102 stocarsko proizvodstvo iv mak print web

7/25/2019 102 Stocarsko Proizvodstvo IV MAK PRINT WEB

1/245

Traj~e Manev

STOÂRSKOPROIZVODSTVO

UÊBNIK ZAIVGODINA

ZEMJODELSKO-VETERINARNA STRUKA

TEHNIÂR ZA FARMERSKOPROIZVODSTVO

201 3


2/245

:

. ,

:

- ,

,

, ,

, ,

:

:.

:

: ,

. 22-4347/1 29.07.2010

CIP -

.

,

636(075.3)

, : IV :

- :

/ . - :

, 2010. - 245

. : . ; 29

: . [234]-

237

ISBN 978-608-226-046-4

COBISS.MK-ID 84288778

: 36


3/245

Sto~arsko proizvodstvo---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------3

3

Predgovor

U~ebnikot Sto~arsko proizvodstvo e napi{an spored programata zareformirano sredno stru~no obrazovanie, zemjodelsko veterinarna struka,

obrazoven profil tehni~ar za farmersko proizvodstvo za u~enicite od IV godina,so fond od 3 ~asa nedelno-99 ~asa godi{no.Vo u~ebnikot se opfateni site nastavni edinici predvideni so nastavnata

programa od 2008 god. U~ebnikot e izraboten spored Koncepcijata za u~ebnik zaosnovno i sredno obrazovanie, izdadena od Biroto za razvoj na obrazovanieto priMinisterstvoto za obrazovanie od 2006 godina.

Nastavnite sodrìni vo u~ebnikot se temelat na nau~ni fakti koi serazraboteni vo logi~en i razbirliv tekst, prilagoden za vozrasta na u~enicite inivniot kapacitet. U~ebnikot e pi{uvan spored site principi i normi zapostepeno voveduvawe vo naukata i tehnologijata na sto~arskoto proizvodstvo, so

vnimatelno birawe na potrebnata stru~na terminologija, so sistem na poimi za koiu~enicite treba da imaat poznavawe i istite da moàt da gi prepoznavaat i da giprimenuvaat vo praksa. Predvidenite sodrìni, spored nastavnata programa za ovojpredmet se sinteza od pove}e nastavni disciplini od oblasta na sto~arstvoto.

Tekstot e vo zna~itelna mera osovremenet i zbogaten so evidentni zna~ajniinovacii koi se vo ~ekor so vremeto. Sodrì brojni kvalitetni fotografii vo bojaod razli~ni rasi i hibridi na doma{ni ìvotni, kako i {emi i tabeli {to mudavaat dopolnitelna vizuelna informacija na u~enikot.

Nastavnite sodrìni se obraboteni vo osum tematski celini: Kowarstvo,Govedarstvo, Ribarstvo, Sviwarstvo, Kunikularstvo, Ov~arstvo i kozarstvo,

@ivinarstvo i P~elarstvo. Vo ramkite na sekoja tema, prikaàni se doma{nite iekonomski najva`nite svetski rasi, so osvrt na onie koi se odgleduvaat vo na{atazamja. U~ebnikot e dokomentiran so najnovi podatoci od doma{na i stranskaliteratura, pred se od sto~arsko visoko razvieni zemji so dolgogodi{na tradicijavo uspe{no odgleduvawe na razni vidovi farmerski ìvotni. Na po~etokot nasekoja tematska celina, dadeni se konkretnite celi {to treba da gi postigneu~enikot, a po realizacijata na temata, sleduvaat dopolnitelni aktivnosti ipostapki {to treba da gi napravi u~enikot za polesno da gi sovlada i da gi usvoinastavnite sodrìni. Isto taka po sekoja nastavna edinica, odnosno tema, dadeni sedopolnitelni tekstovi, odnosno pra{awa za polesno utvrduvawe na kvantumot nausvoenite znaewa i ve{tini na u~enicite, kako i za samoproverka na u~enikot.

Napraven e sistematski pristap za izu~uvawe na rasite na oddelnite vidovidoma{ni ìvotni, na osobinite na rasite, po~nuvaj}i od potekloto,rasprostranetosta, eksteriernite, reproduktivnite i proizvodnitekarakteristiki. Na krajot, od u~ebnikot daden e prilog od tablici za hranitelnavrednost na krmivata vo NEL i NEM na 1 kgkrmivo, za da moàt u~enicite sami daizgotvuvaat dnevni da`bi. Krajna sodrìna na rakopisot e re~nikot od stru~niteizrazi i nepoznati zborovi {to go tolkuva zna~eweto na site osnovni stru~nipoimi spomenati vo tekstot .

fevruari, 2010 god. Avtorot


4/245

Sto~arsko proizvodstvo---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

4

4


5/245


5

1

KOWARSTVO

So izu~uvawe na ovaa tema }e mo`e{:

-da go sogleda{ stopanskoto zna~ewe na kowarstvoto;- da gi identifikuva{ pova`nite rasi na kowi;-da gi poznava{ biolo{kite, op{tite i reproduktivniteosobini kaj pova`nite rasi kowi;-da ja odreduva{ ishranata na razli~nite kategorii na kowi.


6/245


6

6

1.1. ZNAÊWE NA KOWARSTVOTO ZA SOVREMENIOT SVET

Istoriski gledano ~ovekot i kowot u{te vo minatoto ìveele vo ednakohabitacijapomagaj}i si eden na drug. Na po~etokot se koristi kowot za lovewe

na divi ìvotni, a so formiraweto na postojanite ìveali{ta - naselbi kowotsluì za obrabotuvawe na po~vata, odnosno za razvoj na zemjodelieto.

Za kratko vreme, osven vo zemjodelstvoto kowot po~nuva da se koristi i vodrugite granki od stopanstvoto kako {to se: {umarstvoto, trgovijata, transportot,a i vo armijata. Pokraj golemata modernizacija i avtomatizacija vo {umarstvoto,sepak kowot i ponatamu se koristi kako animalna tovarna i vle~na sila, za doturna drva i trupci.

Kowot ima zna~ajna uloga vo armijata. Vo site dosega{ni vojni kowite sekoristeni za razli~ni celi: za prenesuvawe na oru`je, hrana, raneti borci i dr.Mnogu vojni se izvojuvani kako rezultat na dobro organiziranite kowi~ki edinici.

Vo armijata kowot i ponatamu }e se koristi, pokraj nejzinata modernizacijata,zatoa {to vo zimski uslovi vo ridsko planinskite predeli so nerazvienakomunikacija kowot e nezamenliva ìva sila.

Osven kako tovarno ìvotno, kowot se koristi i kako rezerva na hrana.Proizvodite koi{to gi dava kowot sluàt za ishrana kako {to se mlekoto i mesoto.Drugi proizvodi se upotrebuvaat kako surovina vo industrijata (koàta, vlaknoto,otpadocite od klani~nata industrija), dodeka treti se nameneti za odrùvawe naplodnosta na po~vata ({talskoto |ubre).

Kowskoto meso e pobogato so proteini, a posiroma{no so masti odgovidskoto. Bojata na mesoto e pocrvena, so posladok vkus, zaradi zbogatenosta na

mesoto so mioglobin i glikogen.Vo nekoi dràvi kako {to e Mongolija, mlekoto od kobilite pretstavuvaposeben dilikates, od koe{to se proizveduva kumisot kako mle~en napitok.

Kowskoto {talskoto |ubre e edno od najdobrite topli |ubriva. Prete`no sekoristi za topli lei-plastenici vo gradinarstvoto, osobeno vo pe~urkarstvoto. Vovremeto na globalnata industrializacija i kompijuterizacija na stopanstvoto,rabotnite lu|eto i mladinata imaat pogolema potreba da go koristat kowot zasport i rekreacija. Ova e mo{ne zna~ajno vo ova novo sovremeno vreme koga namladite lu|e im se zakanuvaat razni poroci (narkomanija, alkoholizam,nikotinizam i dr.), kowi~kiot sport moè da bide koristen za za~uvuvawe na

zdravjeto na mladata populacija.Objasni i odgovori:Diskutirajtevo grupi za kohabitacijata na ~ovekot so kowot vo minatoto i denes.Objasni jaulogata na kowot vo sovremeniot svet!Noabroj gipova`nite proizvodi {to se dobivaat od kowite!

1.2. RASI KOWI

Denes vo svetot postojat 145,dobro konsolidirani rasi na kowi. Postojatpove|e na~ini za kategorizirawe na kowite i nivno klasirawe vo posebni grupi, vo

zavisnost od kriteriumot od koj se trgnuva pri klasifikacijata na grupata.Osnovni pojmovi koi se potrebni da se znaat pri definiraweto i opi{uvaweto na


7/245


7

rasite se: polnokrvni, toplokrvni, ladnokrvni, poni i te{ki kowi.Polnokrvni kowi se onie rasi koi vo nivnoto sozdavawe ne u~estvuvale drugi

rasi. Vo kategorijata na polnokrvni rasi spa|aat arapskiot i berberskiot kow,me|utoa, titulata polnokrvnos dopolnitelno mu e dodelena i na angliskiot

~istokrven kow, koj vodi poteklo od arapskiot i berberskiot kow.Toplokrvni kowise onie koi vo sebe imaat krv od nekoja polnokrvna rasa izatoa ovoj termin e identi~en so terminot polukrven.

Ladnokrvni kowi se krupni i jaki kowi, koi imaat miren ili flegmati~entemperament, pa se koristat za izvr{uvawe na razli~ni vidovi rabota.

Poni kowiVo kategorijata poni kowi spa|aat site onie koi ne se povisokiod 152 cm.

1.2.1. POLNOKRVNI KOWI

Arapski kow

Poteknuva od Saudiska Arabija ili poto~no od visoramninata Nexet. Sesmeta za edna od najstarite rasi so naj~ista krv, koja{to egzistira na ArabiskiotPoluostrov,pove}e od 4000 godini, {to e dokaàno po pat na analiza na fosilniteostatoci, kako i preku crteìte pronajdeni na stenite. Beduinskite plemiwa odArabiskiot Poluostrov so vekovi so posebeno vnimanie i qubov odgleduvale svoikowi, pri toa vodele smetka za odrùvawe na kvalitetot i ~istotata na rasata.

[ireweto i odgleduvaweto na arapskiot kow e tesno povrzano so

prodiraweto na Arapite i Turcite vo delovi na Afrika i Evropa. Na osvoeniteteritorii, Arapite i Turcite go donele arapskiot kow, {to podocna odigruvazna~ajna uloga vo sozdavaweto na novirasi kowi.

Eksterierni karakteristikiSpored eksterierot spa|a vo malitesredno golemi rasi. Prose~nata visinana grebenot iznesuva 147-155 cm, adolìnata na trupot 142-150 cm, soìva masa od 400 do 450 kg. Arapskiot

kow e najubavata i najblagorodnata rasana kowi. Glavata mu e mala i mnoguubava, so konkavna profilna linia, somali u{i, golemi i {iroko postavenio~i, so dolgi trepki i {iroki ogneninozdri. Sl. 1. Arapski kow

Vratot e blago povien, ~ist i eleganten. Grbot e kus, sapite se dolgi i ramni.Za razlika od drugite rasi na kowi koi imaat po 18 grbni i po 6 slabinskipre{leni, arapskiot kow ima 17 grbni i 5 slabinski. Nozite mu se cvrsti so jakitetivi i zglobovi i so pravilni stavovi, a odot e siguren i brz. Kopitata semali, cvrsti i pravilno oformeni. Opa{kata e visoko postavena i ja drìvodoramno, {to mu dava posebna elegancija i gracioznost vo dvièweto. Bojata navlaknoto naj~esto e siva i doresta, a poretko vranesta i alova.


8/245


8

8

Tabiet, temperament i upotrebaIma dobar tabiet, inteligenten e, mnogubrzo u~i i sekoga{ e podgotven da gi izvr{uva naredbite. Se odlikuva so ìvtemperament, so dolg vek na ìveewe, vo prosek od 25 do 30 godini i silnakonstitucija. Pri soodveten tretman i pravilen trening, skoro i da nema

natprevaruva~ka disciplina kade {to ne postignal vrvni rezultati. Arapskiot kowe od ogromno zna~ewe za evropskoto i svetskoto kowarstvo, zatoa {to u~estvuval vosozdavaweto na golem broj rasi, me|u koi i na angliskiot ~istokrven kow.

Objasni gopotekloto na arapskiot kow!Objasnigo zna~ewto na arapskiot kow za svetskoto kowarstvo!

