3rurÏlor6nodgd7rqhwd3dyÏnd -...

Poročilo Sklada Toneta Pavčka 2018

2

6

str.

8

10

11

14

15

16

18

20

22

23

25

27

29

32

34

42

43


3

KAZALO

1. Mednarodna izmenjava s Šolo № 1 iz Stavropola (Gimnazija Poljane, marec 2018)

2. Mladi iz Dubne v Novi Gorici (Gimnazija Nova Gorica, marec–april 2018)

3. Spoznajmo Rusijo in njen jezik (Osnovna šola Janka Kersnika Brdo, maj 2018

4. Dan ruskega filma v Novem mestu (Osnovna šola Center Novo mesto, maj 2018)

5. Nastop na mednarodnem festivalu Veseli veter (Vrtec Antona Medveda Kamnik, maj 2018)

6. Barvite podobe sveta (Osnovna šola Bežigrad, januar–junij 2018)

7. Iz ruskega samovarja: večer ruske poezije ob glasbi, petju in plesu (Gimnazija Celje – Center, november 2018)

8. 7. teden ruskega filma v Škofji Loki (Gimnazija Škofja Loka, november 2018)

9. Bogastvo širjav – stoletnica konca prve svetovne vojne (Srednja upravno administrativna šola Ljubljana, februar–december 2018)

10. Spoznati rusko kulturo (OŠ Danile Kumar, oktober–december 2018)

11. Ruski teden na Gimnaziji Litija (Gimnazija Litija, september–december 2018)

12. 20. novoletno praznovanje v ruščini za dvojezične otroke v Sloveniji (Zavod Vesela dRuščina, december 2018)

13. Mesec ruske kulture in umetnosti (Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, december 2018)

14. Festival Veseli veter (Sklad Toneta Pavčka, maj 2018)

15. Vesolje za slovenske najstnike (Sklad Toneta Pavčka, april–november 2018)

16. Okrogla miza Sklada (Sklad Toneta Pavčka, december 2018)

17. Finančno poročilo Sklada Toneta Pavčka v l. 2018

18. Mnenje nadzornega odbora o delu Sklada Toneta Pavčka v l. 2018


4

Prepoznavnost Sklada Toneta Pavčka v DSR tudi v enajstem letu delovanja

Enajst let mineva od podpisa Deklaracije o sodelovanju na področju promocije ruskega jezika in kulture v slovenskem šolstvu med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Veleposlaništvom Ruske federacije in Društvom Slovenija Rusija. S podpisom deklaracije se je pričelo poslanstvo Sklada Toneta Pavčka, za katerega se je v teh letih izkazalo, da je med slovenskimi šolami ne samo prepoznaven, ampak tudi potreben.

Delovanje Sklada podpirajo sponzorji – družbe KRKA, RIKO in Društvo Slovenija Rusija s partnerji.

S podporo šolskih projektov sponzorji pomembno vplivajo na oblikovanje posameznika, ki bo v prihodnje sooblikoval gospodarsko, kulturno in politično življenje v državi, ter s svojim delom pomagajo krepiti gospodarske in politične vezi med obema narodoma.

V letu 2018 je Sklad odobril 13 projektov (60 % gimnazijskih in drugih srednjih šol, 40 % osnovnošolskih in vrtčevskih) in podprl tudi stalne projekte: festival Veseli veter, Vesolje za slovenske najstnike (obisk Zvezdnega mesta v Rusiji) in organizacija okrogle mize ter Večera ruske kulture, ki je potekal 3. decembra 2018 s predhodnim razgovorom z mentorji projektov.

Vsa sredstva so bila porazdeljena že v prvem razpisnem roku (februar 2018), kar pomeni, da so šole pričele bolj načrtno pripravljati projekte znotraj letnih delovnih načrtov posameznih šol. Nekateri projekti so bili realizirani tudi s podporo Ruskega centra znanosti in kulture iz Ljubljane, za kar se jim vsekakor zahvaljujemo.

Preko celoletnega sodelovanja s šolami in mentorji v posameznih projektih opažamo, da je situacija glede ruščine kot tujega jezika veliko bolje urejena na srednješolski kot na osnovnošolski ravni.

Ker ruščina ni izbirni predmet zadnje triade v OŠ, lahko mentorji organizirajo le delovanje večjih ali manjših krožkov, povezanih z ruščino, pa še to z malim številom ur pouka (ena ali največ dve uri tedensko).


5

V srednjih šolah je situacija naslednja: ruščina se pojavlja predvsem kot tretji tuji jezik (z dvema pedagoškima urama na teden, in sicer v 2. in 3. letniku), le v nekaterih gimnazijah se ruščina pojavlja kot drugi tuji jezik, kar pomeni 3 ure tedensko ter dodatne ure v 4. letniku za pripravo na izpit iz splošne mature. Po podatkih Državnega izpitnega centra je ruščino na splošni maturi opravljalo 46 dijakov na osnovnem in 19 na višjem nivoju. Na osnovnem nivoju je bila povprečna ocena 4,4 (od 5) in na višjem 7,2 (od 8).

Zaradi tega smo se v strokovnem odboru Sklada pogovarjali, da bi v bodoče vzpodbujali mreženje in sodelovanje obstoječih krožkov v osnovnih šolah oziroma predlagamo mreženje tudi po vertikali (sodelovanje med OŠ in SŠ). Obenem pa smo mnenja, da bi bilo treba primere dobre prakse predstaviti tudi v drugih sredinah (npr. predstava Gimnazije Celje –Center »Iz ruskega samovarja« bi lahko gostovala tudi na drugih šolah, podnaslovljeni filmi iz cikla Teden ruskega filma v Škofji Loki pa bi lahko bili predvajani tudi drugod po Sloveniji).

Vsekakor bomo o teh možnostih še razmišljali v prihodnjem obdobju.

Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem učiteljem, mentorjem in ravnateljem šol, da so prepoznali poslanstvo in pomen delovanja Sklada ter skozi vrsto uresničenih projektov in dogodkov obogatili učenje ruskega jezika ter mladim približali rusko kulturo.

Iskreno se zahvaljujem članom strokovnega odbora za pomoč, koordinacijo in strokovni nasvet pri vodenju Sklada.

Velika zahvala gre tudi sponzorjem in partnerjem, ki si že vrsto let prizadevajo za povezovanje in zbliževanje slovenskega in ruskega naroda ter za krepitev slovensko-ruskih odnosov na področju znanosti, kulture in izobraževanja.

Predsednik strokovnega odbora Sklada Toneta Pavčka

Prof. Jože Bogataj, ravnatelj Gimnazije Škofja Loka


6

1. MEDNARODNA IZMENJAVA MED GIMNAZIJO POLJANE IN ŠOLO ŠT. 1 IZ STAVROPOLA

Mednarodna izmenjava je potekala od 13. 11. 2017 do 19. 11. 2017 v Sloveniji. V izmenjavi je sodelovalo 18 dijakov iz ruske šole in 21 dijakov iz Gimnazije Poljane. Ruski dijaki so bili stari od 13 do 17 let, slovenski pa od 16 do 19 let.

Z izmenjavo smo dosegli naslednje cilje:

1. PREDSTAVITEV SLOVENIJE IN PROMOCIJA KULTURNE DEDIŠČINE

– predstavitev geografskih značilnosti in zgodovine Slovenije in Ljubljane v ruščini;

– kratek tečaj slovenščine;

– ogled središča Ljubljane in Ljubljanskega gradu;

– ogled Lipice, Škocjanskih jam, Pirana in Bleda;

– delavnica izdelovanja srčkov iz medenega testa v gostilni Lectar v Radovljici;

– obisk Ruske kapelice na Vršiču (gostje so zapeli rusko himno in položili cvetje na grob umrlim vojakom);

– obisk Etnografskega in Prirodoslovnega muzeja.


7

2. SEZNANITEV S ŠOLO, OBISK POUKA

– ruski dijaki so bili prisotni pri petih urah pouka, in sicer pri urah tujih jezikov, ki se jih učijo, ter ostalih predmetih;

– športne igre (izvedli smo tekmovanje v odbojki);

– delavnica v angleščini na temo stereotipov o Sloveniji in Rusiji.

3. SPORAZUMEVANJE V TUJEM JEZIKU

– izmenjava je potekala v ruščini in angleščini.

4. RAZVIJANJE MEDSEBOJNEGA SPOŠTOVANJA, STRPNOSTI IN ODGOVORNOSTI

– ruski dijaki so živeli pri družinah;

– slovenski dijaki so ves čas skrbeli za svoje goste, s čimer so razvijali svojo odgovornost in sposobnost oskrbe vrstnika med njegovim bivanjem v tujini;

Izmenjavo sva vodili Ines Vozelj Šteharnik, prof. ruščine, in Irena Klander, prof. angleščine.


8

2. MLADI IZ DUBNE V NOVI GORICI

Od 23. marca do 3. aprila smo profesorji in dijaki Gimnazije Nova Gorica skupaj s profesorico Šolskega centra Nova Gorica gostili 10 profesorjev in 11 dijakov s spremljevalko iz Šole št. 1 iz Dubne.

Obisk je nastal na pobudo nekdanjega ravnatelja gimnazije Bojana Bratine.

Ruski dijaki so bili prisotni pri pouku ruščine, slovenščine, angleščine, kemije in astronomije. Pri ruščini so ruski in slovenski dijaki predstavili rezultat njihovega skupnega projekta o delu ruskega pisatelja Ivana Turgenjeva, saj letos praznujemo 200-letnico njegovega rojstva.

Gostje so si pri nas ogledali Novo Gorico z okolico, slovensko obalno regijo, Brda in Sabotin, kjer so spoznavali grozote 1. svetovne vojne. Obiskali so tudi Bled, Škocjanske jame in Ljubljano, zaradi zelo slabega vremena pa jim, žal, nismo mogli pokazati Ruske kapelice.

Gostili smo jih v naši zbornici, sprejela pa jih je tudi podžupanja Mestne občine Nova Gorica, saj je mesto pobrateno z Dubno.


9

V prepolni gledališki dvorani so nam ruski dijaki predstavili Dubno in njihovo šolo ter nas pogostili s čajem in značilnimi ruskimi slaščicami.

Te predstavitve so se udeležili učenci zaključnih letnikov osnovnih šol iz Nove Gorice in okolice, dijaki turistične šole s slovenskim učnim jezikom iz italijanske Gorice, kjer se prav tako učijo ruskega jezika, ter dijaki gimnazije Nova Gorica, ki se učijo ali se še bodo učili rusko.

Ker so prišli prav v času velikonočnih praznikov, so se dijaki iz Dubne lahko seznanili z našimi običaji in jih primerjali s svojimi.

V imenu Gimnazije Nova Gorica se zahvaljujem Društvu Slovenija Rusija, Mestni občini Nova Gorica, Občini Brda, g. Bojanu Bratini, staršem dijakov in profesorjem, ki so sodelovali pri tem projektu.

Vesna Prinčič Crosatto, koordinatorka projekta


10

3. OSNOVNA ŠOLA JANKA KERSNIKA BRDO: SPOZNAJMO RUSIJO IN NJEN JEZIK

Na podružnični šoli Blagovica, podružnici OŠ Janka Kersnika Brdo, je letos prvič potekala interesna dejavnost »Vesela ruščina«. Interesni dejavnosti se je pridružilo 9 učencev 5. razreda, ki so se skozi celotno šolsko leto navdušeno spoznavali z ruskim jezikom in kulturo. Ker so učenci in posledično tudi starši pokazali izjemno zainteresiranost in navdušenost nad učenjem, smo se odločili, da naredimo prireditev, na kateri bomo predstavili Rusijo in njen jezik našim staršem. Omenjeni dogodek je bil na začetku zasnovan bolj zaprte narave, ko pa smo se začeli pripravljati in so nam na pomoč priskočile tudi babice s peko pirošk, je vse kazalo na to, da bo dogodek postal več kot le druženje in smo si ga zastavili malce širše.

