Povodenj na Vipavskem

Iz oktobra smo v november vstopili v škornjih – »stoletne« vode so najprej udarile prav po naših krajih. Ne spreglejte – do 21. Novembra je na Občino Ajdovščina potrebno oddati oceno škode.

V nedeljo na pohod!

Društvo Matija Vertovec je pripravljeno na sprejem pohodnikov, ki se bodo to nedeljo, 18. Novembra, podali na 12. Pohod po Vertovčevih poteh. Dobrodošli!

Velike posodobitve v Zdravstvenem domu

»Nova dimenzija v načinu dela in razmišljanja zaposlenih«, je eden od komentarjev sodobne opreme ter tehničnih in komunikacijskih rešitev v Zdravstvenem domu Ajdovščina na slovesnosti ob predstavitvi novosti.

Simpozij o Lokarju ob 120 letnici rojstva

8

Št. 16 • 15. november 2012, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Na Vodice se vrača oglarjenje Na Vodicah oživljajo in ohranjajo stare običaje.

8

Lokarjeva galerija odprta DLUSP je najprej na ogled postavilo razstavo svojih članov.

10

Če želite vedeti še več, pobrskajte po prenovljeni spletni strani Občine Ajdovščina:

www.ajdovscina.si

2

9

Rastline Trnovskega gozda Elvica Velikonja nam v knjigi razkriva bogat rastlinski svet našega gozda.

13

Avtobus doma-čih tekačev na Ljubljanski ma-raton

20

Dan zdravja v Ajdovščini

17

Klepet z Borisom Blažkom iz Lokavca

Kmečka tržnica v Ajdovščini

8. december, Trg 1. slovenske vlade,

info TIC Ajdovščina: 05 3659140

43

Št. 16 • 15. november 20122 Nove pridobitve

Zdravstveni dom Ajdovščina s pomembnimi posodobitvamiV petek, 19. oktobra 2012, so v Zdravstvenem domu Ajdovščina slovesno predali svojemu namenu nove pridobitve. Po lani zaključeni obnovi diagnostičnega laboratorija je le-ta v letošnjem letu nadgrajen z laboratorijskim informacijskim sistemom, popolnoma prenovljen pa je tudi rentgen.

Celotna investicija je bila vredna okoli 400.000 evrov, financirali so jo Občini Ajdovščina in Vipava, Zdra-vstvenemu domu je poleg lastnega vložka uspelo pridobiti razpisna sredstva zdravstvenega ministrstva, donatorska sredstva pa je primakni-la tudi Lekarna Ajdovščina. Direkto-rica Boža Ferfolja je upravičeno za-dovoljna in ponosna, da je ustanovi v teh kriznih časih uspel tako velik

tehnološki podvig, pri tem se je še posebej zahvalila Lekarni za donira-na sredstva, pa tudi strokovni službi uprave Občine Ajdovščina, ki je ak-tivno sodelovala pri projektu.

Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak je vesel pohvale za dobro in strokovno delo uprave, poudaril je, da je pot do uspeha prav sodelovanje in skupno iskanje najboljših rešitev.

Nove tehnološke posodobitve bodo

bistveno olajšale delo zaposlenim, predvsem pa bodo skrajšale čakalne dobe pacientov. Laboratorijski in-formacijski sistem, ki je nadgradnja lani prenovljenemu laboratoriju, je predstavila Branka Zevnik iz podje-tja Finpro. Zdravnikove zahteve po preiskavah odslej romajo direktno v sistem, prav tako podatki potu-jejo direktno k zdravniku, pa tudi v pacientovo kartoteko. Nobenega prenašanja papirjev in prepisovanja ni več potrebnega, torej je tudi ver-jetnost napak skoraj nična, podatki pa so veliko varnejši. Sistem ustreza zakonodaji, standardom in pravilni-kom. Avtomatsko se znotraj zdra-vstvenega doma, tudi do računalni-kov zdravnikov v Vipavi, po novem lahko prenašajo tudi digitalne rent-genske slike, s prenovo rentgena je namreč zdravstveni dom prešel na digitalno radiologijo. Ob znatnem zmanjšanju materialnih stroškov je pomembna pridobitev tudi kar 50% nižja doza sevanja. Nove aparature so natančnejše in učinkovitejše, lažje za upravljanje, prijaznejše pacien-tom, delavcem in okolju … Sistem slikanja je mogoče nadgraditi v teh-nologijo 3D, prav tako bo mogoče

v prihodnosti, ko bo to dovoljevala tudi zakonodaja, digitalne rentgen-ske slike po hitrem postopku prena-šati v druge ustanove. »Nova dimen-zija v načinu dela in razmišljanja zaposlenih«, je novost označil Uroš Slamič iz podjetja Interexport, ki je dobavilo novo opremo.

Pacientom Zdravstvenega doma Ajdovščina in zdravstvene postaje v Vipavi torej ne bo več potrebno prenašati »papirjev« in slik, vsi po-datki bodo takoj po opravljenih pre-gledih varno spravljeni v kartotekah, sodobna tehnologija je zmogljivejša in bolj natančna, delo poteka veliko

hitreje. Zdravniki in drugo osebje zdravstvenega doma bodo lahko več časa posvetili pacientom, čakal-ne vrste pa se bodo skrajšale. To so resnično velike pridobitve, na ogle-du novo opremljenih prostorov je bilo opaziti in čutiti tudi zadovolj-stvo zaposlenih. Zdravstveni dom Ajdovščina uspešno sledi svojemu cilju po nenehnem razvoju, ki so si ga zadali ob pridobitvi certifikata kakovosti. Delo v sodobnem oko-lju je odlična motivacija, Ajdovci in Vipavci pa imamo sodobno opre-mljeno zdravstveno ustanovo. Sh

Iz seje Občinskega sveta Občine AjdovščinaV četrtek, 8. novembra 2012, je

potekala 21. redna seja ajdovskih občinskih svetnikov. Uvodoma je župan dnevni red razširil s točko o potrditvi namere zagotovitve sred-stev za subvencioniranje malic in kosil učencev, o čemer so svetniki razpravljali tik pred koncem seje.