Angliski ~istokrven kow (thoroughbred)

Poteknuva od Anglija, a e sozdaden vo po~etokot na XVIII vek so

krstosuvawe na doma{nata kobila so pastuvi od rasata ahil teke, arapski kow iberberskata rasa.So krstosuvawe na ovie kowi so doma{nata kobila zapo~nal procesot na

sozdavaweto na angliskiot ~istokrven kow, koj dobil pogolema visina, brzina ielegancija. Zaesega pretstavuva edinstvena rasa vo sto~arstvoto koja voodglerduvaweto ne se izbirala spored eksterierot, tuku samo po uspe{nosta vonatprevari i toa vo vremenski period od nad 200 god. Za angliski ~istokrven kowse smeta kowot ~ii predci po maj~ina i tatkova strana se vpi{ani vo prvitemati~ni knigi (Stud book), od 1793 god.

Eksterierni karakteristikiGlavata mu e dobro modelirana, tesna, so mali

ispraveni i podvi`ni u{i, golemi o~ii {iroki nozdri. Vratot e tenok i dolg,a grebenot visok i dolg. Grbot mu e kus idobro povrzan so sapite. Sapite se dolgiponekoga{ soboreni i mo{nemuskulozni. Nozete se dolgi, cvrsti itenki so izrazeni zglobovi, a kopitatapravilno oformeni i mo{ne cvrsti.Prose~nata visina na grebenot iznesuvaod 155 do 170 cm, so ìva masa od okolu500 kg, a obemot na cevanicata 19 cm.Bojata na vlaknoto naj~esto e alova ilidoresta. Dodeka crnata i sivata seporetki.

Sl. 2.Angliski polnokrven kowTabiet, temperament i upotreba Angliskiot ~istokrven kow e najbrz kow

za tr~awe vo galop na sredno dolgi stazi od 1000 do 2400 m. Po karakterotponekoga{ e neposlu{en, no e intelegenten i mnogu brzo u~i. Toj ima ìvtemperament i e vidlivo osetliv kow. Vleguva vo reprodukcija na vozrast od 2godini.

Zaradi golemite napori so natprevarite i primenetite metodi na selekcija

mu se namal plodnosta (70-75%), a se zgolemila neskromnosta vo ishranata iodgeduvaweto. Prete`no se koristi za sportski celi i za podobruvawe na drugite


9/245


9

rasi vo brzina, ubavina i temperament.Osven vo Anglija se odgleduva i vo Francija,[vedska, SAD i dr. zemji. Od nego nastanal amerikanskiot kasa~, kako i golem brojna polukrvni kowi vo celiot svet.Objasni go sozdavaweto na angliskiot ~istokrven kow!Opi{i gieksteriernite karakteristiki na angliskiot ~istokrven kow!

1.2.2. POLUKRVNI KOWI

Vo golem broj zemji za podobruvawe na doma{nite rasi kowi, koristen eangliskiot polnokrven kow, pri {to se dobieni pove}e rasi kowi poznati kakoangliski polukrvni kowi. Vo Francija na takov na~in se dobieni anglo-arapskiot ianglo-normandiskiot kow, vo Anglija haknejot i hunterot, vo Germanijaoldenbur{kiot, hanoverskiot, hol{tajnskiot i trakenskiot, vo Ungarija furiozo,gidranot i dr.

Anglo-arapski kowPoteklo Ovaa rasa e dobie so krstosuvawe na arapskiot i angliskiot

polnokrven kow. Toj proces zapo~nal vo Anglija, me|utoa rasata e dobiena iusovr{ena vo Francija. Tamu taa seodgleduva pove}e od 150 godini, soprimena na najstrogi kriteriumi naodgleduvawe. Vo Francija e priznatakako posebna rasa vo 1840 godina. Odangliskiot ~istokrven kow nasledil

brzinata, a od arapskiot cvrstinata,izdr`livosta i temperamentot. Denesovaa rasa uìva golema popularnost voFrancija, no i vo celiot svet.

Eksterierni karakteristikiPoeksterierot anglo-arapskiot kow emnogu sli~en so angliskiot ~istokrvenkow. Ima ubava glava, so ramna profilnalinija. Sl. 3 Anglo-arapski kow

O~ite se krupni, u{ite mali i podvi`ni, a nozdrite {iroki. Vratot e dolgi blago povien, so dobro izrazen greben. Gradite se dlaboki, no nedovolno {iroki.Grbot mu e kus, mo{ne jak i udoben za javawe. Sapite se tesni i kusi. Nozete se dobrogradeni i cvrsti so pravilni stavovi. Toj ima podobro gradeno telo od angliskiot~istokrven kow. Bojata na vlaknoto e kostenliva ili doresta. Prose~nata visinana grebenot iznesuva okolu 160 cm.

Tabiet,temperament i upotreba Prete`no se koristi za natprevaruvaweso preponi i galopirawe. Inteligenten e i lesno se dresira, brzo u~i i e mo{neaktiven. Iako ne e pobrz od angliskiot, sepak, toj ima podobri skoka~kisposobnosti. Pogoden e za dresirawe. Od angliskiot e poizdr`liv, pocvrst i sopoìv temperament. Vo mnogu natprevaruva~ki disciplini se pokaà kako edna odpodobrite rasi vo svetot.


10/245


10

10

1.2.3. DRUGI TOPLOKRVNI RASI

Lipicanski kow

Poteklo Lipicanskiot kow se smeta za najpoznat i najpopularen kow voAvstrija. Vo svetot e popularen kako kow, koj{to lesno se dresira. Poteknuva odseloto Lipica i istoimenata ergela {to se nao|a vo slovene~koto primorje, blizuSeàna i Trst,koi vo vremeto na sozdavaweto na rasata bile vo sostavot na Avstro-Ungarskata monarhija.

Lipicanskiot kow e sozdaden po pat na kombinirano krstosuvawe na pove}erasi kowi, kako {to se: {panskata (andaluziskata), neapolitanskata, kaldrupskata,danskata, arapskata i dr. Za prvpat,priznat e kako posebna rasa vo 1735 godina, kogase osnovala i {panskata {kola za javawe vo Be~ koja ottoga{, pa do denes go koristilipicanerot. Pri sozdavaweto na ovaa rasa golema zasluga imaat liniite

(pastuvite): maestro, favori, pluto, konverzano, napolitano i siglavi.Denes lipicanerot se odgleduva vo Avstrija, Italija, Slovenija, Bosna,Hrvatska, Ungarija, Germanija i Slova~ka.

Eksterierni karakteristiki Lipicanerot ima mo{ne golema glava, sokonveksna profilna linija i so golemi o~i. Toj e pogolem od arapskiot kow. Vratotmu e relativno dolg, lebedest, mo{ne muskulozen, so dolg i slabo izrazen greben.Gradite mu se dobro razvieni, vo dlabo~ina i vo {iro~ina. Ima dolg grb i~estopati vdlabnat. Slabinite mu se {iroki i sredno dolgi, a sapite dolgi i

trkalezni. Nozete se dolgi socvrsti koski i dobro izrazeni

zglobovi, a odot mu e siguren,graciozen i so visoka akcija.Kopitata se cvrsti i dobrooformeni.

Grivata e gusta, dolga iubava, a opa{kata ja so~inuvaatdolgi i svilesti vlakna. Bojata navlaknoto naj~esto e siva, kajpostarite kategorii e bela, poretkose sre}ava, doresta , alova i

vranesta. Prose~nata visina nagrebenot iznesuva 155-165 cm. Soìva masa od 400 do 500 kg.

Sl. 4. LipicanerTabiet, temperament i upotreba Zaradi specifi~nata gradba na teloto, mnogudobrata poslu{nost i sposobnost lesno da u~i, kako i dobriot tabiet i ìviottemperament, pogoden e za brzo dresirawe. Zaradi toa e mo{ne dobar za javawe,osobeno za po~etnici. Me|utoa, toj e sposoben za izveduvawe i na najkompliciranive`bi. Ima silna konstitucija, cvrst e, poslu{en, so dobro zdravje. Skromen e voodgleduvaweto i prete`no se koristi za rabota vo zemjodelstvoto, za transport,sport, za potrebite na armijata i dr.Objasni gopotekloto i sozdavaweto na lipicanskiot kow!Opi{i gieksteriernite karakteristiki na lipicanskiot kow!


11/245


11

Orlovski kasa~

Poteknuva od Rusija, a go sozdal ruskiot feudalec Knezot Aleksej Orlov,

po koj si go dobil i imeto.Orlovskiot kasa~ e dobien so me|urasno krstosuvawe pome|u arapskiot kow i

danski kobili. Podocna mu e dodadena krv od angliskiot ~istokrven kow, kako i odholandski i danski rasi.

Novodobienata rasa se odlikuvala so mnogu dobar izgled i so solidnamo`nost za galopirawe. Me|utoa, mnogu brzo se pokaàlo deka ovaa rasa imaizvonredni kasa~ki sposobnosti, pa zatoa pokraj imeto na rasata se dodava i zborot,,kasa~,zatoa {to dolgo vreme vo svetot bila na prvo mesto vo ovaa disciplina.

Eksterierni karakteristikiOrlovskiot kasa~ ima lesna i ubava

glava, so prava ili konveksna(ovne{ka) profilna linija, so golemio~i, {iroki nozdri i dolgi u{i.Vratot e dolg i lebedest. Grebenot eslabo izrazen.

Grbot mu e ramen, slabinite{iroki i dobro povrzani so sapite.Sapite se {iroki, sredno dolgi,malku navednati i mo{ne muskulozni.Gradite se {iroki, no ne dovolno

dlaboki, a rebrata se nedovolnodolgi.Nozete se so pravilni stavovi,

cvrsti i so dobro oformeni zglobovii kopita.

Sl. 5. Orlovski kasa~Prose~nata visina na grebenot iznesuva 157-160 cm, a ìvata masa 472-477 kg.

Se sretnuva vo sivo-zelena ili crna boja i ostava vpe~atok na mnogu eleganten kow.Tabiet, temperament i upotreba Orlovskiot kasa~ se odlikuva so dobar

tabiet, energi~nost, poslu{nost, so ìv temperament i visoka plodnos, 85 - 90%.

Ima jaka konstitucija i lesno moè da se aklimatizira. Se koristi za kasa~kinatprevari. Postignuva golema brzina na tr~awe vo kas. Taka na primer, imapostignato rekord na pateka dolga 3200 m,koja ja pominuva za 2 minuti. Prete`no sekoristi za natprevaruva~ki celi vo kasa~ka disciplina, kako i za javawe.

Objasni i odgovori:Objasni gopotekloto na imeto na rasata orlovski kasa~ !Opi{i gipova`nite eksterierni karakteristiki na orlovskiot kasa~!

Aktivnosti:

Pobaraj od internet stranicite sliki od orlovskiot kasa~ i lipicanerot i doznajpove}e za eksterierot i drugite osobini na ovie rasi!


12/245


12

12

1.2.4. PONI KOWI

Spored najnovata klasifikacija vo kategorijata poni spa|aat site kowi koine se povisoki od 152 cm.

Bosansko ridski kow

Poteknuva od malite kowi na Ju`na Azija, (tarpanot) koj za vreme naturskoto vladewe na Balkanot, poto~no vo Bosna e oblagoroden so arapskata rasa.Vo negovata gradba se javuvaat osobini na tarpanot i prèvalskiot kow. Sporednajnovata svetska klasifikacija spa|a vo kategorijata na poni kowi. Kaj nasnajmnogu e zastapen vo ridsko-planinskite podra~ja. Vo tekot na negoviot dolgperiod na postoewe, koristen e za najrazli~ni nameni, po~nuvaj}i od vojni~kikowi~ki edinici, potoa za prevoz i prenesuvawe na site vidovi na tovar za

zemjodelski raboti i na kraj kako kow za javawe. Vo minatoto pominal niz pove}ekriti~ni fazi zaradi ~estite vojni na Balkanot i okolinata, me|utoa, ovaa rasasekoga{ uspevala da preìvee i cikli~noda go zgolemi brojot na edinkite.

Eksterierni karakteristiki Glavata mu e sredno golema, so ramna ilikonveksna profilna linija. Tarpanskiot tip ima ramna profilna linija, aprèvalskiot konveksna. Vratot e dolg, nisko nasaden i dovolno {irok. Ima cvrsto

i kompaktno telo. Grebenot e srednoizrazen i mo{ne dolg, grbot e srednodolg, cvrsto povrzan so slabinite koise mo{ne kusi, {to go pravi zbien i

dosta pogden za nosewe tovar. Gradite se dobro razvieni vo dlabina i{irina, a sapite se kusi i redovnonavednati. Nozete se cvrsti, so malikopita i dobro izrazeni zglobovi.Prednite noze imaat pravilni stavovi,a zadnita sabjest. Prose~na visina nagrebenot iznesuva 125-145 cm. @ivatamasa vo prosek se dviì od 250-340 kg.Naj~esta boja na vlaknoto e doresta,poretko siva i alesta, dodeka najretka evranestata.