Dogodek spoznavanja ruske kulture in jezika je bil izpeljan zelo uspešno. Udeleženci so se tudi sami preizkusili v učenju ruščine, pisanju v ruski cirilici, spoznali so rusko narodno pravljico Maša in medved in tekmovali v kvizu »Kako dobro poznam Rusijo«.

Staša Berkopec, koordinatorka projekta


11

4. DAN RUSKEGA FILMA V NOVEM MESTU

Letos smo v mesecu novembru izvedli 2. dan ruskega filma v Novem mestu. Po lanski uspešni filmski predstavi Gagarin, prvi v vesolju, smo v okviru krožka ruščina na Osnovni šoli Center letos izbrali film Čas prvih (Vremya pervykh). Ogled filma smo realizirali s finančno podporo Sklada Toneta Pavčka, film pa nam je brezplačno posodil Ruski center znanosti in kulture iz Ljubljane.

Prijavili smo se na razpis Sklada Toneta Pavčka, ki skrbi za promocijo ruščine v osnovnih in srednjih šolah in deluje pri Društvu Slovenija Rusija.

V mesecu septembru smo za pomoč pri realizaciji projekta zaprosili Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani, v imenu katerega nam je prijazno odgovorila ga. Valerija Kilpjakova. Brezplačno so nam priskrbeli film z vsemi pravicami in slovenskimi podnapisi. Stroške najema dvorane in tiskanje vstopnic pa je sofinanciral Sklad Toneta Pavčka, ki deluje pri DSR.

Film, posnet leta 2017, traja 140 minut in prikazuje čas vrhunca hladne vojne. Dogaja se v šestdesetih letih 20. stoletja. Dve velesili, Sovjetska zveza in ZDA, se borita za zmago v tekmi za vesolje. Trenutno je v vodstvu Sovjetska zveza, na vrsti pa je sprehod po odprtem vesoljskem prostoru. Dva tedna pred začetkom odprave eksplodira testno vesoljsko plovilo. Časa za odkrivanje vzroka ni. Čeprav je tveganje ogromno, Sovjetska zveza svoje prednosti v tej tekmi ne želi izpustiti iz rok. Izkušeni vojaški pilot Pavel Beljajev in njegov sodelavec Aleksej Leonov, neizkušen, a vnet in poln sanj o junaštvu, sta človeka, pripravljena stopiti v neznano. Toda nihče si ni mogel predstavljati težav, s katerimi se bosta morala soočiti med poletom. Pri odpravi gre namreč vse narobe …

Izbrani film Čas prvih smo 29. septembra ob 8. uri predvajali kot šolsko predstavo. Film si je ogledalo 320 učencev in učiteljev OŠ Center (205 učencev, 15 učiteljev).

Večerno predstavo si je ogledalo 130 udeležencev, med katerimi so bili tako člani Društva Slovenija Rusija kot ljubitelji ruskega jezika in kulture.

Cilji projekta so bili doseženi. Za obveščanje in vabila smo uporabili elektronske medije (Radio Krka, Dolenjski list, spletni medij Lokalno.si), za interno uporabo pa smo natisnili nekaj plakatov.

Glede na mnoge pozitivne odzive o prvem in drugem Dnevu ruskega filma v Novem mestu nameravamo s projektom nadaljevati. Razmišljamo pa tudi o tem, da bi filmski program razširili na dva ali tri dni in povabili koga od ruskih filmskih umetnikov.


12

VTISI UČENKE

Še dobro, da imamo učiteljico, ki nam omogoča ogled filmov, ki jih morda nikoli ne bi videli. Srečo imamo, da nas uči tudi ruščino. Lani smo si ogledali ruski film o Gagarinu, prvem človeku v vesolju. Letos nam je pripravila film, ki smo si ga ogledali v kulturnem centru.

Film govori o dveh ruskih kozmonavtih, ki sta se odpravila v vesolje in izstopila iz plovila. Marsikaj se je zapletlo, tako da je bilo zelo razburljivo. Kozmonavta sta se trdo pripravljala na polet v vesolje in na izstop vanj. Že prva stvar, ki se je zapletla, je bila napaka v elektriki. Zaradi omenjene napake je umrl en človek. Sklenili so, da bodo v zrak poslali prototip plovila, zgolj zaradi varnosti. Plovilo se je razletelo na majhne koščke, zato so vsi obupali. Ampak kozmonavta sta si tako močno želela v vesolje, da sta glavnega konstruktorja le prepričala. Končno je prišel dan poleta. Vsi so bili vznemirjeni, cela Rusija je spremljala polet prek televizije. Prišla je tista minuta, ki bo odločala o usodi Rusije. Raketa je vzletela. Že prva dobra novica je, da se ni razletela. Srečno sta prispela v vesolje. Eden izmed njiju, Leonov, se je odpravil iz plovila v vesolje, v Rusiji pa je bilo tako veselje, da so pili, skakali in se veselili. Ko pa sta želela posneti fotografije, se je marsikaj zapletlo. Raketa je prišla do mrtve cone, tako da sta izgubila signal s tlemi. Med ljudmi je zavladal preplah, strah, vse se je nenadoma obrnilo na glavo. Leonova je obračalo levo, desno; skratka, povsod ga je metalo. Na koncu mu je le uspelo priti nazaj v plovilo. Kmalu sta spet pridobila signal, mislila sta, da bo vse v redu, pa ni bilo. Spustila sta se na Zemljo in dokaj trdo pristala v hudem mrazu sredi Sibirije. Signal sta spet izgubila še pred pristankom. Vsi so že skoraj obupali, nakar ju je rešil neznani človek, ki živi sredi Sibirije, saj je zaznal signal z zvočnim sporočilom in sporočil naprej. S signalnimi raketami sta kozmonavta opozorila nase. Tako so ju srečno rešili.

Ko sta prišla v Moskvo, so ju ponovno razglasili za živa, saj so med iskalno akcijo obupali in ju razglasili za mrtva. Tako sta dobila posebno priznanje za junaka, ki še zdaj slovita kot prva, ki sta šla v vesolje in vanj tudi vstopila. Še posebej so bili veseli, da so prehiteli Američane.

Film mi je bil zelo všeč in mislim, da je bil všeč vsem, ki so si ga ogledali. Bil je zanimiv, napet in všeč mi je bilo, da je bil film v tujem jeziku, ki ga v Sloveniji bolj redko slišimo.

Na naši osnovni šoli lahko obiskujemo tudi krožek ruščine. Res je zanimivo, da imajo čisto drugačne črke in izgovorjavo. Učimo se rusko abecedo, dneve, mesece, števila in druge besede. V okviru krožka ruskega jezika gredo vsako leto učenci naše šole tudi v Rusijo za en teden, kjer vidijo vesoljsko postajo, preizkušajo simulatorje in spoznajo kozmonavte, ki so vesolje že obiskali ali pa ga bodo v bližnji prihodnosti. Obisk največje države na svetu je želja vseh, a brez nekaj znanja ruščine to ni mogoče.

Anja Andoljšek Paš, 7. b


13

RECENZIJA FILMA

Vremja pervih (Время первых) je filmska zgodba, ki priča o enem izmed najimpresivnejših podvigov v kozmonavtiki. Ruska kozmonavta Aleksej Leonov in Pavel Beljajev se z raketo Sojuz 7 leta 1965 odpravita na sovjetsko misijo – poslati moža v vesolje. Tako naj bi Aleksej Leonov postal prvi človek, ki bi doživel vesoljski sprehod.

Filmska zgodba se dogaja v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je bila napetost hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo zelo visoka. V boju za vesoljsko zmago so Sovjete zagrizli dvomi, saj je v spletu nesrečnih dogodkov med gradnjo plovila tehnik umrl. Tako so inženirji pričeli dvomiti o tehnični ustreznosti rakete za podvig. Negotovost pa je še okrepila eksplozija preizkusnega vozila Voskhod 2, zgrajenega po enakih načrtih.

Ker je sovjetski vesoljski program zaradi Američanov bil bitko s časom, se je ruska ruleta igrala tudi z življenji omenjenih kozmonavtov. Film govori o duhu ambicioznega sovjetskega stroja, ki je skušal orati ledino kljub tehnološki inferiornosti oz. tehnični nedovršenosti v primerjavi s takratnimi ZDA. Ubranih je bilo veliko bližnjic, na mizi pa so bili veliki vložki.

Vztrajnost in odločnost deterministično požene hrabre pionirje kozmonavtike navkljub preprekam, kot je npr. poškodba pri skoku s padalom pilotov, do inženirskih napak pri gradnji vozila. Podvrženi so skupnemu cilju. V razpletanju zgodbe se predvsem postavlja vprašanje o odnosu med kolektivno naravnano ZSSR in njenimi pionirskimi heroji, individuumi, predanimi očetnjavi. Ker gre za politično perečo bitko tistega časa, je vključen tudi propagandni vidik vesoljske ekspedicije, zadeva je televizirana za čas vesoljskega sprehoda Leonova. A to je majhen delček celotne zgodbe, ki jo srhljivka v svojem zajetnem kosu pripoveduje.

Zadnje čase je prišlo do porasta visoko proračunskih filmov, ki z navdihujočo kinematografijo prikazujejo kozmično perspektivo našega modrega planeta. Eden takih je film Gravity, ki je bil leta 2013 tudi nagrajen z oskarjem za najboljšo režijo. Kontekst slednjega izhaja iz modernejšega časa in prikazuje fiktivno, dokaj hollywoodsko začrtano dramaturgijo protagonistke, ki išče pot domov.

V vsej svoji dramaturgiji film posesa gledalca s svojo srhljivostjo, obenem pa v sebi nosi globoko sporočilnost. Tako je tudi pri filmu Vremja pervih, ki ne dolgočasi niti za sekundo. A za razliko od filma Gravity zgodba dokumentira resničen dogodek iz preteklosti, o katerem ni bilo veliko znanega vse do nedavnega, ko so tajni arhivi postali dostopnejši. V tem je zgodba še toliko bolj napeta. Če pa hočete znanstveno fantastiko, si poglejte Solaris, seveda original iz leta 1972, ne njegovo hollywoodsko imitacijo, ali pa seveda Kubrickovo Vesoljsko odisejo.

Jasno je, da bodo tako Američani kot Rusi filmsko uprizorili svoje zgodovinske presežke. Tako je treba za boljšo predstavo videti film Apollo 13 kot tudi film Vremja pervih, ki vas ne bo pustil ravnodušne.

Uroš Rangus

Danica Rangus, koordinatorka projekta


14

5. NASTOP NA MEDNARODNEM FESTIVALU VESELI VETER

Vrtec Antona Medveda Kamnik je na glasbenem področju aktiven že vrsto let. Zavedamo se, da glasbene izkušnje, ki si jih otroci pridobijo v času zgodnjega otroštva, ostanejo za vse življenje. Prav zato smo se odločili, da bomo področju umetnosti in še posebej glasbi v našem vrtcu namenili posebno pozornost. V začetku šolskega leta smo dve strokovni delavki vrtca vključili na izobraževanje Gib, petje, ples in igra v zgodnjem otroštvu. V naslednjem obdobju sta pridobljeno znanje v obliki internega izobraževanja na nivoju vrtca prenesli tudi na druge sodelavke.