Spremembe odlokovOdlok o spremembah in dopolni-

tvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ajdovščina rešuje težave izvajalca pri vodenju postopkov za izterjavo obveznosti uporabnika storitve oskrbe s pitno vodo. Tako se po novem v primeru najemnika objekta dolg za opra-vljeno storitev prenese na lastnika. Sprememba odloka pa prinaša tudi novo kategorijo cene – »vzdrževal-nina« je postavka, ki zajema doseda-njo »števčnino«, pa tudi pokrivanje stroškov rednih pregledov vodovo-dnih priključkov, popravil in obnov spojnih cevi do dolžine 50 m. Cena storitve bo zaradi nove postavke ne-koliko višja.

Odlok o spremembah in dopolni-tvah odloka o nadomestilu za upora-bo stavbnih zemljišč prinaša majh-ne, tehnične spremembe, ki bodo olajšale izvajanje odloka.

Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnem prispevku v Občini Ajdovščina pa podaljšuje mi-kro, majhnim in srednjim družbam oprostitev komunalnega prispevka za investicije v izgradnjo poslovnih objektov na območju celotne občine tudi v letu 2013.

Vse tri spremembe odlokov so bile sprejete.

Sofinanciranje kulture in športa

v občiniPravilnik o sofinanciranju kultur-

nih dejavnosti v občini Ajdovščina je bil sprejet v letu 2004 ter se do-slej ni spreminjal. Nov pravilnik je usklajen z veljavno zakonodajo, poenostavlja postopke pridobiva-nja občinskih sredstev za kulturno delovanje, dodelana so merila in točkovniki. Ukinja se poziv, ostaja pa bolj enostaven in uporabnikom prijaznejši poenoten javni razpis za pridobivanje kulturnemu delovanju namenjenih sredstev. Večino po-mislekov, izraženih skozi razpravo, je uprava sproti pojasnila;  o novem pravilniku bodo društva pravočasno obveščena.  Vprašanja in predlogi pa so se nanašali še na nadzor nad delovanjem društev, pa tudi na stik z izvajalci. Časa za premislek je še do naslednje seje, ko bo potekalo »drugo branje«, tako kot tudi za Pra-vilnik o sofinanciranju letnega pro-grama športa v Občini Ajdovščina. Stari pravilnik je iz leta 2007, v tem času se je spremenil način delovanja društev, nekatera so postala aktiv-nejša na tekmovalnem področju, spremembe pa je pogojeval tudi na-stanek novih društev. Nov pravilnik je usklajen z veljavno zakonodajo, pri pripravi pa je, tako kot ZKD pri kulturi, sodelovala Športna zveza Ajdovščina. Skozi razpravo je bila iz-ražena želja po večjem poudarku na športnem udejstvovanju otrok.  Po-novno je bila dana pobuda za finan-ciranje trenerjev za mlajše selekcije

Investicije – vrtec, Center za 3. ži-vljenjsko obdobje

Projekt izgradnje novega vrtca ob obstoječem na Ribniku je bil občin-

skim svetnikom predstavljen na le-tošnji majski seji. Med izdelavo PGD dokumentacije pa je nastalo nekaj sprememb, ki so vplivale na ceno in-vesticije, ta se dviga za 13,27 % (po tekočih cenah). Gre za okoli 145.000 evrov, ki jih bo dodatno  zagotovi-la  Občina Ajdovščina, medtem ko višina evropskih sredstev ostaja ena-ka. Podaljšuje pa se tudi terminski plan izvedbe – izgradnja zaklonišča namreč zahteva individualno na-ročeno zaklonilno opremo, katere izdelava traja najmanj 6 mesecev. Izgradnja vrtca bo zaključena junija 2014. Občina Ajdovščina namerava projekt prijaviti na razpis za razvoj regij, časa ima še do konca letošnje-ga decembra.

Manjše arhitekturne spremembe je svetnikom predstavila arhitekta Urška Mužina Rodman. Zaradi obil-nih zalednih vod in možnosti popla-vljanja bližnjega vodotoka je nivo zemljišča v primerjavi z obstoječim vrtcem dvignjen za pol metra, zaradi spremembe pozicije uvoza se je spre-menila zunanja ureditev parkirišč, nekaj manjših sprememb pa je tudi znotraj objekta. Svetniki so brez raz-prave sprejeli predlagan investicijski program.

Kar precejšnja razprava pa se je od-vila po predstavitvi investicijskega programa za Center za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina. DIIP za cen-ter je bil sprejet na letošnji junijski seji, skupaj s pogojema o pocenitvi investicije in pridobitvi sredstev ter določenim najvišjim zneskom sou-deležbe občinskega proračuna. Inve-sticijski program je prvotno zasnovo objekta na Stritarjevi ulici okrnil –

zmanjšana je površina, v nadstropju ne bo sanitarij, prostori bodo manj opremljeni in še nekaj drugih spre-memb. Nova vrednost investicije je tako 810.429 evrov. Potekal je tudi že pogovor s krajani, ki ga je poma-gala organizirati Krajevna skupnost Ajdovščina, in so zadovoljni tako z obnovo objekta, kot z vsebino, ki ne bo posegala v nočni mir okoli-ce. Skozi razpravo pa se je zataknilo pri financiranju, saj mnogi svetniki menijo, da se bo projekt sofinanci-ral iz sredstev državnega razpisa, ki že sicer pripadajo občini in bi jih bilo smiselno usmeriti drugam, za ta projekt pa iskati druge, evropske vire. Uprava je pojasnila, da po skrb-ni preverbi v sodelovanju z RA Rod v zastavljenem času ni na voljo ta-kšnih virov. Investicijski program za center so svetniki sprejeli.