Sl. 6. Bosansko-hercegovski ridski kowTabiet, temperament i upotreba Bosanskiot ridski kow e inteligenten,

poslu{en, siguren, dolgove~en, izdr`liv i otporen so cvrsta konstitucija. Seupotrebuva za javawe, tovarawe i za rabota vo zemjodelieto. Go koristi i armijata zanajrazli~ni celi. Toj e docnostasen i vleguva vo reprodukcija na vozrast od 3godini. Ova rasa so vekovi se odgleduvala vo mo{ne te{ki usvovi. Preku letotoglavna hrana im e pa{ata, a zime senoto i slamata.

Objasni gopotekloto, temperamentot i tabietot na bosanskiot kow!

So pomo{ na kompjuterot, na internet stranicite pronajdi fotografii ili tekstovi za bosanskiotkow i doznaj ne{to pove}e!


13/245


13

1.2.5. TE[KI ILI LADNOKRVNI KOWI

Te{kite rasi na kowi njmnogu se koristat za izvr{uvawe na rabota koja barapogolema sila i izdr`livost. Tie spa|at vo grupata na ladnokrvni kowi, imaat

miren ili flegmati~en temperament. Prose~nata visina na grebenot se dviì od160 do 180 cm. Pova`ni te{ki rasi kowi se: ardenski, brabant, breton, per{eron,{aerski i dr. Nekoi od ovie rasi kako per{eron i {aerskiot, dostignuvaat visina ipreku 210cm,so ìva masa od okolu 1370 kgi moàt da vle~at tovar od okolu 5 toni.

Ardenski kow

PotekloArdenskiot kow spa|a vo kategorijata na te{ki kowi. Sozdaden e voistoimenata oblast vo Belgija i Francija. Go ima i vo Avstrija i vo Slovenija.Kowite od ovaa rasa se koristeni vo mnogu vojni, za vle~ewe na te{kata artilerija,

osobeno ~esto e koristen vo Prvata svetska vojna. Denes od ova rasa postojat dvatipa:1.

lesen, mal i brz, i2. teòk, jak i baven, koj i denes se koristi za izvr{uvawe na te{ki raboti vo

severna Francija.Eksterierni karakteristika Glavata mu e te{ka, dolga i ne e mnogu fina, so

konveksna profilna linija. Ima kus imuskulozen vrat, {iroki i sna`nimuskulozni gradi. Grbot i slabinite muse kusi i {iroki. Ima kompaktno,

nabieno telo so mnogu kratok zaden del.Sapite {iroki, rascepeni, navednati inaglaseno muskulozni, so sredno visokinoze, no mnogu jaki i so izrazeni ki~ici.Bojata na vlaknoto e kostenliva ièlezno siva. Prose~nata visina nagrebenot e od 152 do 162 cm.Opfatot nagradite e 198 cm, a opfatot nacevanicata okolu 24 cm. @ivata masa mue od 600 do 700 kg. Sl. 7 Ardenskikow

Tabiet, temperament i upotreba Ardenskiot kow e poznat po svojot pitomi dobar tabiet. Ima miren temperament i e poslu{en, lesno se upravuva, a nebara posebni uslovi na ishrana. Dobro gi podnesuva site klimatski uslovi. I pokrajgolemata masa, toj energi~no se dviì vo kas. Se upotrebuva za razli~ni vidovite{ki raboti, osobeno za vle~ewe na teòk tovar.

Objasni gotabietot i temperamentot na ardenskiot kow !Opi{i goeksterierot na ardenskiot kow!Aktivnosti:Pobaraj od internet na kompjuterot sliki od ardenskiot kow i stavi gi vo tvojotfolder. Poseti sto~arski saem, izlo`ba, ergela, sto~en pazar ili hipodrom. Tamu

prakti~no }e nau~i{ za pova`nite eksterierni karakteristiki, upotrebata narasite kowi, kategoriite i dr.


14/245


14

14

1.3. ISHRANA NA KOWITE

Karakteristiki vo ishranata na kowite i pova`ni krmiva{to se upotrebuvaat za niv

Kowite se trevopasni ìvotni, me|utoa, nivnite organi za varewe na hranataanatomaski i fiziolo{ki se razlikuvaat od preìvnite ìvotni. Vsu{nost, tieimaat pomal hranovaren aparat od govedata. Zaradi toa ne moàt da konsumiraatpogolema koli~ina na hrana od govedata, nitu pak moàt pogolemata koli~ina nakabasta hrana da ja prerabotat dobro kako preìvarite.

I pokraj vakvite karakteristiki, kabastata hrana e osnovnata hrana zakowite. Zavisno od intenzitetot na iskoristuvaweto, kabastata krma senadopolnuva so koncentrirani dodatni krmiva, za da moè celosno da se podmiratodr`nite, produktivnite i reproduktivnite potrebi kaj kowot.

Pova`ni krmiva za kowite Vo ishranata na site rasi i kategorii kowi

najmnogu se upotrebuvaat: pa{ata, senoto i ovesot.Za kowite koi ne rabotat, pa{ata e dovolno krmivo, me|utoa vo takvi uslovi

se prepora~uva i dodavawe na mali koli~ini na koncentrirana hrana koja e pomalkulaksativna. Dokolku postojat uslovi, dobro e kowite da se dràt na pa{a prekucela no}.

Priviknuvaweto od {talska na pasi{na ishrana treba da bide postepeno .Livadskoto seno vo kombinacija so leguminozite pretstavuva odli~no krmivo zakowite. Pritoa treba da se vod smetka koli~inite na leguminoznoto seno da nebide pove}e od 1 kg,na 100 kgtelesna masa, za da se izbegnat nesakanite promeni vovareweto, a i da se namali nepotrebnoto potewe.

Od drugite kabasti krmiva, na kowite moè da im se dava ovesna slama,p~enkovica i slama od drugi ìtarici. Od koncentriranite krmiva ovesot doa|a naprvo mesto. Ovesot vo zrno,kowite go konsumiraat so poseben apetit, bidej}i nemaopasnost od pojava na koliki i drugi stoma~ni poremetuvawa. Za pomladitekategorii, ovesot treba da se prekrupira ili somel.

P~enkata kako koncentrirano energetsko krmivo sodrì pomalku proteiniod ovesot i ja~menot, no e podobra od ja~menot i popogodna za ishrana na rabotnite

kowi. Ja~menot i 'r`ta pomalku se upotrebuvaat za ishranata na kowite.P~eni~nite trici se prepora~uvaat za ishrana na `drebni kobili i `drebiwa ilesnite kowi koi ne rabotat. Za kowite se koristi i sto~en gra{ok, razni sa~mi,

pivski treber, krmiva od ìvotinsko poteklo, no sekoga{ vo kombinacija soenergetski krmiva. Za da se kompletira obrokot, na kowite im se dava imineralni materii, vitamini i drugi aditivi. Gotvarskata sol isto taka eneophodna vo ishranata na kowite, koja treba da bide postojano na raspolagawe.

Dnevnite potrebi od voda,kaj kowite iznesuvaat od 50 do 55 litri, {to zavisiod vozrasta, potro{enata hrana, aktivnosta i vremenskite uslovi. Kowite koi{topodolgo vreme vr{ele te{ka rabota, pred hranewe potrebno e da se napijat malakoli~ina voda. Pred izvr{uvawe na nekoja te{ka rabota kowite ne treba da senapojuvaat. Za vreme na toplite letni denovi treba da se napojuvaat sekoj ~as.Najdobro a kowite da im se obezbedat avtomatski poilki. za da moàt da se

napojuvaat vo sekoe vreme.


15/245


15

Ishrana na `drebni kobili

@drebnite kobili prete`no treba da se hranat so da`bi vo koi ima dovolnikoli~ini na proteini, fosfor kalcium i vitamini. Po pravilo krmivata vo

da`bite treba da bidat lesno svarlivi, pa se prepora~uva da se koristat tricite.Krmivata koi se koristat za sostavuvawe na dnevna da`ba za `drebni kobiline treba da bidat bajati, (stari), muvlosani, zamrznati, i da se bez pra{ina. Senototreba da bide so odli~en kvalitet, so zelena bija, svetlo, sjajno i so prijaten miris.Nekolku dena pred `drebeweto (poroduvaweto) se namaluvaat ìtaricite voda`bite, a se davaat lesnosvarlivikrmiva, kako {to se tricite, koiisto taka se dobri i kako prvobrok po poroduvaweto. ekolkudena pred poroduvaweto,

repora~livo e `drebnite kobilida izvr{uvaat lesni raboti.a tojna~in se odrùva zdravjeto ikondicijata, so {to se ovozmoùvai polesno poroduvawe.

Sl. 8 Pa{ata e najdobra hrana za site kategori na kowiNekolku dena po poroduvaweto se dava lesni obroci, a potoa se isteruvaat i

na pa{a. Kon krajot na vtorata nedela po poroduvaweto se pominuva postepeno nanormalnata da`ba.

Tabela 1. Dnevnite da`bi za `drebni kobili zavisno od telesnata masa

Telesna masa od 500 kg kg Telesna masa od 650 kg kgOves vo zrno 2,5 Oves vo zrno 4,5~eni~ni trici 1,0 ~eni~ni trici 1,0Seno od detelina 2,0 Maslodajna poga~a 1,0Livadsko seno 8,0 Seno od detelina 8,0Morkov 2,0 Livadsko seno 5,0

Ishrana na podmladokotKako kaj ostanatite mladi ìvotni, taka i kaj

kowite mlekoto e nezamenliva hrana za `drebiwata

vo prvite denovi od ìvotot. Tie treba {to po~estoda se nadojuvaat od svoite majki. Ako kobiliterabotele pred da gi nadojat `drebiwata potrebno eda se odmorat.

Za prihranuvawe na `drebiwata moè da sekoristat smeski od p~eni~ni trici, prekrupiran ovesi leneno bra{no vo odnos 2,5 : 6,5 : 1. Ovaa smeska`drebiwata ja zemaat po èlba (ad libitum).

Sl. 9. Mlado `drebe na pasi{tePo izvesen period, na `drebiwata im se dava i kvalitetno seno. Dojniot

period na `drebeto treba da iznesuva okolu 6 meseci, a istovremeno postepeno im sezgolemuva i koncentriranata hrana. Na denot na odbivaweto, koncentriranatahrana po grlo iznesuva od 1,5 do 2 kg. Od odbivaweto, pa s# dodeka ne napolni 3


16/245


16

16

godini podmladokot treba pravilno da se ishranuva, bidej}i toa e najva`niotperiod vo razvojot na mladite grla. Vo sekoe vreme treba da imaat na raspolagawedovolni koli~ini voda, kvalitetno seno i postojano dvièwe. Za mladite grla navozrast od 2 godini, pokraj kvalitetno seno, dovolno e 1 kg krmna smeska na 100 kg.

telesna masa. Ishrana na pastuvi

Da`bite za pastuvite treba da gi sodràt onie hranitelni materii koi senajneophodni za odrùvawe na kondicijata, zdravjeto i priplodnata sposobnost. Vo

da`bite treba da bidat prisutni pred s# proteinite,jaglenohidratite, mineralite, vitaminite i drugiteaditivi.

Priplodnite pastuvi ne smeat da se zgojuvaat,zatoa {to vo toj slu~aj ne }e moàt da gi zaskoknuvaat

ènskite priplodni grla. Po pravilo pastuvitetreba da se koristat za polesna rabota ili za drugividovi aktivnosti, kako {to e javawe, slobodno{etawe vo ispusti,s# so cel da se odrì priplodnatakondicija (sl.10).

Sl. 10. Javawe i slobodno {etawe po ispustite

Tabel 2. Dnevnata da`ba za pastuvite zavisno od sezonata na pripu{taweto

Koa se pripu{taat kg Koga ne se pripu{taat kg

ves vo zrno 6,0 ves vo zrno 4,0~eni~ni trici 1,5 ~eni~ni trici 1,5ivadsko seno 8-10 ivadsko seno 6,0orkov 4 orkov -

Osven ovie krmiva, potrebno da se dodade i 20 -30 ggotvarska sol.