Na nivoju vrtca smo oblikovali pevske zborčke predšolskih otrok, kamor smo vključili otroke v starosti 5–6 let. Skupaj smo oblikovali štirinajst pevskih zborov s približno 240 pevci, z vzgojiteljicami mentoricami pa smo izvajali tudi strokovna srečanja, ki smo jih namenili izboru pesmic, petju, spremljavi itd. ter strokovni podpori izvajalkam zborov.

Ker menimo, da je predstavitev zbora lokalni skupnosti pomembna za naš vrtec, se je Otroški pevski zbor Vrtca Antona Medveda Kamnik javnosti predstavil v mesecu decembru na prireditvi Plamen prijateljstva in požel veliko pohval.

Pot nas je zanesla tudi na Območno revijo pevskih zborov dne 11. aprila 2018, ki je potekala na nivoju Občine Kamnik. Zbor se je predstavil v konkurenci s 14 ostalimi pevskimi zbori. Menimo, da nam je predstavitev odlično uspela.

V mesecu maju, natančneje 18. maja 2018, se je zbor enote Pestrna, Mojca in Pedenjped skupno predstavil na otroškem festivalu Veseli veter, kjer smo se poleg treh slovenskih predstavili tudi z rusko pesmico Zajček.

Dne 6. junija 2018 je na nivoju vrtca potekala zaključna prireditev za otroke, ki odhajajo v šolo. Na prireditvi so se predstavili zbori iz vseh enot, torej kar štirinajst zborov. Tudi na tej prireditvi smo širši javnosti predstavili rusko pesmico Zajček in vrsto drugih pesmic, ki smo se jih naučili med letom.

Število udeležencev: 120 otrok in 15 spremljevalcev

Število udeleženih strokovnjakov s področja ruščine: mag. Liana Cerar

Veseli in ponosni smo, da smo vse zastavljene cilje dosegli. Uspela nam je predstavitev na nivoju vrtca, krajevne skupnosti in lokalnega okolja ter predstavitev na otroškem festivalu Veseli veter, kjer smo dosegli 1. mesto.

Veselilo nas je sodelovati z vami v okviru Sklada Toneta Pavčka.

Mag. Liana Cerar, ravnateljica Vrtca Antona Medveda Kamnik


15

6. BARVITE PODOBE SVETA

V okviru projekta v Moskvi so si naši učenci ogledali številne znamenitosti, kar vključuje sprehod po Rdečemu trgu, ogled Hrama Vasilija Blaženega, trgovski center Gum in Manežni trg s fontanami, narejenimi po pravljicah A. S. Puškina.

Udeležili so se tudi ogledov Tovarne sladkarij, znamenitosti Kremlja, VDNH (ВДНХ) – Muzej kozmonavtike, največjega otroškega nakupovalnega središča z zabaviščnim parkom, muzeja Kolomensko, avtobusnega ogleda Moskve in muzeja na griču Poklonaja.

Ogledali so si balet »Aelita« v gledališču N. I. SAC in cirkuško predstavo »Epicenter sveta« v Moskovskem državnem cirkusu, največjem cirkusu v Evropi.

Gostovanja se je udeležilo 15 učencev naše šole in 2 spremljevalki. Celotna skupina je štela 22 učencev in 6 spremljevalcev.

Zaradi zahtevnosti programa so bili k sodelovanju povabljeni učenci 3. VIO. Tako se je gostovanja udeležilo 8 sedmošolcev, 4 osmošolci in 3 devetošolci. Med udeleženci je bilo 9 fantov in 6 deklet.

Med 6 spremljevalkami sta bili dve Rusinji, organizatorici gostovanja v Moskvi, in profesorica ruščine. Na vseh ogledih in spremstvih po mestu smo imeli ruske spremljevalce, naša učiteljica, profesorica ruščine, pa je povedano tolmačila. Vsak dan so imeli učenci tudi »minute za ruščino«, kjer so se naučili veliko tiskano rusko abecedo ter osnovne izraze v ruščini.

Cilji projekta so bili doseženi in v nekaterih točkah celo preseženi. Vsi udeleženci so bili deležni izobraževanja o ruski kulturi in jeziku, ki so ga spoznali tudi »od blizu« v državi njenega izvora. V kratkem bomo pripravili tudi predstavitve udeležencev za druge učence in prireditev, začeli pa smo tudi z interesno dejavnostjo ruskega jezika v šoli. Poleg tega smo v teku leta spoznavali – in še vedno spoznavamo – povezave, stvari in dogodke, ki povezujejo Slovenijo in Rusijo, obiskali smo Moskvo in veliko njenih znamenitosti, med drugim pa bomo gostili tudi ruske otroke v Ljubljani ob njihovem obisku Slovenije. Druge načrtovane dejavnosti tečejo dalje in se zaključujejo s koncem projekta, tj. junija 2019.

Maja Rakun Beber, ravnateljica


16

7. TRADICIONALNA JESENSKA ČAJANKA »POEZIJA IZ SAMOVARJA«

V četrtek, 29. novembra 2018, so sedanji in nekdanji dijaki Gimnazije Celje – Center na četrti zaporedni jesenski slovensko-ruski čajanki pod krovnim naslovom Poezija iz samovarja ob plesu, glasbi ruskih skladateljev in ruskih pesmih predstavili življenje in delo ruskega pesnika z začetka 20. stoletja Aleksandra Aleksandroviča Bloka. Na tej kulturni prireditvi, ki so jo že tradicionalno pripravili v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje, so se spomnili tudi 190 letnice rojstva Leva N. Tolstoja, 100-letnice smrti Ivana Cankarja in konca prve svetovne vojne. Zaključili so jo z druženjem ob ruskem samovarju. Prireditev je tudi letos potekala pod pokroviteljstvom Društva Slovenija Rusija, Sklada Toneta Pavčka ter družb Krka, d. o. o., in Riko, d. o. o.

KDO?

Več kot 50 dijakov Gimnazije Celje – Center, Glasbene šole Celje, Modern Music College Celje, Pre-College Salzburg, PF Maribor, Oddelka za glasbeno pedagogiko, FF Ljubljana, Oddelka za slavistiko, in 6 mentorjev oz. 14 sodelavcev.

KULTURNI PROGRAM?

Predstavitev življenja in pesniškega dela Aleksandra Aleksandroviča Bloka ob glasbi S. Prokofjeva, S. Rahmaninova, L. Portnova, D. Kabalevskega, A. Ivanova-Kramskoja, petju ruskih narodnih pesmi, plesu in slikanju na platno.


17

MOTIVACIJA?

S skupno temo – ruski jezik in kultura – povezati najrazličnejše dejavnosti (deklamiranje, kultivirano branje, javno nastopanje, petje, igranje na instrumente, ples, oblikovanje tiskovin, scenografija, priprava druženja po kulturnem dogodku …)

CILJI?

– promocija ruskega jezika, kulture in literature (poezije) ter utrjevanje pripadnosti slovanskemu kulturnemu in jezikovnemu izhodišču med širšo celjsko publiko;

– promocija ruskega jezika in kulture med mladimi po šolah;

– negovanje tradicije z letos že četrto jesensko prireditvijo zapovrstjo, ki je v preteklih letih poleg ruskega večera, ki ga Gimnazija Celje – Center prireja vsako drugo leto že več kot deset let, lepo zaživela;

– povezovanje in sodelovanje z različnimi institucijami, npr. z Osrednjo knjižnico Celje, ter posamezniki, ki se zanimajo za ruski jezik in kulturo.

Projekt s krovnim naslovom »Poezija iz samovarja« je letos vključeval:

– izdajo stenskega koledarja v spomin na 190-letnico rojstva L. N. Tolstoja;

– uro in pol trajajočo kulturno prireditev, na kateri smo se v uvodu spomnili 100. obletnice smrti Ivana Cankarja in konca prve svetovne vojne, ko je na slovenskih tleh našlo večni počitek tudi veliko ruskih vojakov; in

– osrednji kulturni program, ki smo ga posvetili predstavitvi življenja in literarnega ustvarjanja ruskega pesnika Aleksandra Aleksandroviča Bloka. Besedni del so obogatili mladi glasbeniki in pevci, med katerimi so bili tako solisti kot večje komorne zasedbe.

Celjska publika se je tudi tokrat hvaležno odzvala povabilu na prireditev in nastopajoče ob koncu nagradila z močnim aplavzom. Pri izvedbi je sodelovalo več kot 60 dijakov Gimnazije Celje – Center. Zelo nas veseli, da so se v projekt vključili tudi nekdanji dijaki, sedaj študentje, ki so pri prireditvah na temo ruske kulture sodelovali že kot srednješolci. Moči za izvedbo projekta je združilo precej mentorjev in ostalih sodelavcev.

Ob vsej pripravljenosti za delo seveda ne gre brez materialnih stroškov, ki so vedno veliki, zato smo izjemno hvaležni našim sponzorjem – DSR, Skladu Toneta Pavčka, Krki in Riku – za vso finančno pomoč, ki so nam jo namenili tudi tokrat. Veseli bomo, če bomo tudi prihodnje projekte – 21. marca 2019 bo ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma Celje že sedmi veliki ruski večer – lahko uresničevali z njihovo finančno pomočjo.

Darja Poglajen, koordinatorka projekta


18

8. 7. TEDEN RUSKEGA FILMA V ŠKOFJI LOKI

Že 7. teden ruskega filma v Škofji Loki je potekal od 22. do 29. novembra 2018 z otvoritvijo in zaključkom v Sokolskem domu ter projekcijami filmov v Kinu Sora.

Za letošnji Teden ruskega filma nam je uspelo pridobiti kar 6 filmov ruske kinematografije zadnjih dveh let, katerih skupna vsebinska točka sta zagotovo pogum in vztrajnost. Kot otvoritveni film smo izbrali film Sobibor, ki je tudi nominiran za tujejezičnega oskarja 2018. Ker je film na otvoritvi navdušil publiko, smo ga predvajali dvakrat, saj je bilo zanimanje zanj izjemno veliko. Drugi film, ki ga je vredno izpostaviti, pa je film Bolšoj, ki smo ga na Tednu ruskega filma prav tako zavrteli dvakrat, tudi na dan zaključka, saj je film o baletnikih pospremil še večerni baletni nastop primabalerine Galine Čajka in njenih učencev. Ostali filmi, kot so Rock, Kako je Vitka Česen pospremil Leho Osovina v dom za invalide, Nekoč so živeli in Tuji dom so bili prav tako izjemno lepo obiskani in pohvaljeni s strani gledalcev. Škofjeloška publika in njena okolica so Teden ruskega filma že vzeli za pomembno in tradicionalno prireditev, saj je ljubezen do ruske kulture v tem okolju precej velika. Ruski filmi so priljubljeni, zato jih gledalci in filmofili vsako leto z nestrpnostjo pričakujejo na Tednu ruskega filma.

Vsi filmi so imeli slovenske podnapise, kar je ključno za promocijo ruskega filma v Sloveniji.

Teden ruskega filma smo pričeli z otvoritvijo, ki se je je udeležilo izjemno veliko ljudi, med drugim tudi več kot 120 dijakov ruščine Gimnazije Škofja Loka. Na otvoritvi so spregovorili: Jurij Meteljov, direktor Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani, Miha Ješe, župan Občine Škofja Loka, Jože Bogataj, ravnatelj Gimnazije Škofja Loka, in Marjeta Petek Ahačič, koordinatorica projekta za Gimnazijo Škofja Loka. Otvoritev in celotno prireditev Teden ruskega filma pa sta pospremili tudi dve odlični fotografski razstavi: Bleščeči Peterburg in razstava posvečena baletu ob 90-letnici Jurija Nikolajeviča Grigoroviča. Za kulturni program je poskrbela pevka Irina Guščina, ki je odpela nekaj ruskih filmskih pesmi.