Nakup depojev in delnicMed »Premoženjsko pravnimi za-

devami« so svetniki sprejeli sklep o nakupu hiše, ki se namenja nujno potrebnim depojem Pilonove gale-rije. Sledilo je poročilo o postopku nakupa delnic Hranilnice in posojil-nice Vipava, ki ga je predstavil Peter Velikonja in je bilo v večjem delu predstavljen v prejšnji številki Ajdo-vskih novic. Občina Ajdovščina bo kupila 37.728 delnic vipavske hranil-nice po 5,301 evra in s tem pridobila 6,99 delež , skupaj z 0,93 % deležem, ki ga že ima v lasti bo postala 7,92 % lastnica Hranilnice. Sredstva v viši-ni 200.000 evrov za nakup so zago-tovljena v občinskem proračunu za 2012. 

Denar za šolske malice Dodatna predlagana točka seje se je

nanašala na subvencioniranje šolske prehrane socialno ogroženim, za kar bi namenili sredstva za silvestrova-nje, za poslovna darila in voščilnice. Denar – gre za okvirno vsoto 40.000 evrov – bi razdelili šolskim skladom vseh petih ajdovskih osnovnih šol, hkrati pa bi pozvali vse javne zavo-de in podjetje, da storijo enako. Ob-činski svetniki so podprli idejo in sprejeli pripravljen sklep, obenem pa menijo, da so prav v teh kriznih ča-sih potrebna tudi praznovanja.

Vprašanja in pobudeSeja se je zaključila z lokalnimi za-

devami, konkretnimi vprašanji in pobudami. Svetnike je med drugim zanimalo kdo je projektiral in kdo vzdržuje odvodnik mimo čistilne naprave, ki očitno ne funkcionira kot bi moral; srednješolci si želijo obuditve kina v Ajdovščini, občane pa vedno bolj motijo pasji in konjski iztrebki. Prebivalci Vilharjeve imajo po izvedbi del na ulici težave s po-plavami, veterinarska ambulanta pa ima finančne težave. Občina ima za-starel odlok o kulturnih spomenikih, ponovno je bila sprožena pobuda o urejenem vrtičkarstvu za meščane ter o opozorilu gospodarstvu, naj pospravijo dvorišča pred naslednjo burjo. Na vsa ta in druga zastavljena vprašanja bodo svetniki dobili odgo-vore v gradivu za prihodnjo sejo, ki bo v začetku decembra.

Napovedi in gradiva za seje Ob-činskega sveta Občine Ajdovščina najdete na spletni strani Občine Aj-dovščina, www.ajdovscina.si. Sh

Št. 16 • 15. november 2012 3Poplave

Po suši pustošile poplave Nismo še dobro pozabili težav s poletno sušo, pa smo se znašli v poplavah.

Prvi paket vodovja je pošteno pustošil predvsem po naših krajih. Na srečo pa se grozeče napovedi

za ponovno hudo uro v naslednjih, prvih novembrskih dneh, niso ure-sničile. Vreče s peskom bomo tako prihranili za naslednjič. Uporabne so tudi za obtežitev streh ob burji, hranite jih v temnih prostorih!

V prvi akciji je sodelovalo kar 66 domačih gasilcev iz Gasilsko reše-valnega centra Ajdovščina, PGD Ajdovščina, PGD Col, PGD Šmarje in PGD Selo. Prav »Siuci« so imeli največ dela, saj je bilo v okolici Sela, v Črničah, Gojačah, Batujah, največ težav. Pri intervencijah so pomagali tudi člani Gorske reševalne službe in jamarske reševalne službe. Na delu so bili delavci KSD d.o.o. Ajdovšči-na, pa Policija in drugi.

Poleg Srednje šole Veno Pilon je

voda zalila ali drugače poškodovala preko 50 zasebnih stavb, razdeljenih je bilo ogromno vreč s peskom za zaščito pred vodo, pri polnjenju vreč je bila dobrodošla pomoč številčne in krepke ekipe gorskih reševalcev. Poudariti velja, da je objekt srednje šole rešila dobro organizirana inter-vencija izkušenih gasilcev iz GRC Ajdovščina. Zalita je bila kotlovnica Lavričeve knjižnice, reševati je bilo potrebno tudi gospodarske objek-te, veliko težav je bilo na območju obrtnih con v Batujah in Gojačah, poškodovana je bila prometna infra-struktura. Podrlo se je nekaj dreves, burja je lomila veje in raznašala vse, kar je na svoji poti ujela. V Velikih Žabljah je voda eno od praznih hiš tako namočila, da je postala nevarna in jo bo potrebno zrušiti – območje so gasilci zavarovali.

Voda je zalivala in spodjedala tudi ceste. Nekaj – tiste do Žabelj, Brij in Batuj - jih je bilo potrebno tudi za-preti, prav tako so delavci KSD po potrebi sproti zapirali in sproščali nekatere mestne ulice v Ajdovščini.

Večji plazovi so na srečo varno mi-rovali, sprožili pa so se štirje manjši – dva v Stomažu, eden v Vrtovinu in eden v Dolgi Poljani, ki pa so vsi že pod nadzorom in ne ogrožajo niko-gar.

Mogočno je bruhal tudi naš Hubelj, vode so se zlivale iz vseh lukenj in oblivale novo vodarno. Preizkušnjo je odlično prestala, nekaj malega pričakovanih težav pri obratovanju je imela le zaradi dotoka umazane vode, vendar pa v nobenem trenutku ni bila ogrožena niti vodooskrba niti oporečnost čiste pitne vode.

Deževje je v drugo naredilo »ovi-nek« mimo Vipavske doline in pov-zročilo manj nevšečnosti, kot smo jih pričakovali. Nekaj manjših po-sledic pa je vendarle pustilo tudi v Ajdovščini. V Gojačah in Potočah je zalilo kleti. V Slejkote je voda iz glav-ne ceste proti Colu prinesla pribli-žno dva kubika zemlje. Ob hitri cesti Vogrsko – Selo se je sprožil plaz, ki sicer ni poškodoval ceste, še vedno

pa grozi, da jo bo zasul, zato ostaja en pas hitre ceste na tem območju do nadaljnjega zaprt! Voda pa je spod-jedla tudi nasip ceste na Stogovcah, to območje je za sedaj zavarovano.

