izvrstne antidekubitus lastnosti, kar pomeni, da učinko-vito zavira nastanek preležanin. Novi material je že vgrajen v vi-sokokakovostna ležišča njihovega programa Nocturno, kjer najdemo še kombinacije ležišč iz visokoka-kovostne HR-pene (HR – High resilient = visoka elastičnost) ter pene s spominom.

Vse vrste pen, ki jih v Plama-puru uporabljajo pri izdelavi ležišč,

imajo že v izhodišču antialergijske lastnosti, v kombinaciji z izbranimi materiali prevlek pa ležišča omogo-čajo regulacijo temperature, dobro prepustnost zraka in vpojnost vla-ge, hkrati pa hitro sušenje ležišča, kar je za dobro počutje in udoben spanec še posebno pomembno. Pri uporabi penastih ležišč niso zaznali alergijskih reakcij, ki se lahko poja-vijo pri drugih polnilih, recimo pri lateksu.

Zaradi enakomerne podpore te-lesa v Plama-puru penasta ležišča priporočajo vsem, ki imajo težave s hrbtenico, pa tudi tistim, ki bi se jim radi izognili, saj je med počitkom telo vselej v pravilnem položaju. Skratka, priporočajo jih vsem, ki bi se radi dobro in zdravo naspali.