Tematski pra{awa i zada~i:1. Nabroj gi pova`nite proizvodi {to se dobivaat od kowot!2. Navedi kako moàt da se klasificiraat rasite kowi!3. Koi rasi kowi spa|aat vo polnokrvni rasi kowi?4. Po koi anatomski karakteristiki se razlikuva arapskiot kow od drugite rasi kowi?5. Navedi gi rasite koi u~estvuvale vo dobivaweto na angliskiot ~istokrven kow!6. Objasni ja ulogata na angliskiot ~istokrven kow za svetskoto kowarstvo!7. Nabroj nekolku polukrvni rasi kowi koi se dobieni so u~estvo na angliskiot ~istokrven kow!8. Navedi gi sposobnostite {to gi poseduva anglo-arapskiot kow!9. Za kakva namena e pogoden lipicanskiot kow i kakov tabiet i temperament poseduva?

10. Vo koi sportski natprevari najmnogu se koristi orlovskiot kasa~?11. Kakva e namenata na bosanskiot ridski kow?12. Nabroj gi pova`nite te{ki rasi kowi!13. Kakva e namenata na ardenskiot kow?14. Nabroj gi pova`nite krmiva za kowite!15. Od kakvi krmiva treba da bidat sstaveni da`bite za `drebni kobili?16. Rabotite vo parovi. Sostavete dnevna da`ba za `drebni kobili od voobi~ajni krmiva.

17. Navedi gi povawnite krmiva {tonajmnogu odgovaraat za prihranuvawe na `drebiwa!18. Sostavi dnevna da`bakabasti i koncentrirani krmiva za pastuvi vo faza na pripu{taweto!


17/245


17

2

GOVEDARSTVO

So izu~uvawe na ovaa tema }e mo`e{ :- a go sfati{ stopanskoto zna~ewe na govedarstvoto;- da gi prepoznava{ osnovnite sistemi na odgleduvawe na govedata;- da gi klasificira{ rasite spored proizvodniot tip;- da gi razlikuva{ najva`nite rasi goveda;- da gi poznava{ proizvodnite i reprodktivnite osobini na

pova`nite rasi goveda;- da go objasnuva{ procesot na dobivawe na higienski ~isto mleko;- da ja objasnuva{ tehnologijata na proizvodstvo na govedsko meso;- da gi poznava{ karakteristikite na ishranata na govedata, kako

i pova`nite krmiva za govedata;- da odreduva{ ishrana na razli~ni kategorii goveda( molzni kravi,

presu{eni kravi, teliwa, junici, junciza goewe, bikovi);- da gi poznava{ osnovnite aspekti na organskoto proizvodstvo kaj

govedata;

- da odreduva{ soodvetno smestuvawe za oddelni kategorii goveda.


18/245


18

18

2.1.STOPANSKO ZNAÊWE NA GOVEDARSTVOTO

Govedarstvoto e dominantna granka vo sto~arstvoto i ima mo{ne golemostopansko zna~ewe.So odgleduvawe na goveda pokraj glavnite proizvodi, mleko i meso se

dobivaat i sporedni proizvodi so upotrebna vrednost: koà, vlakna, {talsko |ubrei otpadoci od klani~nata industrija (rogovi, papci, krv i dr.).

Mlekoto kako proizvod od govedarstvoto pretstavuva mnogu zna~aen animalenprehranben proizvod vo ishranata na . Mlekotopretstavuva polna i nezamenliva hrana so visoka biolo{ka i hranliva vrednost,lesno svarlivo i bogato so site neophodni hranlivi materii. Toa pred se bogato soesencijalni aminokiselini, vitamini, masti, mineralni materii, {e}eri i dr., koise mnogu va`ni vo ishranata na decata, starcite, bolnite i rekovalescentite. Odmlekoto se proizveduvaat raznovidni mle~ni proizvodi (sirewe, ka{kaval, kiselomleko, jogurt, puter, sladoled i dr.),koivisoka hranitelna vrednost.

Mesoto kako vtor animalen proizvod od govedata e so odli~en kvalitet i sovisoka biolo{ka i hranliva vrednost, lesno svarlivo i so pomalku masti za razlikaod drugite vidovi meso. Pa zatoa vo odnos na potro{uva~kata e na prvo mesto. Toapretstavuva glavna surovina vo mesnata industrija,za proizvodstvo prerabotki odmeso.

Koàta od govedata spa|a vo krupnite i mo{ne kvalitetnite koì, ipretstavuva glavna surovina vo koàrskata industrija, od koja se izrabotuvaatnajrazli~ni ko`ni galanterski proizvodi (obuvki, jakni, bundi, ~anti i dr.).

Ne pomalku vaèn sporeden proizvod e i {talskoto |ubre,koe{to se koristiza odrùvawe na plodnosta i podobruvawe na strukturata na po~vata. Godi{no odedna krava so masa od 500 kgmoè da se dobie od 10.000 do 12.000 kg{talsko |ubre.Koli~inata na {talskoto |ubre zavisi od koli~inata na suvata materija dadenapreku hranata i od koli~inata na upotrebenata prostirka. Dobivaweto na{talskoto |ubre se presmetuva po olfovata formulakoja glasi:

= 42

= {talsko |ubreSMH=suva materija od hranataSMP =suva materija od prostirkata

Primer:Ako kravata e te{ka 500 kg,dnevnite normi od suvi materi se dviàt od2 do 3 kg,na sekoi 100 kg ìva masa. Pa ako se zeme minimalnata koli~ina na SM od2 kgna sekoi 100 kg ìva masa,toga{ dnevnata norma od suvi materii {to }e seobezbedi od hranata e 10 kg (SMH = 10 kg), a ako za prostirka se koristi slamaokolu 2 kg so 80% na suvi materii, toa e 1,6 kg suva materija vo prostirkata(SMP= 1,6 kg).

= kg4,2446,66,1546,12

10 , {talsko |ubre dnevno ili 365 26,4 = 9.636

kggodi{no {talsko |ubre od edna krava.


19/245


19

Govedoto seu{te se koristi kako animalna vle~na sila vo {umarstvoto izemjodelstvoto. Vo {umarstvoto se koristi za dotur na drva i trupci . amu kade {tomehanizacijata nema pristap se koristi za àl i vo zemjodelstvoto. Vo ridskoplaninskite predeli govedoto sluì kako izvor na rabotna sila. Govedoto kako vid

doma{no ìvotno lesno se aklimatizira i akomodira na razni po~veno klimatski iìvotni uslovi. Toa e sposobno da se odgleduva vo razni uslovi na stopanisuvawe itoa kako ekstenzivno, taka i intenzivno.

Govedarstvoto moè da koristi hrana od sopstveno proizvodstvo i davrabotuva zna~itelna rabotna raka.

Blagodarenie na anatomskata gradba na hranovarniot aparat, govedata moàtgrubata pomalku vrednata kabasta hrana, bogata so celuloza, koja e nesvarliva ilidelumno svarliva za drugite vidovi doma{ni ìvotni, da ja pretvorat vo mo{neceneti proizvodi so visoka biolo{ka i hranliva vrednost - mlekoto i mesoto.Zaradi vakvata sposbnost, govedata moàt da koristat kako hrana mnogu evtini

sporedni proizvodi od poledelstvoto i gradinarstvoto (slama, pleva, p~enkovica,list od {e}erna i sto~na repka). Se koristat i sporedni proizvodi odprehranbenata i prerabotuva~kata industrija, kako {to se pivskiot treber odindustrijata za pivo, {e}ernata melasa, surovi i suvi reznici od {e}ernataindustrija, }uspeto i sa~mite od maslodajnata industrija, bra{noto i komiweto odalkoholnata industrija, otpadocite od mle~nata industrija i drugi sporedniprodukti i otpadoci. Zaradi ovie mo`nosti, govedoto pretstavuva oblagoroduva~ vostopanstvoto.

Govedata vo ishranata koristat golem broj fura`ni kulturi koi davaatvisoki prinosi, a istovremeno ja zbogatuvaat po~vata so azot i ostavaat golemikoli~ini humus vo po~vata.

Spored podatocite od Dràvniot zavod za statistika vo R. Makedonija,brojotna govedata za 2006 godina iznesuva 255.430 grla. Vo pogled na rasnata struktura nagoveda, se zabeleùva deka s# pove}e se zastapeni mle~nite rasi. Prose~niot brojna molzni kravi iznesuva 93.984 grla. Nivnoto vkupno proizvodstvo na mleko za 2006godina iznesuva 235.000 toni. Istata godina proizvedeno e 7.132 toni govedsko meso.

Aktivnosti:-Napravi na site proizvodi od govedata {to se korista vo va{eto

semejstvo!

Objasni i odgovori:Objasni ja ulogata na govedarstvoto za na{ata Republika!Presmetajkolku kg{talsk|ubre }e se dobie od edna krava so ìva masa od 650 kg,ako suvata materija vo hranata iznesuva 3 kg,a za prostirka se koristi 2 kgslama.Nabroj gipova`nite proizvodi {to se dobivaat od govedata!


20/245


20

20

2.2.SISTEMI NA ODGLEDUVAWE NA GOVEDA

Spored intenzivnosta postojat: ekstenziven, poluintenziven i intenzivensistem na odgleduvawe.

Ekstenzivniot sistem na odgleduvawe nomadsko-pasi{, kadeìvotnite se vo postojano dvièwe vo potraga za hrana. Pri vakviot na~in naodgleduvawe,iskoristuvaweto na ìvotnite e minimalno.

Intenzivniot sistem na odgleduvawe prete`no e zastapen vo nizinskitepredeli, kade koncentratot vo ishranata u~estvuva so 60 do 80%, a finalnata masaiznesuva 450-600 kg. Ovoj sistem na odgleduvawe e {talski, so individualno

odgleduvawe, vo koe{to maksimalno se primenuvaat najsovremenite dostignuvawa odzootehni~kite nauki. Pri ovoj sistem na odgleduvawe se primenuvaat najsovremenizootehni~ki metodi vo ishranata, smestuvaweto, odgleduvaweto, selekcijata i t.n.Pome|u ovie dva sistemi na odgleduvawe (intenziven i ekstenzivn) se sretnuvaat sitemo`ni preodni formi, vo koi po~esto se vr{i kombinacija na pasi{en i {talskisistem na drèwe. So vakvata kombinacija na odgleduvawe, koga imame i pasi{en i{talski sistem na drèwe, se karakterizira poluintenzivniot sistem na odgleduvawe.

Poluintenzivniot i ekstenzivniotsistem glavno se zastapeni vo ridsko-planinskite regioni, so u~estvo 30 do 60% koncentrirana hrana, pri {to sedobivaat pomali dnevni prirasti. Denes naukata te`nee da se iskoristat site

pozitivni strani, i na ekstenzivniot i na intenzivniot sistem na odgleduvawe, so toa{to ìvotnite vo letniot period pove}e se na pasi{tata i livadite ili pak voispustite, so dodavawe na sveà zelena hrana, a vo zimskiot period se za{titeni vosoodvetni objekti kade {to se upotrebuva kvalitetna zimska ishrana.

Kaj nas s po~esto se primenuva ekstenzivniot sistem na goewe goveda soraznovidna kabasta hrana, koja ja imame na raspolagawe vo dovolni koli~ini. primena na ovoj sistem moàt da se koristat razni otpadoci od prehranbenataindustrija, kako i rspoloìvite pasi{tata {to gi ima s pove}e kaj nas vo odredeniperiodi od godinata. Pasi{noto goewe na juniwa i stari goveda pretstavuva najevtinna~in na proizvodstvo na meso. Taka juniwata i starite goveda vo tekot navegetacijata ja koristat pa{ata, a potoa se dogojuvaat so dobro kvalitetno seno so malikoli~ini na koncentrirana hrana. Juniwata vo prvata godina postignuvaat ìva masaod 250 do 300 kg, vo vtoratazapo~nuva pointenzivna ishrana dobiatìva masa vkupno od 550 do 600kg. Vo poluintenziven i ekstenziven sistem spa|a isistemot na odgleduvawe ,, krava-tel,koj se primenuva kaj nas.

Sistem na odgleduvawe ,, krava-teleKaj nas ovoj sistem se primenuva prioblagoroduvawe na bu{ata so nekoja kulturna rasa, naj~esto so herefordskata ilioberintalskata, so cel da se zgolemi potencijalot za proizvodstvo na meso kajpotomstvoto. Dobienite teliwa od vakvoto krstosuvawe od momentot na oteluvaweto,pa s# do iskoristuvaweto na mlekoto se so svoite majki, a potoa vo zavisnost odtehnologijata na goewe se kolat vo istata ili vo narednata godina. Pri ovoj sistemkravite ne se molzat, a sevkupnoto mleko go koristat teliwata.