Poudariti velja, da je v relativno kratkem času padla enormna količi-na padavin, da se je ponovilo »stole-tno deževje« izpred dveh let. Narava nas opozarja, da se ne bo uklanjala našim predvidevanjem, torej lahko pričakujemo nepričakovano. Ponov-no se lahko za »srečen zaključek« tega črnega konca tedna zahvalimo reševalcem. Zima pa se je komaj do-bro pričela …

ZAHVALAObčina Ajdovščina se zahvaljuje vsem, ki ste v teh dneh pomagali v re-

ševalnih akcijah: člani PGD Selo, Col in Ajdovščina, poklicni gasilci GRC Ajdovščina, delavci Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina, ajdovski policisti, štab Civilne zaščite.

Posebna zahvala gre tudi vsem prostovoljcem, ki so polnili protipoplavne vreče s peskom: krepka ekipa gorskih reševalcev, taborniki rod Mladi bori, člani Jamarskega društva Danilo Remškar, člani Radiokluba Ajdovščina in mnogi posamezniki.

Vreče s peskom shranite v temnem prostoru!

Vreče s peskom, s katerimi ste zavarovali svoje imetje pred vodo, shranite v suhem in temnem prostoru, pa bodo uporabne ob naslednjem deževju ali burji.

Vreče s peskom so namreč izdelane iz ekološkega materiala in na svetlobi raz-padejo. Če jih boste primerno shranili, jih boste lahko uporabili ob naslednjem de-ževju, prav tako pa vam bodo prišle prav za obtežitev strehe ob naslednji burji. Če pa doma nimate prostora za shranjevanje, jih odpeljite nazaj v Gasilski dom Ajdovščina na Tovarniško ulico.

Na priloženi skici so navodila za po-stavljanje vreč, skica je vzeta iz brošure z nasveti kako se zavarovati pred in med poplavami ter kako se lotiti odpravljanja posledic, ki jo je založila MO Ljubljana. Brošura je objavljena na spletni strani www.ajdovscina.si.

Popis škode po poplavah – do 21. novembra! Uprava RS za zaščito in reševanje je izdala Sklep o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic poplav v času

med 4. in 5. novembrom 2012. Oškodovanci izpolnjene obrazce oddajte na Občini Ajdovščina do srede, 21. no-vembra 2012.

V začetku novembra so tudi našo občino prizadele poplave. Deževje je po vsej državi povzročilo veliko škodo tako na objektih in infrastrukturi, kot tudi v kmetijstvu. Uprava RS za zaščito in reševanje je izdala potreben sklep, na podlagi katerega se tudi v občini Ajdovščina začenja popis škode zaradi posledic poplav.

Obrazce, v katere je potrebno vpisati podatke, najdete na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si, rubrika »Sporočila za javnost« ali pa na info-pultu v prostorih Občine Ajdovščina na Cesti 5. maja 6a, 05/36 59 110.

Izpolnjene obrazce je potrebno oddati na Občino Ajdovščina najkasneje do srede, 21. novembra 2012, do 16. ure.

Št. 16 • 15. november 20124 Praznovanja

Martinovanje v hramu Vipavske vinske kraljice

Katja Blagonja, Vipavska vinska kraljica, je ob največjem vinskem prazniku gostovala na mnogih vin-sko-kulinaričnih prireditvah, obele-žila pa ga je tudi v svojem domačem hramu v Zavinu. V goste je povabila svoje prijatelje, sošolce, profesorje, sosede, poslovne sodelavce in vsi skupaj smo se v sproščenem vzduš-ju poklonili Svetemu Martinu. Ka-tja nam je uvodoma ponudila svoje vino, sauvignon, nato pa smo poku-šali tudi ostale pridelke iz njihovega hrama. Katja študira vinogradništvo in vinarstvo, in pravi, da bo vinarka. Vendar pa se raje kot s kletarstvom, ki ga za zdaj prepušča očetu, ukvarja z delom v naravi. Družina Blagonja

ima vinograde na sončnih gričih nad vasjo, oče pa tudi odlično opravlja svoje delo, tako pravijo strokovnjaki, pa tudi mi, ljubitelji, se zelo strinja-mo.

Kot se ob tej priložnosti spodo-bi, je zbrano druščino obiskal tudi župnik s svojim spremstvom in na humoren, a pomenljiv način blago-slovil vino. Skupino prijateljev, tudi trgačev in priložnostnih igralcev v tovrstnih, prijateljskih druščinah, je pripeljal sosed družine Blagonja, tudi znan vinar iz Zavina, Branko Furlan. Po krstu vina pri kraljici se je namreč slavje ob svetem martinu v Zavinu nadaljevalo v sosednjem, Furlanovem hramu.

12. pohod po Vertovčevih poteh - v nedeljo, 18. novembra

Vse je pripravljeno za 12. pohod po Vertovčevih poteh, ki bo potekal prvo nedeljo po martinovi nedelji, 18. novembra 2012. Štartnine ni!

Domačini pohod že dobro pozna-te, zato naj vas opozorimo le na ne-kaj letošnjih novosti. Društvo Matija Vertovec se svojemu ustanovitelju in pobudniku ter snovalcu Vertov-čevih poti, Stanislavu Bačarju, na letošnjem pohodu poklanja z razsta-vo fosilov v cerkvici sv. Marjete nad Dolenjami. Na ogled bodo fosili, ki jih je Stane našel v okolici, med nji-mi tudi posebni in redki, razstavo pripravlja njegov vnuk Jure Slokar.

Osrednji postanek pohoda bo v Šmarjah, ob 11. uri bo maša, opol-dne pa osrednja slovesnost z nago-vori predsednika društva Marjana Lozeja, župana Občine Ajdovščina Marjana Poljšaka in predstavnika šmarenskih gostiteljev, predsednika Turističnega društva Vinoreja, Dar-kota Poljšaka. S svojim obiskom in nagovorom pa bo pohodnike poča-stila tudi Vipavska vinska kraljica

Katja Blagonja iz bližnjega Zavina. Na Planini sprejem pripravljajo

domači vinogradniki, v prostorih šole pa bo na ogled razstava intarzij in rezbarskih izdelkov. Na Vrtovčah bodo domačini obujali in prikazova-li stare običaje. Umetniki iz Ustij pa bodo svoja dela na ogled postavili v novem večnamenskem objektu sredi vasi.