Ob zaključku Tedna ruskega filma pa smo si lahko najprej ogledali film Bolšoj, ki mu je sledil imeniten baletni nastop primabalerine SNG Maribor Galine Čajka z njenimi učenci in fotografska razstava Olge Varlamove Plemenita plastika, ki prikazuje naporen delovnik balerine in njenih učenk.


19

Letošnji Teden ruskega filma je bil torej prava poslastica za vse, ki imajo radi rusko kulturo, saj smo filmsko ponudbo razširili še na druga področja umetnosti, kot sta ples in fotografija. Hkrati je Teden ruskega filma v Škofji Loki lep dokaz plodnega sodelovanja več organizacij, ki podpiramo in vzpodbujamo promocijo ruskega jezika in kulture v slovenskem šolskem in vsakdanjem prostoru.

Teden ruskega filma smo tudi medijsko oglaševali: jumbo plakat, Tam-Tam plakati, radio Sora, radio Ekspres Ljubljana, prispevki v časopisih, vabila, spremna knjižica, obvestila na vse gorenjske šole. Obisk gledalcev je bil tako velik, da je bilo pogosto težko dobiti prosto mesto.

Ruski film, z njim pa tudi promocija ruskega jezika in kulture, v Škofji Loki torej živi polno in cenjeno življenje.

Na otvoritvi in zaključku je bilo več kot dvesto udeležencev (gledalci, nastopajoči), od tega več kot 120 dijakov rusistov Gimnazije Škofja Loka, na ogled filmov pa so prihajali tudi bivši dijaki rusisti ter občani Škofje Loke in širše okolice.

Pri projektu vsebinsko sodelujeva Valerija Kilpjakova z Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani ter Marjeta Petek Ahačič, prof. ruščine na Gimnaziji Škofja Loka. Med gledalci pa je bilo tudi nekaj učiteljev ruščine s svojimi učenci iz drugih šol.

Cilj projekta je bil v popolnosti dosežen. Ruski film postaja čedalje bolj privlačen medij in je odlična podpora promociji ruskega jezika v Sloveniji. Dijaki so lahko aktivno sodelovali tako s prevajanjem vsebin filmov za spremno knjižico kot obiskovanjem filmskih predstav. Tako so dobili možnost opazovati ruski jezik z vidika prevajalca in z vidika filmske umetnosti. Opažamo, da slovenski gledalci že prepoznajo posamezne ruske režiserje in igralce, in se navdušujejo nad tematikami, kot so umetnost, prikaz ruske pokrajine, zgodovine itd. Uresničili smo tudi željo, da povečamo obisk filmov in razširimo pozitiven odnos do ruske kinematografije, s prepoznavanjem kakovostnih vsebin ruske kinematografije v primerjavi s svetovno kinematografijo. Vsako leto opažamo večje zanimanje za aktivno sodelovanje pri projektu Teden ruskega filma v Škofji Loki tudi pri dijakih Gimnazije Škofja Loka, ki se učijo ruščino, kar pomembno vpliva tudi na motivacijo za učenje ruskega jezika.

Marjeta Petek Ahačič, prof., koordinatorka Tedna ruskega filma v Škofji Loki

Jože Bogataj, prof., ravnatelj Gimnazije Škofja Loka


20

9. BOGASTVO ŠIRJAV – STOLETNICA KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE

Dijaki SUAŠ so v sklopu modula domovinske vzgoje in projekta »Bogastvo širjav« obeležili stoletnico konca prve svetovne vojne.

Tako smo se dne 16. oktobra 2018 v sklopu projekta odpravili na strokovno ekskurzijo, ki nas je vodila po poteh prve svetovne vojne. Ekskurzije se je udeležilo 45 dijakov, ravnatelj, pomočnica ravnatelja in tri profesorice.

Pot nas je vodila iz Ljubljane proti zahodu, v Kranjsko Goro, s postankom pri Ruski kapelici pod Vršičem.

Ruska kapelica je bila postavljena v spomin ruskim vojakom, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste

čez gorski prelaz Vršič. Skupaj z dijaki in ravnateljem smo se z obiskom kapelice poklonili ne samo ruskim padlim vojakom, temveč tudi vsem ostalim. Gospod ravnatelj je imel pri kapelici govor o preteklih dogodkih, ki so povezani tudi z nami. Dijak Alexandr Drabinca, ki je po rodu Rus, pa nam je v ruskem jeziku prebral napis na kapelici in ga prevedel ter dve ruski pesmi.

Kapelica, zgrajena leta 1916, je urejena v pravoslavnem slogu, ki izraža vero vojakov, ki so na tem mestu preminili, ob njej pa je tudi grob teh vojakov. Spomenik na grobu je v obliki piramide z napisom v ruščini: »Sinovom Rusije«.

V okviru obeležja konca prve svetovne vojne smo izvedli tudi naslednje aktivnosti:

29. marec 2018 – praznovanje rojstnega dne Rudolfa Maistra s predsednikom republike Borutom Pahorjem

Praznovanja rojstnega dne Rudolfa Maistra smo se letos udeležili vsi dijaki SUAŠ, saj smo bili tudi soorganizatorji dogodka.

Slovesnosti so se udeležili predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, podžupan mesta Ljubljana gospod Dejan Crnek, predsednik Zveze društev GENERAL MAISTER gospod Milan Lovrenčič, predsednik Društva GENERAL MAISTER Ljubljana Dušan Vodeb in drugi častni gostje, maistrovci, predstavniki domoljubnih organizacij, ravnatelji, učitelji, učenci in dijaki.

Slavnostni govornik je bil predsednik republike gospod Borut Pahor, navzoče pa sta pozdravila še podžupan mesta Ljubljana gospod Dejan Crnek in ravnatelj ter predsednik Društva GENERAL MAISTER Ljubljana gospod Dušan Vodeb.


21

22. junij 2018 – obeležje dneva državnosti

Ob dnevu državnosti smo na SUAŠ gostili generalmajorja gospoda Alojza Šteinerja in predstavnike Društva GENERAL MAISTER Ljubljana. Generalmajor Šteiner je bil slavnostni govornik, ki je v svojem govoru omenil tudi obe vojni in prizadevanja za mir, in podeljevalec pohval in priznanj najzaslužnejšim dijakom.

22. november 2018 – proslava v Mariboru, Rudolf Maister

Na predvečer državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra, je v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor potekala državna proslava. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Dejan Židan, slovesnosti pa se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Proslave smo se udeležili tudi ravnatelj, pomočnica ravnatelja, profesorji in dijaki naše šole.

Ob stoletnici konca prve svetovne vojne naši dijaki v sklopu modula domovinske vzgoje ves čas ustvarjajo, prikazujejo zgodovinska dejstva, razmišljajo o pomembnih dogodkih in pristopajo k različnim dejavnostim. Pri pouku izdelujejo plakate, imajo predstavitve, pišejo pesmi in rišejo portrete.

Ob koncu projekta smo izdelali še priloženi spominski plakat »Bogastvo širjav«.

Dušan Vodeb, ravnatelj


22

10. SPOZNATI RUSKO KULTURO »RUSIJA, RUSSIA OR РОССИЯ«

V projekt Rusija, Russia or Россия Sklada Toneta Pavčka so bili vključeni učenci 1., 2., 3. in 4. razreda ter 4.b OPB slovenskega oddelka in OPB mednarodnega oddelka. Vključenih je bilo 81 otrok. Osnovni cilj projekta je bil, da učenci spoznajo ruski jezik, rusko kulinariko in s tem tudi rusko kulturo. Delo je pod vodstvom glavne koordinatorice ge. Nataše Mukaetove in koordinatorjev ge. Tine Frelih in g. Simona Zoretiča potekalo v več delavnicah.

Naš namen je bil s praktičnega vidika seznaniti otroke z rusko kulturo. Preko pravljično slikarskih delavnic, obiska Ruskega centra znanosti in kulture, raziskovanja ruske kulinarike in degustacij ruske hrane so se ti ob podpori gostov iz Rusije naučili pripravljati tradicionalne ruske jedi in spoznali številne zgodbe, zgodovino, šege, mite ter navade Rusije, vključno z rusko pisavo.

Projekt smo želeli napraviti odmeven. V ta namen smo na šolski internetni strani objavili več fotografij ter organizirali delavnice in degustacije tradicionalne ruske hrane.

Dosegli smo vse zastavljene cilje.

Na začetku projekta, v četrtek, 15. novembra 2018, je v mednarodnem oddelku šole od 14.00 do 16.00 potekala ruska pravljično-likovna delavnica. Po prebrani pravljici v ruščini so učenci v okviru delavnice (podaljšano bivanje) izdelali novoletne okrasne poslikave z ruskimi motivi in se zatem posladkali s ruskimi dobrotami.

Ker smo želeli otrokom omogočiti stik z ruskim okoljem, smo se teden dni pozneje, 22. novembra 2018, odpravili na obisk Ruskega centra znanosti in kulture, kjer so nam zaposleni nadvse izčrpno predstavili Rusijo, rusko kulturo, glasbo in kulinariko. Poleg tega so se učenci udeležili likovne delavnice grafike, ki jo je vodila ga. Elena Utkina.

Z učenci smo v šoli imeli refleksijo o ogledu Ruskega centra znanosti in kulture. Pogovarjali smo se o ruskem jeziku in kulturi.

V sredo, 28. novembra 2018, so učenci šole okušali ruski specialiteti – boršč in brezov sirup.

V sredo, 5. in 12. decembra 2018, je na šoli potekala ruska kulinarična delavnica, ki je vključevala pripravo in okušanje pirošk, pelmenov, varenk, papalin in slanikov.

Nataša Mukaetova, koordinatorka projekta


23

11. RUSKI TEDEN NA GIMNAZIJI LITIJA

Projekt Ruski teden na Gimnaziji Litija je potekal od 4. do 8. junija 2018. Vse dejavnosti so potekale na šoli, in sicer pouk v šolski knjižnici, priprava jedi v jedilnici in kuhinji ter predstavitve v predavalnici šole.

Z izvajanimi vsebinami smo dosegli zastavljene cilje, saj so se dijaki z interaktivnimi metodami in aktivnim sodelovanjem seznanili z ljudsko literaturo, kulturo, kulinariko, oblačilno kulturo in zgodovino obdobja dinastije Romanovih, osredotočeno na življenje v Sankt Peterburgu. Ruski teden je namenjen predvsem aktivnemu učenju ruščine.

Učitelji smo se medpredmetno povezali in dijakom s filmom, sliko, besedo in igro približali eno obdobje ruske zgodovine, ga povezali z oblačilno kulturo, kulinariko in literaturo. Velike ruske literate dijaki sicer spoznajo pri rednem pouku slovenščine, tokrat pa so jih spoznavali na drugačen način, skozi njihovo usodo, s čimer smo jih povezali z literarnimi junaki. Na ta način so spoznali rusko plemstvo in revščino tudi skozi oči Tolstoja, Dostojevskega, Gogolja in drugih.

Aktivnosti so potekale ves teden od 8.00 do 13.15. Vsebine so bile zasnovane povezovalno, ker smo želeli, da bi se dijaki v tem tednu naučili čim več ruščine in se nad jezikom tudi navdušili, zato smo učenje ruščine občasno prekinili z drugimi vsebinami, da bi prebudile njihovo zanimanje za sam jezik in ruski svet.