Klani~nata vrednost na vaka odgledanite teliwa vo na{i usloi e dobra i


21/245


21

spored na{i avtori (R. Ilkovski), mehani~kiot sostav na mesoto e okolu 70% meso, 2-3% masti i 27-28% koski. Dobienite rezultati potvrdija deka bu{ata vo ridsko-planinskite regioni treba da se krstosuva so gojni ili rasi so kombinirani svojstva, zada se zgolemi kaj melzite potencijalot na mleko i meso.

Dali }e se primeni intenziven ili ekstenziven sistem na odgleduvawe najmnoguzavisi od po~veno-klimatskite faktori i mo`nostite na oddelnite regioni. Taka voplaninskite regioni koi se bogati so planinski pasi{ta, uslovite naloùvaatprimena na pasi{en sistem na odgleduvawe. Dodeka vo ramni~arskite reoni koi neraspolagaat so pasi{ta, poprifatliv e {talskiot ili intenzivniot sistem naodgleduvawe, bidej}i poledelskoto proizvodstvo e mo{ne razvieno, pri {to sesozdavaat potencijali za proizvodstvo na sto~na hrana, kako koncentrirana taka ikabasta. Isto taka vo ovie reoni moàt da se iskoristat i raznite evtini otpadoci odprehranbenata industrija, koi govedata gi pretvoraat vo mo{ne ceneti animalniproizvodi (mleko i meso). Ponatamu, zavisno od smernicata na proizvodstvo, postoi

sistem na odgleduvawe na molzni grla, odnosno molzni kravi, sistem na odgleduvawe nagojni grla, odnosno sistem na goewe goveda i sistem na odgleduvawe na podmladok .

Objasni i odgovori:Navedi koi sistemi na odgleduvawe spored intezivnosta najmnogu se koristat kajnas!Objasni{to podrazbira{ pod ekstenziven sistem na odgleduvawe!Opi{i gi karakteritikiteintenzivniot sistem na odgleduvawe!

2.3. RASI GOVEDA I NIVNA KLASIFIKACIJA

Vo svetot postojat pove}e od 400 rasi goveda koi me|u sebe se razlikuvaatkako po eksteriernite, taka i po proizvodnite i reproduktivnite karakteristiki.

Za polesno izu~uvawe na rasite goveda, najdobro e da se podelat spored

proizvodnata nasoka i spored mestoto na sozdavaweto.Spored proizvodnata nasoka rasite goveda se delat na:1. rabotni,2. mle~ni,3. gojni i4. kombinirani rasi.Kombiniranite rasi moàt da bidat:1. gojno-mle~ni,2. gojno-rabotni i3. gojno-mle~ni-rabotni.

Spored mestoto na sozdavawetorasite goveda se delat na:1. doma{ni i2. tu|i (stranski).


22/245


22

22

2.3.1. Doma{no govedo (bu{a)

Poteklo Bu{ata e avtohtona rasa na Balkanskiot Poluostrov. Adamec,bu{ata ja narekol ilirsko govedo. Vo R. Makedonija najzastapena e vardarskata,

crnata i sivata bu{a. Postojat i drugi soevi vo balkanskite zemji.Ra{irenost Bu{ata e zasatapena vo Jugoisto~na Evropa, vo Azija, Sibir,Mala Azija, Mongolija, Kina, Japonija i drugi zemji. Denes bu{ata najmnogu ezastapena vo ridsko-planinskite regioni. Inaku zborot bu{a ima slovenskopoteklo i zna~i malo, avtohtono, ekstenzivno, brahicerno govedo.

Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto moè da bide crna, sina,crvena, ne~isto bela, sivkasta i dr. Glavata i e mala so kusi rogovi vo vid na venec.Vratot e sredno dolg ili dolg, tesen i slabo muskulozen.

Visinata na grebenot varira od 90 do 115 cm, a dolìnata na trupot od 116 do132 cm. Gradite se tesni, nedovolni {iroki i slabo muskulozni. Grbnata linija e

kusa, tesna i ostra, a se sretnuva i sovdlabnata grbna linija, kako rezultat nalo{a ishrana i odgleduvawe. Sapite ikarlicata se tesni, zatoa {to se ote`nuvateleweto. Nozete se tenki, cvrsti i dolgi.Papcite mali, cvrsti i pravilno oformeni.Koàta e tenka, sredno-elasti~na. Vlaknotodolgo, gusto i nedovolno sjajno. Vimeto e sopravilna forma, kuso, plitko i malo.Prose~nata ìva masa kaj kravite e 150 -300

kg, a kaj bikovite 350-450 kg.Sl. 11. Doma{no govedo krava -siva bu{aProizvodni i reproduktivni karakteristiki Spored nekoi ispituvawa

mle~nosta na bu{ata se dviì od 1000 do 2500 litri. Vo na{i uslovi taa dava od 500do 1700 litri mleko, so 3,7 do 4% mle~na mast i so laktacionen period od 270 dena.

Bu{ata ima slaba sposobnost za goewe, so prose~en dneven prirast od 200 do500 g. Randmanot na mesoto e okolu 45%, dodeka kaj dobro zgoenite moè da bide i do50, pa duri i 56%. Mesoto e slabo-kvalitetno i nedovolno so~no, izgradeno od finimuskulni vlakna.

Bu{ata e docnostasna rasa i porastot go zavr{uva me|u ~etvrtata i pettatagodina. Porodnata masa na teliwata iznesuva okolu 15 kg. Ima visoka plodnost,dobro zdravje, skromna e vo ishranata i otporna na bolesti (ima prirodenimunitet). Junicite za prvpat vleguvaat vo reprodukcija na vozrast od 3 godini, abikovite na 2,5 do 3 godini.

Kaj nas ovaa rasa e najzastapena vo ridsko-planinskite regioni. Zaradiniskite proizvodni potencijali {to gi poseduva, taa treba da se oblagoroduva sopoproduktivni rasi (oberientalskata, herefordskata i dr.), po sistemot ,,kravatelei na toj na~in da se zgolemi potencijalot na ovaa govedo za proizvodstvoto nameso.

Objasni i odgovori:Klasificiraj girasite goveda spored proizvodniite karakteristiki?

Navedi gisoevite na bu{a {to najmnogu se zastapeni kaj nas?Opi{i gipova`nite eksterierni i proizvodni karakteristiki na bu{ata!Navedi girasite goveda {to treba da se koristat za oblagoroduvawe na bu{ata!


23/245


23

2.3.2.RASI GOVEDA ZA MLEKO

Isto~no Frizisko govedo (ZWARTBONT, DUTCH FRIESIAN)

Poteklo Isto~nofriziskoto govedo e sozdadeno vo severozapadniot del naEvropa, vo pokrainata Frizija, koja im pripa|a na Holandija i Germanija. Zastapenae so okolu 150 milioni grla i e najra{irena rasa vo svetot. Kaj nas ja ima so preku23.000 grla.

Eksterierni karakteristikiBojata na vlaknoto e crno-bela, so bela yvezdana ~eloto. Rasporedot na boi kaj ovaa rasa bi trebalo da bide: vratot, sredniot izadniot del na trupot da se crni, so beli, jasno razgrani~eni mesta na grebenot,kolkovite i stomakot. Muckata, vrvovite na rogovite i papcite se temnopigmentirani. Glavata vo odnos na

trupot e mala, sredno dolga, relativno{iroka, suva i dobro modelirana.Vratot e tenok i relativno dolg, sorazvien |erdan i so mnogu nabori.Grbot e ramen i {irok, sapite dolgi,{iroki i ramni. Nozete se visoki, sotenki koski. Vimeto e dobro i pravilnorazvieno, so pravilen raspored nadojki. Prose~nata visinata na grebenotkaj kravite iznesuva 135-140 cm, a kajbikovite 142-150 cm. @ivata masa sedviì od 500 do 700 kgkaj kravite, a kajbikovite od 800 do 1000 kg, ponekoga{ Sl. 12.Isto~no friziska kravai do 1250 kg.

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Genetskiot potencijal zamleko kaj ovaa rasa iznesuva od 5500 do 6000 l,so 4% mle~na mast. Isto~nofriziskotogovedoima dobra konstitucija i zatoa lesno se aklimatizira. Plodnosta se ocenuvakako mnogu dobra, bidej}i redovno se teli. Prose~nata masa na teliwata priporoduvaweto se dviì od 37 do 40 kg, a kaj junicite pri prvoto telewe okolu 30 kg.

Gojnite osobini se dobri. Dnevniot prirast moè da se dviì od 0,9 do 1,3 kg.Randmanot na mesoto iznesuva od 58 do 60%. Isto~nofriziskoto govedo e ranostasnarasa, junicite se oploduvaat na vozrast od 15 do 19 meseci. Vo posledno vreme sekrstosuva so hol{tajnskoto govedo so cel da se zgolemi potencijalot na mleko.

Hol{tajn frizisko govedo (Holstein-friesiean)

Poteklo Poteknuva od Severna Amerika i Kanada, a e sozdadeno odevropskoto isto~no frizisko govedo, so odgleduvawe vo ~ista rasa po pat nadolgotrajna selekcija, isklu~ivo za mleko.

Evropskoto isto~no frizisko govedo za prvpat bilo vneseno vo SAD, vo 1621

i 1625 god., a hol{tajnskoto govedo za prvpat se spomenuva vo 1852 god. Denes era{ireno niz celiot svet. Vo Anglija poznato e kako britansko frizisko govedo


24/245


24

24

(British Holstein),zastapeno so 46% od vkupniot broj goveda.Eksterierni karakteristikiPo eksterier e sli~na so isto~no friziskata

rasa. Bojata na vlaknoto e crno-bela,dolnite delovi na nozete i opa{kata se

beli. Postoi i genotip so crveno-belaboja, zastapen okolu 1-2%, od vkupniotbroj na hol{tajn. Spred telesnitedimenzii spa|a vo najkrupnite mle~nirasi. Visinata na grebenot kaj kraviteiznesuva 145 cm, a kaj bikovite 150-160cm. @ivata masa na kravite se dviì od700 do 750 kg, a kaj bikovite 1100-1300kg, ponekoga{ i do 1500 kg.

Sl. 13. Hol{tajnfriziska krava

Proizvodni i reproduktivni karakteristikiMle~nosta e mo{ne visoka itaa e edna od najmle~nite rasi so godi{na mle~nost nad 7.000 l (litri) mleko, so3,6% mle~na mast. Celoìvotnata mle~nost kaj edna krava rekorderka, iznesuvala127.000 lmleko.

Spored nekoi avtori taa go nosi apsolutniot godi{en rekord {to dosega epostignat od edna krava, 26.700 l mleko vo Kanada. Ili prose~nata dnevna mle~nost

na ovaa krava rekorderka iznesuvala okolu 87 l. Teliwata se ra|aat so masa od 41 do42 kg, so dobri gojni osobini i dneven prirast od 1 do 1,3 kg.Taa e ranostasna rasa.Junicite za prvpat se oploduvaat na vozrast od 15 meseci. Prose~niot

eksploatacionen vek kaj kravite trae od 3 do 4 godini, a godi{niot remont ({kart)e okolu 30%. Kravite imaat jaka konstitucija.

Se koristi za oplemenuvawe na isto~nofriziskoto govedo, odnosnopodobruvawe na mle~nosta (kravite od isto~nofriziskata rasa se osemenuvaat sobikovi od hol{tajnfriziskata rasa).

Crveno dansko govedo (Red danish dairy breed)

Poteknuvaod Danska, a sozdadeno e so oblagoroduvawe na doma{noto crvenogovedo so novovnesenite rasi, (ednobojniot {orthorn i dr.). Vo Danska e zastapenaso preku 50% od vkupniot broj grla. Vkupniot broj goveda od site rasi vo Danskaiznesuva okolu 3 milioni.

Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e crvena, so toa {tobikovite imaat potemna nijansa so beli damki na stomakot i testisite, dodekakravite imaat beli damki na vimeto. Ima lesna i fina glava, sredno dolg vrat,dolgo telo, dobro razvieno vo dlabina i {irina, postaveno na sredno dolgi noze.Zadniot del od teloto e podobro razvien, so mnogu dobro razvieno vime. Visinata na

grebenot kaj kravite e od 130 do 136 cm, a kaj bikovite od 145 do 150 cm. @ivata masana kravite se dviì od 550 do 600 kg,a kaj bikovite od 900 do 1000 kg.