Ob koncu pohoda, pod mogočnim

hrastom, pa bo tradicionalno vesela in bogata kmečka tržnica in družab-no srečanje.

Pot je dolga za približno 5 ur zložne hoje (okoli 18 km), je popolnoma nezahtevna in izredno panoramska. Bodite primerno obuti in oblečeni, za ostalo bo poskrbelo Društvo Ma-tija Vertovec s sodelavci. Hodite na lastno odgovornost.

Ekola – domače seme! Društvo gospodinj in dramska sku-

pina Planina pri Ajdovščini zadnjo novembrsko nedeljo, 25. 11. 2012, ob 16. uri vabi v Dom krajanov Pla-nina, na prireditev »EKOLA – do-mače seme !«.

Kaj nam prinašajo tako drag(ocen)i EKO in BIO izdelki razkrivamo v komediji »EKOLA – domače seme!«, domačega avtorja Dušana Česna.

Poleg osrednjega dogodka bodo s pesmijo program popestrile tudi članice Ženskega pevskega zbora go-spodinj pod vodstvom Vlaste Pipan Jejčič ob harmonikarski spremljavi Simona Štoklja.

Ker letošnjo prireditev posvečamo vsemu kar je EKO, predvsem pa ko-ruzi, v sklopu prireditve ponujamo brošuro, v kateri predstavljamo

pridelavo koruze, ličkanje in kuha-nje polente na Planini v preteklosti in izzive v prihodnosti. Besedilo je avtorsko delo Jasne Fakin Bajec, dr. etnoloških znanosti in prof. zgodo-vine, bogat vsebinski del pa s foto-grafijami dopolnjujeta Ana Kete in Dominik Terbižan.

Izbrane fotografije si lahko ogleda-te tudi na razstavi ob koncu prire-ditve, kjer so njuno delo umetniško dopolnile najmlajše članice društva z izdelki iz ličja.

Druga ponovitev prireditve bo v Dvorani 1. slovenske vlade v Aj-dovščini v nedeljo, 2. 12., ob 16.

uri, tretja pa v Vipavskem kul-turnem domu v nedeljo, 9. 12., prav tako ob 16. uri. Vabljeni!

Vstopnina 5 €

Vipavske dobrote na Ljubljanski vinski poti

V soboto, 3. novembra 2012, se je na ulicah in trgih stare Ljubljane že drugič letos odvijala Ljubljanska vinska pot, poimenovana Predmar-tinova Ljubljana. Združila je ljubite-lje izvrstnih slovenskih vin in dobre zabave z izbranimi vinarji in drugi-mi ponudniki kulinaričnih dobrot.

Kot uvod v prireditev so čla-ni Združenja slovenskega reda vitezov vina, v spremstvu vin-skih kraljic, izpred Mesarske-ga mostu krenili v Mestno hišo, kamor so dostavili sod Vipavca. Prireditev je spremljal tudi bogat kulturni program.

Predstavili so se številni ponu-dniki iz zgornje Vipavske doline: Mansus Makovec Bogdan&Boštjan; Vina Ussai; Posestvo Štokelj; Turi-stično društvo Lanthieri; Turistič-na kmetija Arkade; Kmetija Pipan; Vinska klet Miška; Vina Krapež;

Gostišče Podskala; Vinska klet Žorž; Vinarstvo Lisjak, Radivoj Lis-jak in Matej Žabar; Vina Ferjančič; Vipava 1894 d.d.; Frlanova kmetija; Vina Colja; Vina Lisjak 1956; Do-mačija Čebron - Gostilna Rahela; Petrič - vina s tradicijo.

O jesenskih prireditvah in ostali turistični ponudbi v Vipavski do-lini pa sta obiskovalce informirala TIC Ajdovščina in TIC Vipava. Naj-več zanimanja je bilo za Pohod po Vertovčevih poteh, martinovanja in osmice.

Našo prelepo deželo je uspešno zastopala tudi Vipavska vinska kra-ljica 2012, Katja Blagonja iz Zavina pri Šmarjah na Vipavskem.

Dan je bil vsekakor uspešen, tako ponudniki kot številni obiskovalci, med katerimi je bilo zelo veliko tujih, so pokazali izredno zadovoljstvo. TIC Ajdovščina

ww

w.M

ARK

AC

IJA.si

| fo

to: M

ARK

AC

IJA

Bi želeli imeti svoj vrtiček?Vprašanje je namenjeno predvsem meščanom, odgovori pa bodo koristili občinski upravi, ki že več let razmišlja tako o lokacijah, kot o vzpostavitvi

določenega reda tudi na že obstoječih vrtičkih. Občina si je že leta 2007 prizadevala za odkup zemljišča za vrtičkarje na območju pod hitro cesto,

pa z lastnikom, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ni dosegla pravega dogovora, ker je zemljišče v zakupu. Ideja o vrtičkih v Ajdovščini je

obravnavana v Seminarju prof. J. Koželja iz leta 1997 in v Arhitekturnem zvezku 2, Ajdovščina iz leta 2000. Območja za vrtičke so bila že leta 1998

vključena v strokovne podlage za območje mesta, predlagana je bila južna stran obvoznice, ob Hublju. Kasnejši predlog je vrtičke lociral vzhodno od

Hublja, med potok Prelog in hitro cesto. Parcele za ureditev vrtičkov pa so predlagane tudi v zadnjem predlogu OPN, ki jih umešča na jug mesta, ob

reko Hubelj, med hitro cesto in čistilno napravo. Vprašanje po morebitnih novih lokacijah je bilo posredovano župnikom in drugim, da znotraj svojih

parcel preverijo možnost umestitve dejavnosti vrtičkarstva. Občina pa tudi znotraj mesta razpolaga s parcelami, ki so sicer dolgoročno predvidena

za gradnjo, vendar bo dotlej preteklo še veliko Hublja, zato velja razmisliti o oddaji vrtičkarjem, z določenim odpovednim rokom seveda. Hkrati z

določitvijo lokacije (ali več lokacij) pa bo potrebno določiti tudi pravila za najemnike vrtičkov. Bi torej tudi vi obdelovali svoj vrtiček? Imate predlog

o lokaciji, vprašanje ali drugačno s tem povezano idejo? Vsa vaša mnenja bodo dobrodošla, sporočajte jih preko e-pošte: obcina@ajdovscina.si.