Izvedeni projekt je bil prvi tovrstni projekt na naši šoli, zato so se dijaki previdno odločali za udeležbo. V tem obdobju na šoli potekajo še zadnja ocenjevanja in popravljanja, zato je bila udeležba precej pod pričakovanji. Opazili smo, da se je zanimanje za udeležbo povečalo takoj, ko so se začele izvajati prve aktivnosti. Po evalvaciji smo ugotovili, da si dijaki želijo spoznati in se naučiti še kaj več. V prihodnosti bomo zato načrtovali drugačen termin izvedbe.

Od 30 razpisanih prostih mest se je Ruskega tedna udeležilo 14 dijakov od prvega do tretjega letnika.

Dejavnosti je izvajalo 7 učiteljev z različnih predmetnih področij: geografije, zgodovine, slovenščine, ruskega jezika, sociologije, informatike.

Ruščino je dijake poučevala profesorica angleškega in ruskega jezika Ana Črne.

Po končanih dejavnostih smo izvedli evalvacijo projekta in jo vključili v samoevalvacijski načrt šole. 10 dijakov je izpolnilo anketni vprašalnik.


24

Dijaki ocenjujejo:

– da so s projektom pridobili nova znanja; 80 % je prepričanih, da popolnoma, 20 % srednje;

– da so bili za delo pozitivno motivirani; 1 dijak se je opredelil, da je bil srednje motiviran, 9 dijakov je bilo zelo motiviranih;

– vsi ocenjujejo, da je pridobljeno novo znanje zelo uporabno;

– 90 % dijakov ocenjuje, da so bila predavanja kakovostna, vsebinsko usklajena in zanimiva, enemu so se zdela srednje zanimiva;

– 80 % dijakov je bilo popolnoma zadovoljnih z izbranim časom izvedbe, 20 % dijakov se je zdel termin izvedbe srednje ustrezen.

Na vprašanji, katere vsebine so jim bile zanimive in katere najbolj uporabne, so dijaki različno odgovarjali, omenili pa prav vse vsebine. Ker je bil cilj dejavnosti učenje ruščine, lahko glede na odgovore sklepamo, da je bil ta cilj dosežen, saj so dijaki največkrat omenili prav ruščino, uporabne pa so se jim zdele kar vse izvajane vsebine.

Na vprašanje, kaj bi spremenili, so dijaki večinoma odgovorili, da ničesar, ker se jim zdi zasnova popolna, nekateri pa bi učenju ruščine namenili več časa oziroma radi še več slišali o Putinu (10 %). Ocenjujejo, da jim je za snemanje zmanjkalo časa (60 %), zato bi naslednjič to izpustili. Eden od dijakov je zapisal, da bi si želel, da bi pri kuhanju sodelovalo več profesorjev.

Delo izvajalcev vsebin so ocenili z naslednjimi besedami (dobesedni prepisi):

– Vsi so se zelo potrudili in »zadevo« izvedli na zanimiv način, res odlična izvedba.

– Super ste bili.

– Izvedeno je bilo na zanimiv način.

– Zelo dobro.

– Zelo odlično, predavanja so bila super organizirana in zabavna, vsa pohvala in čast predavateljem, bravo!!!!!!!!

– Odlično.

– Organizacija je potekala gladko, vzdušje je bilo sproščeno, všeč so mi bili tudi piškotki in sok. Zdi se mi, da so bili profesorji dobro pripravljeni na predavanja in zainteresirani, zato smo tudi mi dobili motivacijo. Hvala.

– Odlično pripravljeno.

– Razlage profesorjev so se mi zdele zanimive in čeprav ob koncu šolskega leta nimamo več veliko motivacije, sem jim z veseljem prisluhnila. Zdi se mi, da sem se naučila veliko novega.

Urška Simnovčič Pišek, koordinatka projekta, Vida Poglajen, ravnateljica


25

12. 20. NOVOLETNO PRAZNOVANJE ZA RUSKO GOVOREČE OTROKE V SLOVENIJI

22. decembra 2018 smo v Ljubljani organizirali že 20. novoletni praznik po ruskih običajih. V Festivalni dvorani Pionirskega doma sta otroke ruske skupnosti v Sloveniji obiskala Dedek Mraz in njegova vnukinja Sneguročka.

Na praznovanju se je zbralo približno 400 otrok in staršev iz vseh kotičkov Slovenije. Učenci Zavoda Vesela dRuščina so za gledalce pripravili zanimivo novoletno enourno predstavo z junaki iz ruskih ljudskih pravljic.

Na prireditvi sta se predstavili tudi plesni skupini Vesele dRuščine pod vodstvom Irine Stankovič in Marije Petuhove, ki sta gledalce popeljali v svet čarobnih ruskih narodnih plesov. Na odru se je predstavila tudi Agencija talentov RULADA pod vodstvom Anne Mogutine, ki je gledališko igro popestrila z novoletnimi pesmimi. Prireditev je bila še privlačnejša po zaslugi odličnih kostumov in posebnih učinkov, ki so dopolnili praznično vzdušje.

Po predstavi sta Dedek Mraz in Sneguročka z otroki zaplesala okoli novoletne jelke, se z njimi igrala in pela novoletne pesmi. Potrudili so se tudi obiskovalci, saj so številni otroci na prireditev prišli v domiselnih kostumih. Novoletna maškarada je del ruske tradicije praznovanja novega leta. Ob koncu praznika so vsi otroci dobili novoletna darila.

Za uspeh praznovanja po ruskih običajih v Sloveniji je posebej zaslužna mag. Liana Cerar, ki je že 20 let srce in duša praznovanja – scenaristka, režiserka, scenografinja in kostumografinja hkrati.

Skozi vsa leta je koncept praznovanj ostal nespremenjen – glavni junaki praznika so otroci. Takšne prireditve so unikatne, saj podobne v Sloveniji ne obstajajo. Praznovanja pomagajo ohraniti materni jezik in kulturo pri ruskih otrocih, ki živijo v Sloveniji ter pridno obiskujejo dopolnilni pouk maternega jezika in kulture v Veseli dRuščini.

Organizatorji praznika se za podporo in pomoč pri izvedbi dogodka iskreno zahvaljujemo učencem, staršem, Skladu Toneta Pavčka, Društvu Slovenija Rusija, družbama KRKA, d. d., in RIKO, d. o. o. ter Veleposlaništvu Ruske federacije v Republiki Sloveniji.

Pri projektu je sodelovalo osem učiteljic ruskega jezika, učiteljica petja, dve koreografinji ter učenci iz 43 slovenskih osnovnih in srednjih šol.


26

Vtisi staršev otrok preseljencev

Natalia Ljashchuk: »Огромное спасибо за подаренную сказку детям и родителям! Наша ёлка — это идеальное шоу каждый год! Декорации, спецэффекты, игра актеров — все на высшем уровне! Было ощущение, что в пионерском доме собралась одна большая семья!!! А это здорово!!! Спасибо вам за это!!!!«

Adelina Caterina Victoria: »Огромное спасибо всем,кто участвовал в организации такого чудесного праздника! Всё было замечательно! Поздравляю всех с наступающими Новогодними и Рождественскими праздниками!«

Светлана Малькова: »Выражаем огромную благодарность за такой волшебный праздник! Всем организаторам, режиссёру постановщику Liana Cerar, директору русской школы Юлия Месарич Все было на высшем уровне! Все дети настоящие артисты! Ждём новых встреч!«

Оксана Кравцова: »Очень понравился, спасибо большое! Дети такие талантливые, костюмы и декорации прекрасны, каждый год ждём Вашу сказку!«

Marina Lo: »Новогодняя сказка для детей и взрослых! Спасибо вам огромное!«

Elena Andrejas: »Это было незабываемое! Такого я не видела с времён моей молодости и даже в мои юные годы такого представления я никогда не видела!!!!!!! А какие молодцы ребята! Как уверенно держались на сцене!!!!! Ну просто класс! Как жаль, что мы живём так далеко!«

Julija Mesarič, koordinatorka projekta


27

13. MESEC RUSKE KULTURE IN UMETNOSTI

V mesecu decembru je na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju potekal Mesec ruske kulture in umetnosti. Napovedanih smo imeli več dogodkov, vendar vseh nismo mogli izpeljati.

Odločili smo se, da bomo v mesecu decembru izpeljali dva dogodka – Jesensko oktobrsko delavnico, ki smo jo prestavili na december in Slikarsko delavnico z ruskim umetnikom Nikolajem Mašukovim.

Prvi dogodek: 5. decembra 2018 smo organizirali Slikarsko delavnico z ruskim umetnikom, ki živi v vasi Ljubno na Gorenjskem, avtorjem Pravljic izpod Vršiča, priznanim slikarjem, akademskim kiparjem, pesnikom in pisateljem Nikolajem Mašukovim. Gospod Mašukov se je prijazno odzval našemu vabilu na delavnico, na kateri je sodelovalo zelo veliko število dijakov naše gimnazije. Prijavili so se dijaki, ki jih zanima Rusija, ruska motivika, predvsem pa tehnike slikanja v akvarelu, svinčniku in oglju. Gospod Mašukov je dijakom predstavil rusko umetnost, ruske motive in jim pokazal številne monografije ruskih umetnikov ter enciklopedije ruske umetnosti. Nekaj svojih literarnih del je prijazno podaril šoli. Dijakom je predstavil različne vrste kompozicij, načine slikanja z akvarelom in svinčnikom ter jim pomagal pri izpeljavi različnih detajlov. Delavnico je spremljal tudi program, ki so ga pripravili dijaki rusisti 3. letnikov in dijaki 4. letnikov, ki so se v lanskem šolskem letu učili ruski jezik. Dijaki so recitirali dela A. S. Puškina in M. J. Lermontova, brali poezijo Nikolaja Mašukova v ruščini in slovenščini ter izpeljali še kratek pogovor z umetnikom, ki je povedal nekaj besed o sebi, življenju v Sibiriji in delovanju na različnih umetniških inštitutih v Rusiji. Ogledali smo si tudi dva filma o umetnikovem ustvarjanju, ob koncu delavnice pa je sledila še pogostitev z ruskimi slaščicami, ravnateljičin nagovor in zahvala umetniku.

Drugi dogodek: med oktobrskimi počitnicami je bil odziv na rusko delavnico premajhen, zato smo jo učencem osnovnih šol gorenjske regije in njihovim staršem ponudili v decembru. Odziv je bil velik, zato smo razširili tudi temo delavnice (Rusija kot športna velesila) – predstavili smo odlične dosežke ruskih športnikov, govorili o sami Rusiji, pomenu ruskega jezika v Sloveniji, se v ruščini naučili nekaj držav in nacionalnosti ter se učili rusko abecedo. Prisotni so bili tudi starši učencev osnovnih šol, zato smo ob koncu delavnice priredili kviz, v katerem so učenci tekmovali proti staršem in pričakovano zmagali. Naša šola se trudi pri promoviranju ruskega jezika, ki ga zaenkrat ponujamo kot izbirni predmet v 2. in 3. letniku. Tudi v letošnjem šolskem letu se je v 2. letniku kar 28 dijakov odločilo za ruski jezik. Deset dijakov je sodelovalo na delavnici, pripravili so kviz in ga tudi vodili. Na koncu smo gostom postregli z ruskimi dobrotami in slaščicami.

Delavnica se je odvijala 12. decembra 2018, ko je na šoli potekal bazar Prešerno dobrodelno.