25/245


25

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Prose~nata godi{namle~nost se dviì od okolu 5000 do6000 l so 4,15% mle~na mast. Gojniteosobini se sredni do slabi, so dneven

prirast od 800 do 1000 g.Namaluvaweto na brojot naovaa rasa vo Danska e rezultat naodgleduvaweto vo blisko krvnosrodstvo, {to dovelo do zgolemuvawena mortalitetot na teliwata,smaluvawe na otpornosta i drugo.Teliwata se ra|aat so ìva masa od 33do 40 kg.

Sl. 14. Crveno dansko

Xerzejsko govedo(Jersey)

Poteknuvaod ostrov Xerzej {to se nao|a na kanalot La Man{. Ostrovot epod vlijanie na golfska struja, kade {to temeperaturata vo januari ne se spu{ta pod6 0S, a vo avgust ne se ka~uva pove}e od 170S, {to dava mo`nost ostrovot da bidezelen cela godina, a kravite postojano da se napasuvaat.

Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e òlta, kostenliva,ednobojna, crna ili kremova, a ima i {areni ìvotni.

Glavata e dolga, so visoko postaveni nozdri i golemi o~i, so vdlabnataprofilna linija.Rogovite se kusi, a se sretnuvaat i bez rogovi. Muckata e temno pigmentirana,zarabena so bel prsten t. n. ,,srne{ka mucka. Na grbot se protega svetla jagulestalinija. Vratot e dolg i tenok so golem broj ko`ni nabori.

Grbnata linija e ramna, slabinite se dolgi i tesni, a butovite se slaborazvieni i nedovolnomuskulozni. Nozete se dolgi itenki, a papcite mali, cvrsti itemno pigmentirani. Vimeto edobro razvieno, dlaboko i sosanda~esta forma. Dojkite sepravilno razvieni, a mle~niteveni dobro izrazeni. Visinatana grebenot kaj kraviteiznesuva 110-120 cm, a kajbikovite 120-130 cm.

@ivata masa kaj kravitese dviì od 350 do 450 kg, a kajbikovite od 450 do 500 kg.

Sl. 15. Xerzejska krava


26/245


26

26

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Godi{nata mle~nost sedviì od 4000 do 5000 l, so 5,3-6% mle~na mast. Mlekoto na xejzerskata rasa e sovisoka cena, bidej}i e bogato so mle~na mast, vitamini, belkovini (3,8%), laktoza(4,63%) i pri prerabotka na sirewe dava visok randman. Gojnite sposobnosti se

slabi zaradi malata ìva masa i slabata muskuloznost. Mesoto e so neubava crvenaboja. Neotporna e na bolesti i {tetnite vlijanija na nadvore{nata sredina i zatoate{ko se aklimatizira. Ima ìv temperament, nasproti ne`nata konstitucija.Teliwata se ra|aat so ìva masa od 25 do 27 kg, neotporni i mo{ne ne`ni iosetlivi. Junicite za prv pat vleguvaat vo reprodukcija na vozrast od 14 do 16meseci.

Objasni i odgovori:

Nabroj gipova`nite rasi goveda za mleko!Navedi ja mle~nata rasa {to dava najmnogu mleko godi{no!Opi{i gipova`nite eksterierni karakteristiki na isto~no-friziskoto govedo!Navedi giproizvodnite i reproduktivnite karakteristiki na isto~no-friziskata rasa!Objasnikako e nastanata hol{tajfriziskata rasa!Rabota vo grupi:Napravete sporedbena analiza na eksteriernite i proizvodnoreproduktivnite karakteristiki pome|u isto~no friziskata i hol{tajn friziskatarasa!

Navedi gipova`nite proizvodni i reproduktivni karakteistiki na crveno danskotoGovedo!

Objasni gopotekloto na xerzejskata rasa!

Navedi gipova`nite proizvodni i reproduktivni karakteristiki na xerzejskata rasa!


27/245


27

2.3.3. GOJNI RASI GOVEDAGojnite rasi prete`no sluàt za proizvodstvo na meso. Pova`ni gojni rasi

koi imaat zna~ewe i za nas se: herefordsko, {orthornsko, abedinangusko, {arole,limuzinsko, akvitansko, romawola govedo i dr.

Herefordsko govedo (Hereford)

Poteklo Sozdadeno e vo Anglija, vo grofovijata Hereford, od kade godobilo i imeto. Herefordiskoto govedo e najzastapeno od site gojni rasi, zaraditoa {to ima mnogu dobri kvalitetni osobini na trupot i mesoto.

Ra{ireno e vo SAD, Ju`na Amerika, Kanada, Meksiko, Avstralija-NovZeland, Ju`na Afrika. So krstosuvawe na herefordod so aberdinanguskoto govedovo SAD i Kanada sozdaden e bezroèn hereford.

Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e crveno-bela, so belalenta na grbot i bela boja na glavata i toa na liceviot del. Nozete do kolenata,skokalnite zglobovi, stomakot i kitkata na opa{kata se isto taka belo oboeni.Muckata e rozenikavo oboena, a rogovite i papcite se voso~no òlto pigmentirani.Koàta e debela, meka i elasti~na. Glavata e kusa i {iroka vo ~eloto, rogovite

sredno golemi, vratot kus, debel i somo{ne razvien predgradnik. Graditese dlaboki, {iroki. Nozete se kusi,{iroko postaveni so jaki koski,zglobovi i tetivi.Grbot i slabinite

se dolgi i {iroki, a butovite mo{nemuskulozni. Trupot po dlabina i{irina e dobro razvien. Visinata nagrebenot iznesuva 125 cm, a dolìnatana trupot e 155cm. @ivata masa kajkravite iznesuva od 500 do 730 kg, a kajbikovite od 800 do 900 kg, dodeka kajdobro zgoenite bikovi i do 1120kg.

Sl. 16. HerefordProizvodni i reproduktivni karakteristikiGojnite osobini kaj ovaa rasa

se mnogu dobro izrazeni. Dnevniot prirast pri intenzivno goewe iznesuva 1300 g.Prose~no randmanot iznesuva 65%, a teliwa se ra|aat so masa od 26 do 35 kg.Mle~nosta e slaba i iznesuva od 1200 do 1800 l, so 3,9 do 4% mle~na mast. Herefordotima jaka konstitucija, pa zatoa lesno se aklimatizira i akomodira.Taa e ranostasna rasa, junicite za prvpat se oploduvaat na 18 mese~na vozrast. Kajnas ovaa rasa e koristena za oblagodaruvaewe na bu{ata (sistem krava tele) i sedobieni mnogu dobri rezultati, po odnos na prinosot i kvalitetot na mesoto.

[orthornsko govedo(Shorthorn)

Poteknuva od severoisto~na Anglija od grofovijata Horthuberland, asozdadena e od doma{noto govedo, so odgleduvawe vo srodstvo. Imeto go dobivazaradi kusite rogovi (Short-kus i horn-rog). Zastapeno e vo SAD, Ju`na Amerika,


28/245


28

28

Rusija i vo mnogu zapadnoevropski deàvi. Postojat dva tipa od ovaa rasa za meso imleko.

Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e razli~na, od svetlocrvena do potpolno bela ili {arena. Naj~esta boja e belata, so crveni poliwa koi

se pogusti na vratot i butovite(sl.17). Muckata e rozepigmentirana, a rogovite ipapcite se voso~no òlti. Poeksterierot e mnogu sli~na soherefordskata rasa, sokarakteristi~na golema {irina,dlabina i dolìna i e povisokaod herefordot. @ivata masa nakravite se dviì od 650 do 800 kg,

dodeka kaj bikovite od 1000 do1300 kg. Mesnite partii seposebno razvieni, osobeno nasapite, grbot, ple{kite i butovite. Sl. 17. [orthorn

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Gojnite sposobnosti semnogu dobro izrazeni, so prose~en dneven prirast od 1300 do 1400 g.Randmanot namesoto se dviì od 65 do 75%. Mesoto e so odli~en kvalitet. Toa e ne`no, so~no,vkusno, so fini muskulni vlakna, mramorirano, so bledo-roze boja. Mle~nosta kajgojniot tip e slaba i se dviì od okolu 1700 l. Junicite se oploduvaat na vozrast od14 do 16 meseci. Porodnata masa na telewata e od 32 do 34 kg. Se koristi zakrstosuvawe so gojni rasi za dobivawe na melezi po sistem krava-tele.

Mle~niot tip na {orthorn moè da ima od crvena do bela boja, so sitevarijacii me|u tie dve boi. Kaj mle~niot tip, zadniot del e porazvien od predniot,odnosno vimeto e mnogu dobro razvieno.

Prose~nata godi{na mle~nost e od 4500 do 5000 lso 4% mle~na mast, a nekoi ido 6800 litri mle~nost. Vo Anglija e postignat godi{en rekord od edna krava kojadala 18.889 litri, so 4,5% na mle~na mast.

Aberdin Angus govedo (Aberdeen angus)

Poteklo Ovaa rasa poteknuva od grofoviite Aberdin i Angus, voSevernoisto~na [kotska. Dobieno e od doma{noto bezro`no govedo.Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e crna, so beli damki

okolu testisite kaj bikovite i so beli damki na vimeto kaj kravite. Glavata e mala,{iroka vo ~eloto, bez rogovi i kusa. Vratot e kus, {irok i muskulozen, a trupotdolg i zaokruglen. Gradite se dlaboki i {iroki so zaokrugleni rebra i so dobrorazvien predgradnik. Sapite se dolgi, {iroki i ramni. Nozete se kusi, so tenkikoski. Muskulite vo predelot na butot se spu{taat do skokalniot zglob.Prose~nata visina na grebenot kaj kravite e 115-120 cm, a kaj bikovite 120-135 cm.@ivata masa kaj kravite e okolu 550-650 kg, a kaj bikovite 750-850 kg, pa duri i 1000

kg. Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Aberdin Angusot eranostasna gojna rasa, so mnogu mast vo trupot {to se smeta za nedostatok. Gojnite


29/245


29

sposobnosti se odli~ni. Dnevniot prirast kaj podmladokot se dvi`i od 1.2 do 1.3 kg.

Mesoto e mramorirano, sorandman od 65 do 70%. Koskenata

sistema mu e pofina od herefordot.Porodnata masa na teliwata e okolu30-35 kg.Bezro`nosta kaj potomstvoto senasleduva 95%. Mle~nosta e slaba,no dovolna za odgleduvawe nateliwata(1500-1700 l, so 4% mle~namast). Sevkupnoto mleko teliwatago iskoristuvaat i za 7-8 messeciteliwata dostignuvaat `iva masa od180 do 200 kg.

Sl. 18. Aberdin angus

Objasni i odgovori:Nabroj gipova`nite gojni rasi goveda!Opi{i gipova`nite eksterierni karakteristiki na: herefordskoto> {orthornskoto i

aberdinanguskoto govedo.Navedi gipova`nite proizvodni i reproduktivni karakteristiki na herefordskoto

i {orthornskoto govedo!Razmisli po koi eksterierni karakteristiki se razlikuva herefordskoto od

aberdinanguskoto govedo.

[arole govedo (CHAROLAISE)

Poteklo Rasata {arole e edna od najzna~ajnite gojni rasi vo Francija.Spored nekoi podatoci {aroleto poteknuva od govedata koi do{le vo Francija odItalija zaedno so romanskite legii. Najmnogu bila ra{irena vo oblastite [arolei Brioni, od kade go dobiva i imeto. Denes taa e ra{irena vo Zapadna i vo Isto~naFrancija, vo golem brojzapadnoevropski zemji, SAD,Ju`na Amerika, Kanada, i dr.

zemji. Kaj nas e vnesena zaeksperimentalni celi. VoFrancija prete`no se odgleduvapasi{no.

Eksterier Bojata navlaknoto e ednobojna bela ilikremova. Glavata e relativnomala, {iroka vo ~eloto, so golemio~i i {iroki nozdri. Vratot erelativno kus i muskulest. Sl. 19. [arole bik

Muskuloznosta e mnogu dobro naglasena na mesnite partii (ple{kite, grbot, sapitei butovite).


30/245


30

30

@ivata masa na kravite e od 700 do 900 kg, a kaj bikovite od 1000 do 1400 kg.Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Gojnite osobini se mnogu

dobro izrazeni. Dnevniot prirast prose~no iznesuva okolu 1200 g. Davanajkvalitetno meso od site gojni rasi, so malku masti. Mesoto e so~no, ne`no i

vkusno, so ubava rozeniikava boja. Randmantot na mesoto se dviì od 60 do 68%.Klani~niot kvalitet na trupot e mo{ne povolen, poto~no muskulaturata ezastapena so 72,9%, koskite so 14,7% i masti 12,4%. Porodnata masa na teliwata eod 42 do 46 kg. Mle~nosta se dviì od 1800 do 2000 l.