Št. 16 • 15. november 2012 5Podeželje

Trajnostno vinogradništvo

Primorski vinogradniki so v okviru projekta »Kakovostno biodinamično vinogradništvo ter naravno vinarje-nje na Primorskem« preživeli teden dni na sedežu združenja Agri.Bio v Cissonu v Piemontu. Osvojeno zna-nje so nadgradili z ogledi kmetij in vinskih kleti, primerov dobrih praks. Projekt, ki se bo zaključil konec leta, poteka v okviru programa Leonardo da Vinci-mobilnost, v sodelovanju s partnerji ga vodi Mojca Komel.

Tudi slovenski vinogradniki po-stajajo vse bolj zavezani trajnostni pridelavi in predelavi grozdja. Poča-si, po odmerjenih korakih, vse bolj zaupajo naravi in sonaravnim me-todam vinogradništva, ki koreninijo v biodinamiki. Umetna škropiva in gnojila nadomeščajo z rastlinskimi, živalskimi in mineralnimi pripravki

ter kompostom. V vinogradu in kleti se ravnajo v sozvočju z zakonitostmi naravnega gibanja Zemlje in letnih časov.

V projektu, ki je deseterico kraških, vipavskih in briških vinogradnikov združil za mizo italijanske ustanove Agri.Bio, ki od leta 1991 združu-je na nacionalnem nivoju ekološke in biodinamične pridelovalce in je pridružena članica mediteranskega združenja za ekološko kmetovanje –AMAB, so se udeleženci seznanili z načeli biološkega dinamičnega vi-nogradništva in vinarjenja, osvojeno znanje pa že prenašajo v domače vi-nograde in kleti.

V prvem tednu intenzivnega izo-braževanja so vinarji spoznali na-čela najstarejše metode kmetijske pridelave, ki jo je osnoval dr. Rudolf

Steiner; kako pripraviti, uporabiti in ustrezno skladiščiti kompost ter bio-loške dinamične pripravke iz njivske preslice, koprive, rmana, kamilice, baldrijana, hrastovega lubja, regrata, kremena ter kravjega gnoja iz roga, s katerimi spodbudimo vitalnost tal, trte ter kakovost vina in kako pote-kata postopek dinamizacije ter mor-fološka analiza, s katero je možno preveriti energijsko kakovost tako obdelovalne površine kot vina.

DRAGOCENE ČEZMEJNE IZ-KUŠNJE

Udeleženci so v Piemontu naveza-li stike z lokalnimi pridelovalci in v pokušino prinesli tudi svoja vina.

Zmago Petrič, vinar iz Planine pri Ajdovščini, pojasnjuje, da so zaen-krat prvo leto v biološki dinamični pridelavi grozdja prebrodili brez večjih težav in bolezni. Prehod iz klasičnega v ekološko in potem v bi-ološko dinamično pridelovanje ni bil enostaven. V prihodnje bo poseben izziv, kako v kleti ohraniti sadnost vina in sortne posebnosti, izposta-vlja Petrič, ki se je v Piemontu pre-pričal, da lahko pridelovalec z veliko znanja v kleti ohrani raznolikost vin tudi na povsem naraven način.

Po Martinovem bodo slušatelji opravili še drugi del izobraževa-nja, ki bo povsem usmerjeno v bi-dinamično upravljanje vinograda in vinske kleti. Na vodeni degu-staciji bodo predstavili bodočim kupcem svoja vina in značilno-sti primorske žlahtne kapljice. Alenka Furlan Čadež

Prve akcije že za decembrske praznike

Turistično društvo Ajdovščina je 9. novembra 2012 doživelo svoje ponovno rojstvo. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo okoli šti-rideset obiskovalcev, večina njih tudi ustanovnih članov. Prvi predsednik novega društva pa je Dušan Bolčina.

Med obiskovalci je bilo opaziti predstavnike turističnega gospodar-stva in podjetništva, predstavnike društev, aktivnih na turističnem, kulturnem in drugih področjih, predstavnike šolstva, mladinskih de-

javnosti, športa ter veliko posame-znikov, ki imajo željo po tovrstnem razvoju. Dobrodošlico je društvu izrekla tudi Kristina, predstavnica ajdovskega TIC-a, ki bo z veseljem sodeloval z novim društvom. Po sprejetju statuta in organov društva so bodoči člani razpravljali o po-slanstvu in delu društva. Želje, ide-je in mnenja so si kar sledile. Treba je urediti in oživiti mestno središče ter vanj umestiti primerne dogodke, treba je urediti kolesarske, pohodne,

rekreativne poti in drugo turistično infrastrukturo, smiselno bi bilo po-vezati turistične produkte celotne doline ter jih primerno promovirati, obiskovalcem predstaviti našo ku-linariko in naše bogate zgodbe … Eden od namenov novega društva pa je tudi povezati podobna društva v Vipavski dolini v trdno, močno in razvojno naravnano zvezo turistič-nih društev.

Turistično društvo Ajdovščina bo prav kmalu zaživelo tudi na spletu, kjer boste našli vse informacije, tudi način včlanitve v društvo.