28

Na Slikarski delavnici z ruskim umetnikom Nikolajem Mašukovim je sodelovalo 25 dijakov, ki so ustvarjali likovna dela (in jih bodo še v tem šolskem letu razstavili v avli šole), dijaki rusisti 3. letnikov (teh je 21) in dve dijakinji 4. letnika, ki sta se v lanskem šolskem letu učili ruski jezik. Sodelovali sta profesorici likovne umetnosti Žuža Spindler in Irena Marolt Koncut, profesorici ruskega jezika Tjaša Klasinc Pavšič in Žuža Spindler, profesorica nemškega jezika in šolska fotografinja Rada Legat Benedik, pomočnica ravnateljice Tanja Ahčin in ravnateljica Mirjam Bizjak ter umetnik Nikolaj Mašukov.

Delavnice Rusija kot športna velesila se je udeležilo 20 učencev osnovnih šol in nekaj njihovih staršev.

Udeleženi strokovnjakinji s področja ruščine: prof. Žuža Spindler, prof. Tjaša Pavšič Klasinc

Obe delavnici sta bili uspešno izvedeni in zaključeni. Z njima smo rusko kulturo, umetnost in jezik predstavili širokemu številu dijakov naše gimnazije ter osnovnošolskim učencem in njihovim staršem. Prav tako smo z rusko kulturo in jezikom seznanjali dijake prvih letnikov, ki si naslednje šolsko leto lahko izberejo ruščino kot izbirni predmet.

Mirjam Bizjak, ravnateljica


29

14. FESTIVAL VESELI VETER 2018 JE ODLIČNO USPEL

V soboto, 26. maja, se je slovesno zaključil že VII. mednarodni festival Veseli veter za otroke in mladino. Letos se je na odru predstavilo več kot 400 nastopajočih iz 4 različnih držav – Slovenije, Hrvaške, Rusije in Italije. Velika zmagovalka festivala je Tina Pezdirec iz Metlike, ki je s pesmijo Opera št. 2 navdušila polno dvorano Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani.

Vse nastopajoče je ocenjevala žirija, ki so jo sestavljali vodja Otroškega in mladinskega zbora RTV Slovenija Anka Jazbec, urednik otroških in mladinskih glasbenih oddaj na 1. programu Radia Slovenija Matej Jevnišek in akademska glasbenica, muzikologinja in glasbena pedagoginja Olga Ulokina. Letos je bil festival zaradi številnih prijav kar dvodnevni. Udeleženci so najprej nastopili v predizborih, najboljši pa so dobili možnost, da nastopijo tudi na gala koncertu.

Nastopajoče so pozdravili tudi predsednik Društva Slovenija Rusija Saša Ivan Geržina, direktor Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani Jurij Meteljov in predstavnica Veleposlaništva Rusije v Sloveniji dr. Galina Zamjatina.

Festival Veseli veter je v Sloveniji potekal že sedmo leto. Z veseljem opažamo, da se kakovostna raven nastopajočih dviguje. Za mlade nastopajoče je velika motivacija tudi nagrada za zmago na festivalu, saj zmagovalec dobi možnost, da nastopi na istoimenskem festivalu Veseli veter v Moskvi. Posebej smo veseli, da so vsi nastopajoči praktično brez težav izvajali pesmi v ruščini, čeprav ni njihov materni jezik.

Festival Veseli veter postaja pomemben družabni dogodek, ki združuje mlade ljubitelje pesmi. Med njimi je veliko takih, ki rusko sploh ne govorijo, vendar jih veseli glasba in petje, zato so se odločili v svoj glasbeni mozaik dodati še ruščino in nastopiti na Veselem vetru.

Festival je odlična priložnost za povezovanje mladih pevcev, navezovanje stikov, izmenjavo glasbenih izkušenj ter gojenje in ohranjanje prijateljskih vezi.

Organizatorja festivala Ruski center znanosti in kulture in Društvo Slovenija Rusija pa želita s festivalom približati ruski jezik in kulturo otrokom in mladini.


30

Žirija se je odločila in podelila mesta na naslednji način:

Nominacija Solisti (mlajša starostna skupina)

I – Ksenija Davydovskaya, 8 let, mentorica S. Kizim; Arina Michalaki, 9 let, mentorica M. Igrickaya.

II – Angelina Agljamova, 9 let, mentorica M. Igrickaya.

III – Lidia Feoktistova, 7 let, Anita Kozmus, 8 let, mentorica Anna Mogutina.

Nominacija Solisti (srednja starostna skupina)

I – Aleksandra Burlaku, 12 let, mentorica S. Kizim; Margarita Kafidova, 11 let, mentorica M. Igrickaya.

II – Rostislava Gorkayeva, 11 let, mentorica Gorkayeva; Ilia Mogutin, 10 let, mentorica A. Mogutina; Vasilisa Yacko, 10 let, mentorica M. Igrickaya,

II – Laura Čurin, 12 let, mantorica T. Mikolaj; Arina Zhdanova, 10 let, Maria Zhdanova 12 let, mentorica A. Mogutina.

Nominacija Solisti (starejša starostna skupina)

I – Nija Ganzitti, 16 let, mentor A. Obrul,

II – Živa Koar, 16 let, mentor A. Obrul; Annamarija Glavina, 14 let, mentor T. Mikolaj,

III – Ema Marušič, 14 let, mentor L. Simčič; Elizaveta Potjanka, 14 let, Stefanija Yacko, 17 let, mentorica M. Igrickaya.

Nominacija Dueti (mlajša starostna skupina):

I – Natalja Mogutina in Anna Zhdanova, mentorica A. Mogutina,

III – Tereza Devetak in Zarja Grilanc, mentor L. Simčič.

Nominacija Dueti (starejša starostna skupina):

I – Aleksandra Burlaku in Ksenija Davydovskaya, mentorica S. Kizim,

II – Nija Ganzitti in Živa Kolar, mentor A. Obrul.


31

Nominacija Ansambli (mlajša starostna skupina):

I – Ansambel «Rulada», mentorica A. Mogutina,

II – Ansambel «Kantilena», mentorica A. Levšinskaya.

Nominacija Ansambli (starejša starostna skupina):

I – Ansambel «Katarince», mentor J. Meglič,

II – Ansambel «Malinka», mentor T. Mikolaj.

Nominacija Zbori (mlajša starostna skupina):

I – zbor Vrtca Antona Medveda Kamnik, mentor L. Cerar.

Nominacija Zbori (srednja starostna skupina):

I – zbor OŠ Notranjski odred Cerknica, mentor D. Joželj Kranjc,

II – fantovski zbor OŠ Notranjski odred Cerknica, mentor D. Joželj Kranjc,

III – mladinski zbor OŠ Janka Ribiča Čezanjevci, mentor K. Underl,

IV – mladinski zbor OŠ Jožeta Krajca, mentor T. Milavec.

Nominacija Zbori (starejša starostna skupina):

I – komorna dekliška zasedba Gimnazije Celje – Center, mentor D. Preložnik,

II – mešani zbor I. gimnazije Celje, mentor T. Marčič.

Glavno nagrado festivala je prejela 10-letna Tina Pezdirec, mentorice Irine Kolar, za pesem Opera 2. Zmagovalka bo nastopila na Mednarodnem natečaju mladih zmagovalcev Veseli veter Isaaka Dunajevskega, ki bo potekal leta 2019 v Moskvi.

Julija Mesarič, koordinatorka projekta


32

15. VESOLJE ZA SLOVENSKE NAJSTNIKE

Društvo Slovenija Rusija je v sodelovanju s Skladom Toneta Pavčka, Agencijo Prosto Kosmos, Centrom priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina (CPK) in ob podpori Veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani, po štirih uspešno izvedenih ekskurzijah v letu 2018, organiziralo tri kolonije za mlade. Med 19. in 24. marcem se je kolonije udeležilo 24 ljubiteljev vesolja, med 15. in 21. oktobrom 22 ter med 19. in 25. novembrom 23 mladih. Vse skupaj je v Zvezdno mesto odpotovalo 69 učencev in dijakov iz 40 različnih slovenskih osnovnih in srednjih šol. Mlade je vodil veliki poznavalec kozmonavtike in pobudnik ekskurzij Vojko Kogej, na potovanjih pa so ga spremljali tudi Danica Rangus, Svetlana Kogej in Tilen Avguštin.

Šolarji so bivali v sanatoriju Zvezdnega mesta. V okviru izobraževanja v Zvezdnem mestu, od koder izvirajo vesoljski poleti s človeško posadko, so se udeleženci srečali s kozmonavtom. Ogledali so si prave simulatorje, kopije modulov vesoljske postaje Mir in Mednarodne vesoljske postaje MVP, centrifugo ter kabinet prvega vesoljca Jurija Gagarina.

Izobraževanja, ki so obsegala zgodovino vesoljskih raziskav, spoznavanje pionirjev kozmonavtike, pripravo kozmonavtov, vesoljske ladje, orbitalne postaje, skafandre, vesoljsko medicino, psihologijo in vesoljsko biologijo so izvajali strokovnjaki CPK.

Udeleženci ekskurzije so zadnja dva dni preživeli v Moskvi, kjer so si ogledali glavne znamenitosti (Kremelj, Rdeči trg, novi park Zarjadje …) in obiskali alejo kozmonavtov, memorialni muzej kozmonavtike, novi muzej »Paviljon Kosmos« in hišo »glavnega konstruktorja« Sergeja Koroljova. Dve skupini sta obiskali tudi letalski muzej Monino.

Udeleženci so pridobili raznovrstna znanja iz kozmonavtike oz. astronavtike, astronomije, fizike, ruščine, ruske kulture in zgodovine. Prejeli so tudi knjižno uspešnico Vesoljske pasti, ki so jo kot učbenik prebrali pred odhodom na šolanje.

Utrinke iz potovanj v Zvezdno mesto smo redno objavljali na Facebook strani Društva Slovenija Rusija, tako smo tudi redno obveščali starše in učitelje o dogajanju v Zvezdnem mestu.

Skladu Toneta Pavčka, vsem šolam in staršem ter ruskim partnerjem bi se želeli zahvaliti za vso podporo in pomoč, ki so jo izkazali pri izvedbi vesoljskih kolonij.

Jerneja Judež, koordinatorka projekta


33

NEKAJ IZJAV STARŠEV O POTOVANJU

Spoštovani g. Kogej in ga. Judež,

Rada bi se zahvalila vama in vajinim ostalim sodelavcem za odličen program in nepozabno izkušnjo, ki ste jo pripravili našim mladostnikom. Zdaj ko so vendarle zbrali vse vtise in jih delili (vsaj Nejc) s svojo družino, so z doživetjem še toliko bolj zadovoljni in navdušeni. Hvala, ker ste za povezavo v okviru društva Slovenija Rusija izbrali prav znanost, ki v življenju ljudi res predstavlja pomembno vrednoto, saj prav za znanje drži, da bolj ko se deli, več ga je. Prav tako prosim, da našo zahvalo za sodelovanje prenesete ob priložnosti tudi vašim ruskim partnerjem, ki so predstavili svojo državo kot vesoljsko, znanstveno in raziskovalno velesilo, pripravljeno sodelovati tudi z majhnimi državami.

Še enkrat lep pozdrav in uspešno delovanje še naprej.

Tatjana Kerševan in Nejc

Spoštovana gospod Vojko Kogej in gospa Jerneja Judež!