Limuzin govedo(Limousin)

Poteknuva od oblasta Limouzin vo zapadno-cetralniot del na Francija kadenajmnogu se odgleduva, po {to si go dobiva i imeto. Ra{irena e skoro vo celaZapadna Evropa.

Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e crvenikavo-kostenlivaso nijansi od p~eni~no crvena dotemno kostenliva. Glavata e kusa so{iroko ~elo, rogovite se svetlo-sivi i sredno dolgi. Okolu o~iteima bel prsten vo vid na ,,o~ila.Vratot e kus i muskulozen. Teloto emnogu dobro razvieno kako vodlabina, taka i vo {irina, soizrazena muskuloznost posebno na

mesnite partii. Visoko e od 135 do155 cm.Prose~nata ìva masa kaj kravite

e od 650 do 850 kg, a kaj bikovite e od1000 do 1300 kg.

Sl. 20. Bik od limuzinskata rasaProizvodni i reproduktivni karakteristiki Gojnite osobini se

mnogu dobro izrazeni so dneven prirast od 1,20 do 1,35 kg. Randmanot na mesoto eokolu 70%, a zastapenosta na mesoto vo trupot e okolu 75%. Teliwata se ra|aat soìva masa od 37 do 39 kg. Mle~nosta e slaba i se dviì od 1200 do 1400 l, so 5%mle~na mast. Kvalitetot na mesoto e mnogu dobar.

@olto-zlatno akvitansko gvedo (Blonde d, aquitaine)

Poteknuva od Francija od Akvitanskata oblast, a kako rasa e priznata vo1961 god. Vo sozdavaweto na ovaa rasa u~estvuvale {orthornskoto i limuzinskotogovedo. Denes taa e sovremena rasa za proizvodstvo na kvalitetno meso.

Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e p~eni~no òlta. Moèda bide posvetla ili potemna, a ponekoga{, so beli ili sivi pegi. Obi~no bojata eposvetla okolu o~ite, muckata i vnatre{nite strani na nozete. Teloto eharmoni~no gradeno so naglasena muskuloznost. Posebno se naglaseni i polni:predgradnikot, ple{kite i butovite. Visinata na grebenot iznesuva od 140 do 150cm. Prose~nata ìva masa se dviòd 700 do 1300kg.


31/245


31

Proizvodnii reproduktivni karakteristiki Gojnite sposobnosti seodli~no izrazeni. Prose~niotdneven prirast do 12 mese~navozrast moè da iznesuva od 1800

do 2000 g, so mnogu niskakonverzija na hrana. Randmanot namesoto e mo{ne visok i se dviìod 65 do 75%. Klani~niot kvalitetna trupot e mo{ne povolen, sogolema zastapenost namuskulaturata, a so mnogu malkumasti. Mesoto e mramorirano i eso odli~en kvalitet. Mle~nosta edovolna za kravata da go odgleda

teleto. Sl. 21. Akvitanski bik

Romawola (romagnola)govedo

Poteklo Rasata romawola poteknuva od Italija, a nastanala so pretopuvawena doma{noto govedo so sivoto stepsko govedo vo oblasta Romawa (Romagna).

Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e sivkasto-bela. Koàta,kitkata na opa{kata, vidlivata sluzokoà i papcite se temno pigmentirani. Trupote dobro razvien, kako vo dlabina taka i vo {irina i e mo{ne muskulozen. @ivatamasa se dviì od 650 do 1300 kg.

Proizvodni karakteristiki Rasata romawola e kasnostasna, so cvrstakonstitucija. Rabotosposobnosta edobro razviena, zaradi golematamasa i cvrstite koski. Plodnosta eslaba. Teliwata se ra|aat so ìvamasa od 40 do 50 kg {to zna~i davanajte{ko tele.

Gojnite sposobnosti sedobro izrazeni, so prose~en dnevenprirast od 1200 do 1500 g.Randmanotna mesoto e visok i se dviì od 62 do65%. Mesoto e so odli~en kvalitet.Mle~nosta e slaba i godi{no voprosek iznesuva okolu 1000 l.

Sl. 22. Romawola bikObjasni i odgovori:

Opi{i gieksteriernite karakteristiki na rasata {arole!Razmislipo koi proizvodni i reproduktivni karakteristiki se razlikuva limuzinskoto

od akvitanskoto govedo!Opi{i gieksteriernite karakteristiki na limuzinskoto govedo!

Izvr{i rangirawena gojnite rasi spored prose~nata porodna masa na teliwata!


32/245


32

32

2.3.4. KOMBINIRANI RASI GOVEDA

Ovie rasi goveda se so kombinirani proizvodni sposobnosti za mleko imeso. Vo kobinirani rasi goveda spa|aat: simentalsko, {vajcarsko sivo-sme|o,

montafonsko, oberintalsko, pincgavsko i dr.

Simentalsko govedo (Simentaler fleckvieh)

Simentalskata rasa e edna od najva`nite rasi vo svetot so kombiniraniproizvodni osobini. Vo golem broj zemji sluì za proizvodstvo na meso i mleko.

PotekloMati~na zemja na simentalskoto govedo e [vajcarija. Za prvpat ovagovedo po~nalo da se odgleduva vo kotlinite Sanenland i Simental, niz koi te~atrekite Sane i Sime. Imeto go ima dobieno po rekata Sime. Izvezena e vo golem broj

zemji, kade se formirani sopstveni soevi na simentalec ({vajcarski, germanski,angliski). Spored nekoi avtori simentalskoto govedo poteknuva od alemanskitegoveda doneseni od sever, a pokasno simentalskata rasa se razvila so krstosuvawepome|u primigenoto i brahicernoto govedo.

Eksterierni karakteristikiBojata na vlaknoto varira od òlta do crvenaso beli jasno ograni~eni poliwa. Glavata, opa{kata, stomakot i dolnite delovi od

nozete postojano se beli.Muckata i sluzokoàta nao~ite se rozovo oboeni, apapcite i rogovite sevoso~no òlti.

Glavata e srednogolema, vo ~eloto {iroka,no ramna, so malavdlabnatinka, o~ite golemiso plemenit pogled. Vratote sredno dolg, dobromuskulozen i so golem brojbr~ki. Visinata na grebenotkaj kravite se dviì od 137cm, a kaj bikovite do 150 cm.

Sl. 23. Simentalsko govedoProse~nata ìva masa kaj kravite iznesuva 600-750 kg, kaj bikovite iznesuva

1000-1200 kg,a pri dobro zgoeni grla postignata e masa od nad 1500 kg.Gradite se dlaboki i {iroki so dobro razvien gerdan. Trupot e dolg, dlabok i

{irok. Sapite se dolgi i {iroki, so dobra muskulatura, a butovite zaokrugleni,mnogu dobro razvieni i polni so muskulatura. Nozete se sredno visoki i sna`ni, sozdravi koski i tetivi. Papcite oformeni, zdravi i cvrsti. Na prednite noze sezabeleùva izvrten-izopa~en stav, {to e karakteristi~no za ovaa rasa, a kaj zadnitenoze moè da se sretne kravski stav. Vimeto e dobro razvieno, so kuglesta forma i emo{ne `lezdesto.

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Godi{nata mle~nostiznesuva od 4500 do 5000 lmleko, so 4% mle~na mast, a podobrite davaat i do 6000 l


33/245


33

mleko i 3,5% belkovini. Gojnite osobini kaj ovaa rasa se mo{ne izrazeni.Teliwata se ra|aat so ìva masa od 35 do 45 kg. Prose~niot dneven prirast kaj

teliwata se dviì od 1200 do 1400. Randmanot na mesoto se dviì od54 do 64%. Toa eso odli~en kvalitet i so mnogu povolen mehani~ki sostav, odnosno so visok procent

na meso vo trupot 72%, mal procent na koski 15,5% i mast okolu 8%.Simentalskata rasa e srednostasna rasa, vleguva vo reprodukcija na vozrastod 14 do17 meseci. Proizvodniot vek na simentalskata rasa e okolu 6-7 godini.Simentalskoto govedo ima sna`na konstitucija, lesno se aklimatizira i akomodirai zaradi toa e ra{ireno vo celiot svet.

[vajcarsko sivo sme|o govedo(Braunvieh, raza bruna)

PotekloOva govedo pretstavuva avtohtona {vajcarska rasa, koja se odgleduvavo oddelni kotlini na [vajcarskite Alpi. Izvezena e vo Amerika, kade e sozdaden

amerikanski mle~en tip, poznat kako ,,Brown-Swis, vo Francija kako ,,Brun dezalpitn. Kaj nas e vneseno po Vtorata svetska vojna i toa vo Kralskoto stopanstvo voDemir Kapija i vo Srednoto zemjodelsko u~ili{te vo Bitola.

Eksterierni karakteristikiBojata na vlaknoto e od svetlo do temno sme|a,so toa {to bikovite imaat potemna boja. Po dolìnata na grbot se protega linijaso posvetli vlakna, muckata e temnopigmentirana i zaokruèna so belprsten. Glavata e sredno dolga, somala vdlabnatost na ~eloto i sogolemi o~i. Vratot im e sredno dolg,

do kus, muskulozen i so golem brojko`ni nabori kaj kravite. Teloto edobro razvieno, vo dlabina, noposlabo vo {irina, osobeno gradite.Vimeto e dobro razvieno, so srednodolgi i pravilno postaveni dojki.

Prose~nata visina nagrebenot kaj kravite iznesuva 134cm, a kaj bikovite 146 cm. Kravite seso ìva masa 500-650 kg, a

bikovite 900- 1000 kg . Sl. 24. [vajcarsko sivo sme|oProizvodni i reproduktivni karakteristiki Prose~nata godi{namle~nost iznesuva okolu 5000 l, so 3,9% mle~na mast. Gojnite osobini se dobroizrazeni. Prose~niot dneven prirast na teliwata e od 1,2 do 1,4 kg, a kaj juncite od 1do 1,1kg.Mesoto im e kvalitetno so randman od 58 do 62%. Ovaa rasa spa|a vo srednostasnite. Vo [vajcarija Juncite za prvpat se oploduvaat na vozrast od 22 do 26meseci, a kaj nas na vozrast od okolu 18 meseci. Porodnata masa na teliwataiznesuva od 35 do 40 kg. Ima jaka konstitucija, so dolg vek na ìveewe, nad 9,5godini.

Objasni i odgovori:Nabroj gipova`nite rasi goveda so kombinirani proizvodni sposobnosti!Opi{i gieksteriernite karakteristiki na simentalskoto govedo!Potrudi seda gi otkrie{ povpe~atlivite razliki kaj simentalecot i oberintalecot!


34/245


34

34

Oberintalsko govedo (Tiroler grauvieh)

Poteknuva od Avstrija, a popoznato e u{te i kako sivo tirolsko, sivoalpsko, a mati~noto ime mu e Tiroler Grauveh. Ovaa rasa nastanala od prvobitnoto

kusorogo govedo odgledano vo centralnite alpski predeli, a pokasno i vo Severen iJuèn Tirol vo kotlinata Oberintal. Go ima na Balkanskiot Poluostrov, pa i voMakedonija, vneseno vo 1955 god., za prvpat vo Bitola.

Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e srebrena do èleznosiva, so temni ili svetli nijansi. Kaj bikovite se sre}avaat potemni nijansi,osobeno na vratot, obrazite, ple{kite, butovite i stomakot. Okolu muckata imavenec na beli vlakna. Glavata e kusa, suva so neramno kvadratno ~elo, so srednodolgi rogovi i mo{ne {iroka mucka. Vratot e kus, muskulozen i so razvien |erdan.

Trupot e prili~no dolg, dlabok imuskulozen. Gradite se dlaboki

i zadovolitelno {iroki. Grbote ramen so sredna dolìna i{iro~ina. Sapite se srednodolgi, ramni i ramnomerno{iroki. Butovite se polni imuskulozni, a nozete se srednodolgi i so pravilni stavovi.Me|utoa, oè da se sretnatìvotni i so kravski stav.Visinata na grebenot kaj kravite

e okolu 127 cm, a kaj bikovite e137 cm. @ivata masa kaj kraviteiznesuva 550-600 kg, a kajbikovite od 900 do 1000 kg.

Sl. 25. Oberintalsko govedo krava

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Vo na{i uslovi dava okolu3600 l mleko, so 4% mle~na mast. Gojnite osobini se dobri, dnevniot prirast sedviì od 0,9 do 1 kg, pa i pove}e.