Za začetek pa se bo Turistično društvo Ajdovščina aktivno lotilo decembrskih praznikov. Dekleta iz arhitekturnega društva Forum so že v akciji okoli novoletnega okrasja mesta, svoje dejavnosti bodo izvajale v Jochmanovi vili in v Šturskem par-ku, kjer se jim bodo pridružile tudi druge dejavnosti. Druga ekipa dru-štva pa se pripravlja na silvestrova-nje, ki bo na osrednjem ajdovskem placu – skromnejše kot običajno, ma zato toliko bolj gostoljubno, prijazno in srčno!

Dan slovenske hrane Minister za kmetijstvo in okolje

Franci Bogovič je na novinarski kon-ferenci dne 7.11.2012 najavil dan slo-venske hrane, ki ga je oktobra letos na svoji seji razglasila Vlada RS. Le-tos bo dan slovenske hrane potekal v petek, 16. novembra, ministrstvo pa bo na ta dan, skupaj z drugimi insti-tucijami in partnerji v projektu, pri-pravilo že drugo leto zapored TRA-DICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK. Z razglasitvijo dneva slovenske hrane smo domači hrani dali pomemben pe-čat, spodbujali bomo ozaveščanje jav-nosti o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter njenega uživanja.

Vlada je razglasila dan slovenske hra-ne, ki bo obeležen vsak tretji petek v novembru, letos 16. novembra. Glavni cilj oziroma namen razglasitve dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čiste-ga, zdravega okolja, ohranjanje pode-želja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbu-janje zanimanja za dejavnosti na kme-tijskem področju. Zavedanje o pomenu lokalne trajnostne oskrbe je v Sloveniji čedalje pomembnejše področje, ki mu bo treba nameniti vse več pozorno-sti. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje si pri tem prizadeva z različnimi de-javnostmi in ukrepi. Vzpostavitev t.i. »kratkih verig« med pridelovalcem in potrošnikom, ki je ena od prioritetnih nalog ministrstva, bo zagotovo pozitiv-no vplivala na domačo pridelavo živil ter njeno povezovanje, na povečan ob-seg ponudbe raznolikih in kakovostnih živil lokalnega porekla, posledično pa tudi na znižanje cen in večjo potrošnjo. Z razglasitvijo dneva slovenske hrane se tudi sledi izvajanju sprejetim koali-cijskim zavezam ter ciljem in namenu sprejetega Zakona o promociji kmetij-skih in živilskih podjetij (Uradni list RS, št. 26/2011, 57/2012).

Na dan slovenske hrane bo potekal tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim želimo še posebej izpostaviti pomen hrane iz bližine in zdrav način prehranjevanja med najmlajšo popula-cijo, vzgojitelji, starši in drugo javnostjo. Vrtci in osnovne šole so bile tudi letos povabljene k aktivnemu sodelovanju, letos na nekoliko drugačen način, saj se zaradi pozebe, toče in predvsem suše, soočamo z močno zmanjšanim pridel-kom medu, sadja, krme in žit, zato pod-jetja in kmetije ne bodo mogla zagoto-viti živil z donacijo. Zato smo šolam in vrtcem predlagali, da na ta dan v okviru sredstev, ki jih imajo na razpolago za šolsko prehrano oz. oskrbni dan, do-bavijo živila iz lokalnega okolja. Otroci bodo tako ta dan (vsaj za zajtrk) uživali živila, kot so kruh, mleko, maslo, med in jabolka – vse domačega izvora. Ob tem bodo vzgojitelji in učitelji otrokom prenašali vsebine s področja kmetijstva, okolja, zdravega prehranjevanja in giba-nja, čebelarstva, pomena lokalne pride-lave in predelave ali tudi namenili dan tej temi. V aktivnosti se prav tako lahko vključijo vsi lokalni deležniki in svojo dejavnost, izkušnje predstavijo otrokom ter navezujejo stike.

Pokažimo domačim pridelovalcem in predelovalcem hrane, da jih podpi-ramo in cenimo vsakodnevno delo, ki ga opravljajo z zavestjo, da bodo končni uporabniki prejeli kakovostno in svežo hrano z manj prevoženimi kilometri. Želimo si, da bi v letošnjem Tradicio-nalnem slovenskem zajtrku sodelovale vse šole in vrtci, saj je za dosego cilja po-treben skupen nastop, povezovanje in dobro sodelovanje. Prav tako si želimo, da bi na dan slovenske hrane čim več ljudi z nakupom in uživanjem domačih pridelkov, podprlo domačo pridelavo in predelavo ter slovensko gospodarstvo, to prakso pa preneslo v svoj vsakdanjik. Dodatne informacije: http://www.tradi-cionalni-zajtrk.si/,

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterolaRdeči križ Ajdovščina vsak prvi četrtek v mesecu od 14. do 16. ure v sejni sobi Rizzatove vile, Goriška ulica 17, Aj-

dovščina (šturski park) izvaja meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Meritve izvaja strokovna sodelavka, na pomoč pa nam priskočijo tudi dijakinje in dijaki četrtih letnikov novogoriške srednje zdravstvene šole, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo Lekarni Ajdovščina, Lekarni Sonček in Roche farmacevtski družbi d.o.o., ki so nas podprli pri izvajanju meritev z namenitvijo aparatur ali testnih lističev. Lepo vabljeni, da nas obiščete! V mesecu decembru bomo meritve izvajali v četrtek, 6. 12.. Če pred meritvami dve uri ne boste jedli, bodo rezultati bolj verodostojni. Obenem vse, ki nas boste obiskali, prosimo za prostovoljni prispevek.

Št. 16 • 15. november 20126 Podjetno

Metal design d.o.o, Ajdovščina - tržna niša je kakovosten izdelek Uspešna podjetniška zgodba tokrat pripoveduje o podjetju Metal design.

Kovinska industrija je bila nek-daj v Ajdovščini bogato in uspešno zastopana, ob mnogih kovačih in kovačijah sta ji ugled in sloves pri-našali večji podjetji TPO Batuje, pa Kovinska in drugi. V zadnjih vzdi-hljajih nekdaj uspešne industrije v Ajdovščini je začel nastajati Metal design, ki je svoj cilj usmeril v izde-lavo zahtevnejših kovinskih izdelkov visoke kakovosti, s čimer se danes ponaša na evropskem trgu.