Najlepše se Vam zahvaljujemo za odlično izvedeno ekskurzijo – vesoljsko kolonijo v Moskvi. Tudi midva z možem sva uživala in se veselila ob vseh vaših fotografijah iz Zvezdnega mesta. Svit je prišel domov zelo navdušen in poln čudovitih vtisov. Še nikoli ni bil na ekskurziji tako navdušen in zadovoljen. Hvala vam za vso organizacijo, predstavitve, vse razlage in skrb za naše otroke. Bilo je čudovito.

Lep večer vam želi družina Spindler.

Svit, Nataša in Vasja Spindler

Spoštovani,

v imenu družine Lorenčič se Vam želimo zahvaliti za izvrstno organizacijo ŠOLANJA OTROK V ZVEZDNEM MESTU. Naš Jan je doživel nepozabno učno in kulturno potovanje. Iskrena hvala g. Vojku Kogeju, njegovi ženi ge. Svetlani in ostalim sodelujočim. Zahvala tudi ge. Jerneji Judež in Društvu Slovenija Rusija. Hvala vsem, ki so prispevali svoj čas in trud za naše otroke.

Iskrena hvala, družina Lorenčič


34

16. OKROGLA MIZA SKLADA

Letos je tradicionalna okrogla miza za koordinatorje in izvajalce projektov Sklada Toneta Pavčka za promocijo ruskega jezika in kulture v slovenskih šolah potekala 3. decembra v prostorih Društva Slovenija Rusija. Vsi udeleženci so na kratko predstavili posebnosti izvedbe projektov in podali skupno oceno o produktivnem in korektnem sodelovanju. Predsednik društva Slovenija Rusija je predstavil kratek pregled in opisal perspektivo slovensko-ruskih odnosov.

Okrogli mizi je sledil kulturni večer Društva Slovenija Rusija, na katerem so koordinatorjem projektov in šolam podelili priznanja. Predsednik strokovnega odbora Jože Bogataj se je v imenu Sklada za podporo zahvalil sponzorjema Krki, d. d., in Riku, d. o. o., Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji.

Na pestrem kulturnem večeru so se z igralskimi in glasbenimi točkami iz projektov, sofinanciranih s strani Sklada, predstavili dekliška komorna zasedba Gimnazije Celje – Center, otroški zbor OŠ Tržič, Arina Michalachi iz Ljubljane in Tina Pezdirc iz Metlike.


35

Priznanja Sklada za prizadevno delo na področju promocije ruskega jezika in kulture so prejeli:

– ravnatelj Gimnazije Celje – Center prof. Gregor Deleja,

– ravnatelj Gimnazije Poljane Bojan Bogatec Končan,

– ravnatelj Gimnazije Škofja Loka Jože Bogataj,

– ravnateljica Osnovne šole Center Novo mesto Marta Pavlin,

– ravnateljica Vrtca Antona Medveda Kamnik mag. Liana Cerar,

– ravnateljica Gimnazije Nova Gorica Jasna Rojc,

– ravnatelj Srednje upravne administrativne šole Ljubljana Dušan Vodeb,

– ravnateljica Osnovne šole Bežigrad Maja Rakun Beber,

– vodja mednarodnega oddelka OŠ Danile Kumar mag. Irena Šteblaj,

– ravnateljica Gimnazije Litija Vida Poglajen,

– direktorica Zavoda Vesela dRuščina Julija Mesarič,

– ravnateljica Gimnazije Franceta Prešerna Kranj Mirjam Bizjak,

– Darja Poglajen, Gimnazija Celje – Center, ,

– Ines Vozel Šteharnik, Gimnazija Poljane,

– Marjeta Petek Ahačič, Gimnazija Škofja Loka,

– Danica Rangus, Osnovna šola Center Novo mesto,

– Vesna Prinčič Crosatto, Gimnazija Nova Gorica,

– Vida Hudnik, Srednja upravno administrativna šola Ljubljana ,

– Nataša Mukaetova, OŠ Danile Kumar,

– Urška Simnovčič Pišek, Gimnazija Litija,

– Liana Cerar, Zavod Vesela dRuščina,

– Žuža Spindler, Gimnazija Franceta Prešerna Kranj,

– Vojko Kogej (Društvo Slovenija Rusija) za izobraževalni projekt o vesolju za slovenske šolarje v Rusiji.


36

Ruščina in Rusija – jezik in dežela, ki človeku enostavno zlezeta pod kožo …

V 21. stoletju je postal svet izjemno majhen, saj ga človek obvladuje z zelo izpopolnjeno računalniško tehnologijo, ki mu omogoča komunikacijo z najbolj oddaljenimi kotički našega planeta in tudi s tistimi zunaj njega. Jezik kot temeljno sredstvo komuniciranja med ljudmi pa kljub temu ostaja tista magična karta, ki človeku pomaga odpirati vrata, za katerimi čakajo odgovori na mnoga vprašanja, povezana z njegovimi življenjskimi cilji, ambicijami ali radovednostjo.

Da bi imeli v rokah čim več dobrih kart, s katerimi bi uspešno odpirali vrata v svet svetovne znanosti, umetnosti, kulture in politike ter ustvarjali in krepili temeljne medčloveške vezi, je že dolgo jasno, da je znanje tujih jezikov zelo pomembno. Učimo se jih iz zelo različnih razlogov: ker so del učnega programa v šoli, ker jih potrebujemo v službi, ker se v komunikaciji s svetom počutimo bolj suverene, ali kot hobi. Na vprašanje, kaj jih je spodbudilo k učenju določenega jezika, večina ljudi verjetno ne bi ponudila takojšnjega odgovora, saj se v jezik in z njim povezano kulturo človek najbrž ne »zaljubi na prvi pogled«. Verjetno je za to, da jezik zazveni kot prijetna melodija, ki bi jo hotel še večkrat poslušati, več razlogov, npr. literatura, skozi katero se vate pretakajo vsebine besedil, ki govorijo o lepotah neke dežele, njenih ljudi, njihovih navadah, običajih, kulturi, znanstvenih dosežkih, umetnosti, zgodovinski preteklosti in sodobnem času, politiki in politikih, lahko pa so razlog tudi stiki z ljudmi, za katere čutiš, da bi se jim z obvladovanjem njihovega jezika in poznavanjem njihove kulture še približal.

Ruščina in slovenščina sta sestri velike praslovanske matere in ta vez je zagotovo močna, kar nedvomno potrjuje porast zanimanja za učenje tega jezika med mladimi, ki se jim v zadnjih letih odpirajo tudi možnosti medkulturnega in izobraževalnega sodelovanja, ter starejšimi, ki se včasih prav nostalgično spominjajo, kako so se ga učili v šoli, in še vedno brezhibno deklamirajo kakšne Puškinove verze. Za Slovenijo so poleg kulturnih zagotovo pomembne tudi gospodarske vezi s tako veliko državo, kot je Rusija, pri čemer je poznavanje jezika in kulturno-politično-gospodarske slike te dežele seveda velika prednost.

V jubilejnem desetem letu delovanja Sklada smo želeli osnovnošolcem in srednješolcem predstaviti praktični pomen znanja ruskega jezika v današnjem družbenem in gospodarskem življenju.


37

V ta namen smo se obrnili na nekatere slovenske znane osebnosti in jih vljudno prosili, da bi si vzeli par minut časa in odgovorili na dve vprašanji.

‒ Kaj vam pomeni ruski jezik oz. ruska kultura?

‒ Kako vam je znanje ruskega jezika pomagalo v življenju?

K odgovoru smo povabili nekatere znane Slovence in Slovenke z najrazličnejših področij, ki so se kadarkoli učili ruski jezik ali pa so v stiku z Rusijo prek svojega dela:

‒ Anton RUPNIK, novinar in diplomat,

‒ Sonja GRIZILA, novinarka in urednica revije Jana,

‒ Boris GOLE, nekdanji konzul RS v RF in Ukrajini,

‒ Tomaž STRGAR, nekdanji obrambni ataše RS v RF,

‒ prof. dr. Andrej ROZMAN, FF, Oddelek za slavistiko ,

‒ Jože COLARIČ, Krka, d. d., predsednik uprave in generalni direktor,

‒ Peter KUNEJ, Krka, d. d.,

‒ Matjaž SMODIŠ, košarkar,

‒ Andrejka in Peter PRESKAR,

‒ Evgen EMRI (Murska Sobota),

‒ Marinka POVŠE KASTREVC, profesorica in sodna tolmačka,

‒ Jože BERUS, Krka Zdravilišča, direktor,

‒ Valeriya JENIČ, Glasbena šola Marjana Kozine,

‒ Boris ŠKEDELJ,

‒ dr. Aleksander SITNIKOV,

‒ direktorje zdravilišč (Laško, Olimje Podčetrtek, Rogaška Slatina, Radenci, Banovci itd.)

‒ Franjo BOBINEC, direktor Gorenja.


38

Nekaj povabljencev nam je odgovorilo. Te odgovore bomo vključili v brezplačno brošuro, namenjeno promociji učenja ruskega jezika v slovenskem šolstvu, ki bo izšla leta 2020. Z brošuro želimo spodbuditi mlade, ki bodo v nekaj letih začeli aktivno delovati na različnih področjih – družbenem, znanstvenem, poslovnem, političnem in drugih, k učenju ruskega jezika. Verjamemo, da bodo z znanjem ruskega jezika bolj učinkovito pripomogli k še uspešnejšem sodelovanju Slovenije z rusko govorečimi državami.

JOŽE COLARIČ, predsednik uprave in generalni direktor Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto

Krka je v Rusiji prisotna že več kot petdeset let, sam jo obiskujem že več kot trideset let. V tem obdobju sem imel priložnost spremljati tudi rusko kulturo, ki je izjemno bogata. Sicer pa je za Krko kot generičnega farmacevtskega proizvajalca ključno poznavanje poslovnega okolja, pri čemer pa je znanje ruskega jezika zagotovo pomembno.

Komunikacija v ruščini je za Krko nedvomno konkurenčna prednost, zato sodelavce že desetletja spodbujamo, da se udeležujejo tečajev, ki jih organiziramo v podjetju. Ruski jezik je takoj za angleščino naš drugi tuji jezik, saj je Ruska federacija eden naših ključnih trgov, obenem pa tudi največji posamični trg. Uporablja se seveda tudi širše – v večini držav nekdanje Sovjetske zveze. V Krki v Sloveniji nas tako rusko dobro govori med 4 in 5 % zaposlenih. Ruski trg ostaja perspektiven in na njem vidimo še veliko poslovnih priložnosti, zato tudi nove generacije spodbujamo k učenju ruskega jezika. Verjamemo, da bodo široka ponudba sodobnih generičnih izdelkov, lastna proizvodnja v naši tovarni Krka Rus v bližini Moskve, ne nazadnje pa tudi poznavanje ruskega jezika Krki tudi v prihodnje, tako kot doslej, omogočali dobro gospodarsko sodelovanje.

ANTON RUPNIK, novinar in diplomat

Ruščina? To je (bila) – любовь!

Z ruskim jezikom in s Puškinom nas je na 1. gimnaziji v Celju dobesedno okužila mila mamica Kristina Lovšin. Bila nam je eno leto tudi razredničarka, peljala nas je na Lovrenc na Pohorju in nam ves čas prepevala очи чёрные, pa однозвучно гремит колокольчик …

Rada nas je imela kot mamica, mi pa smo zares radi imeli tudi njo.

Tako je moja ruščina povezana z rusko besedo любовь, ki jo je profesorica Lovšinova tako rada ponavljala.

Ta Rusinja Kristina (žal ji več ne poznam očetovega imena) je bila kriva za to, da sem začel segati po ruskih klasikih takrat, ko je bilo treba po učnem programu brati tudi kakšnega dolgočasnega slovenskega (Ivana Preglja nisem maral). Na vlaku sem prebiral Turgenjeva, pa Tolstoja, pa Gogolja. Potem smo dijaki igrali Gogoljevo Ženitev itd.