Mesoto e so dobar kvalitet i so potemna boja vo sporedba so drugite rasi.

Randmanot na mesoto kaj dobro zgoeni juniwa se dviì okolu 60%. Oberintalskotogovedo e srednostasno. Kaj nas, za prvpat vleguva vo reprodukcija na vozrast od 18 do19 meseci. Teliwata se ra|aat so ìva masa od 37 kg. Ima odli~no zdravje, otpornoe na bolesti i lo{i klimatski uslovi i skromno kon ishranata. Preku letotoglavna hrana mu e pa{ata. Se odlikuva so visoka plodnost i dolg ìvot. Prose~niotìvoten vek na kravite vo na{i uslovi e nad 12 godini. Vo tekot na ìvotniot vekna kravite se dobivaat 8 teliwa, po krava. Ima cvrsta konstitucija, dobro seaklimatizira i akomodira.

Oberintalskoto govedo prete`no se koristi za krstosuvawe so bu{ata voridsko-planinskite regioni, za proizvodstvo na mleko i meso, odnosno zapodobruvawe na proizvodniot potencijal za mleko i meso kaj bu{ata po sistemot,,krava tele.


35/245


35

Montafonsko govedo (Braunvieh aus osterreich)

PotekloMontafonskoto govedo poteknuva od Avstrija, poto~no od pokrainaForalberg, a od kotlinata Montafon, po koja i go dobilo imeto. Vo sozdavaweto namontafonskoto govedo u~estvuvalo {vajcarskoto sivo sme|o govedo. Ra{ireno eprete`no vo Ju`na Avstrija. Zaradisilnata konstitucija mnogu lesno seaklimatizira, pa zatoa e zastapenoskoro vo cela Evropa i kaj nas.

Eksterierot e ist kako i kaj{vajcarskoto sivo-sme|o govedo.Bojata na vlaknoto e svetla, dotemno kafeava. Po grbot ima svetlajagulesta linija, a okolu muckatabel prsten, odnosno t.n. srne{kamucka. Visinata na grebenot kajkravite se dvi`i okolu 130 cm, a kajbikovite okolu 138 cm, @ivatamasa kaj kravite iznesuva 500-600 kg,a kaj bikovite 700-900 kg.

Sl. 26. Montafonska krava

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Prose~nata godi{namle~nost iznesuva od 4000 do 5000 l so 4% mle~na mast. Me|utoa, spored MilanBeli}, najgolem godi{en rekord e postignat vo Slovenija, koga edna krava dala14.000 l mleko so 480 kg mast. Gojnite osobini se odli~no izrazeni, so prose~endneven prirast od 1150 g. Mesoto e so ne{to pocrvena boja i pomalku so~no odsimentalskoto, me|utoa, mo{ne barano, so randman od 56 do 60%. Ovaa rasa imasilna konstitucija, otporna na bolesti i lo{i klimatski uslovi, i odli~no jakoristi pa{ata. Taa e srednostasna, juncite se oploduvaat na vozrast od 18 meseci.Teliwata se ra|aat so prose~na `iva masa od 35 do 40 kg.

Objasni i odgovori:Opi{i gipova`nite eksterierni karakteristiki na oberintalskoto govedo!Objasnete gopotekloto i sozdavaweto na oberintalskoto govedo!Diskutirajte za pova`nite proizvodni i reproduktivni karakteristiki i zaulogata na oberintalecot za na{eto govedarstvo!

Objasnete gopotekloto i sozdavaweto na montafonskoto govedo!Voo~i nekoi razliki pome|u mle~nite i kombiniranite rasi goveda!


36/245


36

36

2.4.Elementi na menaxirawe so kravarska farma

Osnovni elementi na menaxirawe so kravarskata farma se: planiraweto,organiziraweto, rakovodeweto, koordiniraweto i kontroliraweto. Za uspe{nostopanisuvawe so edna kravarska farma menaxerot na kravarskata farma treba daizvr{i blagovremeno planirawe na proizvodstvoto na mleko ili meso, zavisno odsmernicata (mle~na ili gojna).

Pri planiraweto na proizvodstvoto na mleko ili meso vo kravarskata farma,menaxerot trgniva od brojot na mati~noto stado, odnosno od strukturata i obrtotna stadoto vo farmata. Vo zavisnost od smernicata na proizvodstvo, prirodnite iorganizacionite stopanski uslovi za reprodukcija, op{testveno ekonomskite ipazarnite uslovi, se obezbeduva i soodvetna struktura na stadoto goveda.

Pod struktura na stado se podrazbira procentualna zastapenost na oddelnitekategorii goveda vo stadoto, odnosno farmata. Dodeka pod obrt na stado goveda, se

podrazbira kvantitativni i kvalitativni promeni na oddelnite kategorii goveda zaodreden vremenski period.

Obrtot na stado goveda moè da bide planski i realiziran. Menaxerot gosostavuva planskiot obrt na stadoto goveda, so cel za iznao|awe na razni planskipokazateli vo godi{nite ili pove}egodi{nite planovi (vrednosni i naturalniproizvodni pokazateli za proizvodstvo, za tro{ocite i sl.), a realiziraniot obrtgo izgotvuva za razni analizi i za potrebite na planiraweto.

Obi~no vo govedarstvoto menaxerot izrabotuva godi{en obrt na stado, a prisezonsko telewe na kravite moè da izraboti i kvartalen obrt na stado. Vrz osnovana planskiot obrt na stadoto goveda, menaxerot moè da izvr{i:

-planirawe na o~ekuvanoto proizvodstvo na mleko, prirast ìva masa, dobitok zakolewe, {talsko |ubre i sl. za odreden vremenski period;-presmetuvawe na potrebnata koli~ina na hrana po kategorii za odredenvremenski period (mese~no, polugodi{no, godi{no);-brojno zgolemuvawe ili namaluvawe na stadoto;-presmetuvawe na potrebnite sredstva za proizvodstvo i potreben ìv trud.

Za sostavuvawe na godi{en ili polugodi{en obrt na stadata se sostavuvaposeben formular koj go ima sledniot izgled(Tabela 3):

Tabela 3. Godi{en obrt i struktura na stado goveda

P r i h o d R a s h o dKategoriigoveda

Sostojbana1. I. 2010

Prip-lodeni

Prevedeniod pomladakategorija

Vkupo

Prevedenivo postarakategorija

Proda-deni Vkupno

Sostoj-ba na31 XII2010

Teliwa do1 godina

75 90 - 90 17 73 90 75

Podmladok1-2 god.

17 - 17 17 12 5 17 17

Podmladok2-3 god.

11 - 12 12 10 2 12 11

Kravi 100 - 10 10 - 10 10 100Bikovi 2 - - - - - - 2Vkupno 205 90 39 129 39 90 129 205

Vo prihodniot del se vnesuvaat: priplodenite grla vo odredeniot vremenski


37/245


37

period, kupenite grla i prevedenite grla od pomala kategorija. Dodeka vorashodniot del se vnesuvaat: prevedenite grla vo postari kategorii, prodadenite iuginatite grla. Pozitivniot ili negativniot bilans se pretstavuva so brojki koise dobivaat so odzemawe na rashodniot od prihodniot broj na grlata i se dodava ili

odzema od po~etnata brojna polo`ba, za da se dobie polo`bata na krajot od godinata31. XII.

Nabroj giosnovnite elementi na menaxirawe so kravarska farma!Objasni jaulogata na strukturata i obrtot na stadoto vo planiraweto na proizvodstvoto!Razmisli kakov moè da bide obrtot na stadoto goveda!Nabroj{to moè da izvr{i menaxerot preku planskiot obrt na stadoto goveda!Rabota vo grupi: Izrabotete godi{en obrt i struktura na stado goveda so mle~en smer naproizvodstvo!

2.5.Tehnologija na dobivawe na mleko

Mlekoto e specifi~en proizvod na mle~nata `lezda, {to se dobiva somolzewe na kravite. Proizvodstvoto na mleko pretstavuva edna od najva`nitegranki vo sto~arstvoto. Mlekoto e visokokvaliteten proizvod i skoro enezamenlivo vo ~ovekovata ishrana. Hemiskiot sostav na kravjoto mleko se sostoiod 87% voda, 4,9% {e}eri, 3,5% belkovini, 3,7% masti, 0,9% mineralni materii.Vo mlekoto se zastapeni i vitaminite rastvorlivi vo masti ( A, D, E i K) kako ivitaminite rastvorlivi vo voda (B komleks i C vitaminot). Za da se za~uva negovatahranitelna vrednost, i da se postigne najpovolna cena, potrebno e mlekoto da goza~uva kvalitetot niz site fazi od molzeweto, do negovata prerabotka.

Potsetete se za anatomskata gradba i fiziologijata na mle~nata `lezda,odnosno za sozdavaweto na mlekoto, {to se izu~uva vo nastavnoit premet,Anatomijata so fiziologijata na doma{nite ìvotni vo vtora godina.Mlekola~eweto (laktacijata) kaj kravite zapo~nuva od momentot na oteluvaweto pas# do presu{uvaweto. Mle~nosta na kravite se presmetuva kako laktaciskamle~nost za 305 dena. Kravite se presu{uvaat, odnosno ne se molzat dva meseca

pred da se otelat i ovoj period e poznat kako presu{en period.Bremenosta kaj kravite obi~no trae okolu 282 dena. Po oteluvaweto, na sekoj

21 den se javuva polov àr kaj kravite, koga taa e povtorno sposobna za oploduvawe.Me|utoa, oploduvaweto treba da se izvr{i 40-60 dena po poroduvaweto. Periodot odporoduvaweto do narednoto oploduvawe se narekuva servis period. Dodekavremenskiot period pome|u dve telewa se narekuva me|utelidben period, koj obi~noiznesuva 360-400 dena. Vrz mle~nosta vlijaat i genetskite (vnatre{nite) iparagenetskite (nadvore{nite) faktori.


38/245


38

38

Podgotovki za molzewe i postapki za dobivawe na higiensko mleko

Kvalitetot na mlekoto zavisi od: higienskite uslovi pri proizvodstvoto;zdravstvenata sostojba na kravite; na~inot na odgleduvaweto i od ishranata na

molznite kravi. Osnovni parametri spored koi se odreduva kvalitetot i cenata namlekoto se:- brojot na bakterii vo 1 mlmleko;- brojot na somatski kletki vo 1 ml mleko;- sodrìnata na proteini, mle~na mast i suva materija.

Bakteriite vo mlekoto poteknuvaat od: vimeto, {talskiot vozduh, prostirkata,podot vo {talite i od opremata za molzewe i ~uvawe na mlekoto. Kolku se polo{ihigienskite uslovi na farmite i molze~kite naviki, tolku e pogolem brojot nabakteriite vo mlekoto.

Spored klasiraweto, sirovoto mleko od ekstra klasa treba da sodrì pomalku od

100 000 bakterii vo 1 ml. Dodeka brojot na somatskite kletki ne smee da bidepogolem od 400 000 na 1 ml. Celta na higienata vo mlekoproizvodstvoto e da seograni~i prisustvoto na bakteriite vo mlekoto.

Za da se dobie zdravo i ~isto mleko potrebno e pravilno da se izvr{uvaat siterabotni operacii vo {talata, a molzeweto da se izvr{i vo to~no opredeleno vreme.Pred molzeweto ne smeat kravite da se timarat, nitu pak da se hranat so seno, slamai silaà. Ovie rabotni operacii doa|aat po molzeweto, bidej}i mirisot i pravotlesno go zagaduvaat mlekoto.

Pova`ni podgotovki koi treba da se izvr{at pred molzeweto se: provetruvawe na {talata i kontrola na temperaturata vo istata; ~istewe na kravite so mlaka voda, dokolku se izvalkani; ~istewe na vimeto so tu{ i bri{ewe so suva krpa ili so hartija za

ednokratna upotreba; masaà na vimeto; odrùvawe na li~na higiena na molza~ot (~ista obleka, bel mantil ili

da si stavi prestilka, da gi izmie racete i isu{i, a na glavata da stavibela {apka);

proverka na zdravstvenata sostojba na mle~nata `lezda; izmolzuvawe na prvite mlazovi mleko vo poseben sad; dezinfekcija na dojkite po molzeweto; organolepti~ka analiza na mlekoto (boja, miris, konzistencija); ~istewe na sodovite po molzeweto.

Molzeweto na kravitee operacija koja ovozmoùva dobivawe na izla~enotomleko od mle~na

102 stocarsko proizvodstvo iv mak print web

Documents