Bili so trenutki, ko so me hoteli sumničiti za rusofoba (zaradi kritičnega poročanja o Černobilu), jaz pa sem se prej bal, da bi me kdo kdaj posumil, da sem rusofil. Zaradi


39

Turgenjeva, Puškina, Gogolja (Dostojevskega takrat še nisem mogel dojeti v vsej njegovi globini). In za diplomsko delo na svetovni književnosti sem kot temo izbral vpliv Turgenjeva na slovenske realiste (še zlasti Kersnika).

Kaj mi torej pomeni ruski jezik? Pol duše!

Seveda sem se počasi podobno zaljubil v Čajkovskega, Glinko, Musorgskega … Pa v Iljo Repina.

Ko pa gre za vprašanje, kako se je dalo shajati s šolskim znanjem ruščine potem v Moskvi, moram priznati, da so se mi večkrat smejali, ko sem šaril denimo z zastarelim vprašanjem как поживаете? namesto da bi vprašal po sodobno: как дела?

Zaradi nesrečnih političnih zapletov med državama se je poučevanje ruščine po vojni močno skrčilo. Tako sem z znanjem ruščine dosti lažje prišel do mesta dopisnika Dela (in RTV) v Moskvi, pozneje pa še v diplomatski službi v Moskvi in Kazahstanu (vodja misije Ovseja v Almatyju).

Ne samo, da mi je poetični mehki ruski jezik nudil kup užitkov v branju pesmi in romanov v ruskem izvirniku, tudi v praktičnem življenju mi je in mi še vedno nudi tudi kruh: delam namreč kot sodni tolmač (tudi) za ruski jezik.

BORUT KRAŠEVEC, prevajalec

Ko še nisem znal rusko, mi je bila ruščina všeč predvsem po zvenu – prav užival sem, ko sem jo poslušal. To je bil tudi eden od razlogov, poleg ljubezni do ruske literature, da sem se je naučil. Glede na to, da je moja žena Rusinja in doma govorimo rusko, je ruščina z leti postala zame drugi materni jezik, ki ga uporabljam čisto samodejno. Lahko bi torej rekel, da sem se po zaslugi ruščine in ruske kulture, ki se mi je s tem odprla, še enkrat rodil. Ta čas mi ruščina poleg vsega drugega pomeni tudi okno v svet, saj imam prek nje kot svetovnega jezika dostop do drugih kultur.

MANCA IZMAJLOVA, pevka

Srečna sem, da me je pred leti življenje povsem nepričakovano odpeljalo v Rusijo, kjer sem se prek študija glasbe in življenja lahko dobro naučila jezika. Odprlo mi je vrata v čisto nov svet – tako razkošen, barvit in drugačen, po drugi strani pa meni osebno tako blizu in domač. O ruski kulturi lahko govorim skoraj tako, kot da je moja lastna – tako rada jo imam, tako jo cenim in občudujem. Znanje ruskega jezika mi je omogočilo prebiranje literarnih mojstrovin Rusije. Ko sem prvič prebirala Jevgenij Onjegina, sem od ganjenosti jokala, saj niti nisem vedela, da obstaja taka lepota in tankočutnost jezika, ki je seveda ne more predati noben prevod. Posebno poglavje so klasični ruski filmi – nikoli ne bi hotela zamuditi tega, da jih lahko gledam in razumem v izvirniku. Čudoviti ruski humor, šale, ki se jih ne da prevesti ... Prijateljstva, ki sem jih sklenila z ruskimi ljudmi so še posebej močna. In pa seveda svet glasbe, ki sem ga spoznala. Danes je ruskih pesmi v mojem repertoarju že 55 in pri petju vsake najprej izviram iz jezika. Ruske pesmi so med najljubšimi v mojem repertoarju.


40

Nenehno se vračam v Rusijo in sodelujem s tamkajšnjimi posamezniki in institucijami. Najvažnejši del moje kariere in ustvarjanja je prav tam, nekako sem tam našla svoje mesto. Znanje ruščine se je zadnja leta pokazalo za najbolj uporabno jezikovno znanje zame – govorim tudi angleško, nemško, italijansko in deloma tudi nekaj drugih jezikov. Pred kratkim sem tudi uresničila velike sanje, ko sem posnela album z Ruskim državnim simfoničnim orkestrom kinematografije, na katerem je moj izbor najbolj znanih ruskih pesmi 20. stoletja. Ta projekt me bo verjetno v bodoče še bolj povezal z Rusijo.

Dr. ANDREJ STOPAR, novinar, odgovorni urednik RTV SLOVENIJE

Odkar pomnim, me je ruska kultura zanimala. Odraščal sem s prevodi ruskih pravljic in se kot gimnazijec »zaljubljal« v rusko književnost in klasično glasbo. Očitno je to ljubezen mojega življenja. Ne mine in ne mine. Prešla je tudi na rusko zgodovino in zanimanje za rusko družbeno in politično življenje. Tako zelo, da sem tem vprašanjem posvetil večino svoje kariere in konec koncev tudi doktorat.

Pot od besed najstnika, ki je staršem napovedal, da bo Dostojevskega in Tolstoja nekoč bral v izvirniku, do odraslega človeka, ki to dejansko počne, ni bila kratka. Znanje ruskega jezika mi je po eni strani omogočilo enega vrhuncev kariere in osebnega življenja. Osem let sem lahko živel in delal v Moskvi, intenzivno potoval po Rusiji in Skupnosti neodvisnih držav. Po drugi strani pa mi je ruščina široko odprla vrata v svet, ki ga sicer ne bi poznal, v svet vrhunske književnosti, prevodov, ki jih v slovenščino še nimamo, pa tudi v samo bogastvo jezika.

LIJANA DEJAK, prevajalka

Ruščino sem se začela učiti v gimnaziji, ker se mi je zdelo, da od vseh jezikov najlepše zveni. Še zmeraj se mi zdi lepa, čeprav seveda jezik dojemaš drugače, ko ga razumeš in ne samo poslušaš njegov zven. Ruski jezik je izredno bogat, osupljivo je, denimo, kakšno pahljačo pomenskih odtenkov ima lahko en sam glagol z različnimi predponami. Kot velik jezik ima ruščina tudi širok zvrstni razpon, od mladinskega žargona, kriminalnega argoja, ki je že malone samostojen jezik, pa vse do pesniškega jezika. Zanimivo pa je, da je kljub velikanskemu ozemlju, na katerem govorijo rusko, razlika med narečji v primerjavi s slovenskimi dokaj majhna.

Od ruske kulture je zame najpomembnejša književnost. Prevajalci jo poskušamo približati slovenskim bralcem, vseeno pa je posebno doživetje okušati bogastvo ruskega jezika ob branju v izvirniku, tako klasikov kot sodobne književnosti, ki je raznolika in še kako živa.

Že od končanega študija se ukvarjam s prevajanjem ruščine, sprva tehniških besedil, zadnja leta pa ruske književnosti. Književni prevajalec je lep poklic, žal pa ne prav dobro plačan.


41

VANJA SLAPAR, igralka

Znanje ruskega jezika mi je dalo možnost izobraževanja na eni od najznamenitejših igralskih šol na svetu. To so bila najbolj intenzivna in polna leta mojega življenja; spoznavanje s široko, nasprotij polno rusko dušo, z ruskimi umetniki, za katere je umetnost resnično poslanstvo. Ruska književnost, gledališče in poezija nosijo v sebi moč in neko posebno energijo. Pa ruski filmi, ruski humor, ki mi je blizu ... Z znanjem ruščine se mi je odprl cel svet, ki me bogati, navdihuje, zabava in je postal del mene. Brez njega ne bi bila to, kar sem.

V letu 2019 nameravamo nadaljevati z zbiranjem odgovorov na vprašanja in izjav o ruščini.

Prof. Darja Poglajen, Jerneja Judež in Julija Mesarič


42

17. FINANČNO POROČILO SKLADA ZA L. 2018

Skupna vrednost razpisanih sredstev v letu 2018 je znašala 18.014,04 EUR (znesek sponzorskih sredstev v l. 2018 znaša 18.000 EUR, znesek prenesenih nerazporejenih sredstev iz leta 2017 znaša 14,04 EUR).

V prvem razpisnem roku je strokovni odbor dodelil 11.264,04 EUR dvanajstim šolskim in mednarodnim projektom ter 4.950,00 EUR trem projektom sklada za vse slovenske šole. Naknadno je bilo dodeljeno še 50,00 EUR za en dodatni šolski projekt.

Pri treh šolskih projektih in enem projektu sklada je prišlo ob koncu izvedbe do rebalansa sredstev, zato se znesek planiranih stroškov nekoliko razlikuje od načrtovane porabe sredstev.

2018 znesek v EUR

1. PRILIVI

1.1. Prenesena sredstva iz predhodnega obdobja 14,04

1.2. Sponzorska sredstva 18.000,00

SKUPAJ PRILIVI 18.014,04

2. ODLIVI

2.1. Sofinanciranje projektov 15.737,27

2.2. Stroški računovodstva, administracije in koordinacije* 1.800,00

SKUPAJ ODLIVI 17.537,27

3. NERAZPOREJENA SREDSTVA SKLADA 476,77

*Stroški računovodstva pomenijo stroške knjiženja in vodenja obračunov Sklada na posebnem konto DSR, prav tako pripravo vmesnih in zaključnih finančnih poročil Sklada.

Stroški administracije pomenijo poštne stroške, stroške priprave sponzorskih pogodb, kopiranja in tiskanja zaključnega poročila sklada.

Stroški koordinacije pomenijo stroške priprave razpisa Sklada, obdelave vlog in dokumentacije za izvajalce projektov, spremljanja izvajanja projektov, priprave vmesnih poročil za sponzorje Sklada, obdelave končnih vsebinskih in finančnih poročil izvajalcev projektov ter priprave zaključnega poročila Sklada.


43

18. SKLEP NADZORNEGA ODBORA O NAMEMBNOSTI UPORABE SREDSTEV SKLADA TONETA PAVČKA ZA OBDOBJE OD 1. JANUARJA 2018 DO 31. DECEMBRA 2018

<…> Iz programa in poročila o izvedbi programa strokovnega odbora sklada in poročila Društva je razvidno, da so bila vsa sredstva v letu 2018 uporabljena izključno za namene določene v deklaraciji v skupnem znesku 17.537,27 EUR.

Finančne transakcije so bile vodene preko računovodstva Društva. Sredstva sklada so bila vodena knjigovodsko ločeno od sredstev Društva.

Neporabljena finančna sredstva v višini 476,77 EUR so prenesena in bodo vključena v financiranje programa za leto 2019.

Odnosi s sponzorji sklada glede medsebojnih pravic in obveznosti so bili v celoti urejeni s pogodbami o sodelovanju.

Nadzorni odbor ocenjuje, da je bilo delo strokovnega odbora in koordinatorja ter poročilo o delu za opazovano razdobje vzorno. <…>

Predsednik nadzornega odbora sklada:

Milan Tomaževič


44

Poročilo Sklada Toneta Pavčka

za promocijo ruskega jezika in kulture v slovenskem šolstvu

2018

Dunajska cesta 67, 1000 Ljubljana

Pripravila: Julija Mesarič

Besedila: izvajalci projektov

Lektoriranje: Tanja Breznik

Urejanje: Tadej Abram

Januar, 2019

3rurÏlor6nodgd7rqhwd3dyÏnd -...

Documents