Iz pisarne v tuto Pavel Curk je varnostni inženir, ki

je svoje prve delovne izkušnje na-biral na Primorju. Iz razmeroma udobne pisarniške službe pa ga je želja po lastnem ustvarjanju gnala v »garažo«: »Če po pravici povem, sem šel iz pisarne direktno v tuto in za 14 dni se učit »know-how« h Korneliotu v Lokavec, on je bil strojniški genij, vse je znal narediti.« Zgled so mu nemški podjetniki, njihovo znanje, natančnost – ko se je prvič srečal z direktorjem nemškega podjetja, ki je osebno prišel preverit reklamaci-jo stroja, mu je postalo jasno, »da je treba pamet uporabljati pri izdelku in ne v pisarni«.

Začetki Metal designa segajo v čas tik pred zadnjo vojno, takrat še sku-paj z Zmagom Petričem v njegovi garaži na Planini. Kasneje sta se raz-šla in Pavel Curk je delo nadaljeval v delavnici nekdanjega kleparja Rušta v Ajdovščini ter prav kmalu pričel tudi zaposlovati prve delavce.

Že od začetka je iskal zahtevne in ustvarjalne izdelke, ker ima doma arhitekte, pa tudi zaradi prehude konkurence na trgu preprostih izdel-kov. »Vizija je bila narediti čim lepše izdelke, to je bil cilj – precej naiven, a takrat se je obneslo, predvsem pri lo-kalih«, pravi Pavel in doda, da če je bilo močno zapleteno, so šli vprašat Korneliota, pa je rešil … Še v času Jugoslavije se je podjetje uspešno predstavljalo na sejmih. V tistih ča-sih je posel z opremljanjem lokalov cvetel.

Proizvodnja je hitro preraščala prostorske okvire in potrebno je bilo poiskati novo lokacijo. Danes okoli 2000 kvadratnih metrov proi-zvodnih, skladiščnih in pisarniških prostorov v ajdovski obrtni coni je nastajalo po fazah, »kolikor je bilo

denarja in kolikor smo upali škripat«, pravi Pavle.

Se pa Metal design lahko pohvali z poslovanjem, ki je v današnjih časih že kar izjema. Poleg tega, da nimajo težav z neplačniki, so tudi sami zelo dobri plačniki in redno izpolnjujejo vse svoje obveznosti do dobaviteljev, enako pa tudi do delavcev in do dr-žave.

Firma so ljudje Metal design ima povprečno okoli

20 zaposlenih, precej pa si pomagajo tudi z delom študentov strojništva, mehatronike. »Takšni, ki so od foha, dosti jih tudi ostane«, pravi Pavel in doda: »Če je naš človek, če vidimo, da je taprav, potem mu pomagamo. Nekaj jih je že diplomiralo iz naših delovnih vsebin in največkrat sem jaz mentor tem fantom.« Poudarja, da ga tega, kar zna danes, šola ni naučila. Prebrati je bilo potrebno na metre knjig, se učiti poslovanja, računo-vodstva, trženja, tujih jezikov, dela z ljudmi, pogajalskih taktik … . Posli v Evropi potekajo na najvišjih profe-sionalnih nivojih na vseh področjih, čemur se je potrebno prilagoditi: »Naš glavni »becirk« je Stuttgart, ki je špica, svetovni tehnološki center. Če nisi profesionalec, potem tam nimaš kaj iskati.«

Izobrazbena struktura delavcev je zelo visoka, kar zahteva sodobna tehnologija proizvodnje. Zelo preci-zno pa tudi izbirajo nove sodelavce. S tem se ukvarja Pavletova hči Po-lona, ki je po študiju arhitekture v Ljubljani in magisteriju v Londonu tam opravila še doktorski študij psi-hoanalize. »Firma so ljudje, ti gradiš firmo zato, da gradiš ljudi in ne stroj«, pravi Pavel, zadovoljen, da je obkro-žen s pretežno mladimi ljudmi.

Računalniško vodena proizvo-dnja in inovativni roboti

Metal design izdeluje izključno železne izdelke. Proizvodnja sledi vsem sodobnim standardom. Pred nekaj leti je, delno tudi s pomočjo evropskih sredstev, podjetje nabavi-lo že tretjega robota ter proizvodnjo organiziralo na način, da je računal-niško vodena. Uredili so tudi sistem ogrevanja z rekuperatorjem, ki z od-večno toploto iz strojev segreva svež zrak, ki prihaja v delavnice. Prvega robota pa so kupili že pred 16 leti, ko

je robote uporabljala zgolj avtomo-bilska industrija, in ga tudi inovativ-no nadgradili, da je lahko opravljal različne operacije. Danes imajo, kot že rečeno, v proizvodnji kar tri robo-te, najnovejši laser, prašno lakirnico, krivilne stroje … Računalniško vo-dena proizvodnja pa jim omogoča, da lahko izdelujejo na tisoče različ-nih izdelkov v majhnih serijah.

Zahtevni izdelki, majhne serije Masovna proizvodnja kovinskih

izdelkov se je preselila na Kitajsko. Metal design pa išče posle za najzah-tevnejše izdelke v kovinski »šlosa-riji«, ki jih je sposoben kakovostno in cenovno ugodno izdelati tudi v majhnih serijah. V Evropi je ostalo le še nekaj proizvajalcev kovinskih izdelkov, s katerimi je Metal design v dobrih odnosih.

Na tuji trg so prodrli s posteljami, ki so jih kot podizvajalci izdelovali za drugo podjetje. Končni nemški kupec jim je pomagal z orodjem, šablonami. Po nekaj obiskih je Pavle takoj zaznal ogromno potrebo po zahtevnih izdelkih, kot so bile že ti-ste postelje. Bile so namreč lotane na način, ki ga danes pozna le še kakšen star kovaški mojster.

Danes kar 90% proizvodov izvo-zijo. Njihov glavni trg je Nemčija, pa Švica, Anglija, nekaj malega tudi Italija. Pavel Curk zelo dobro pozna poslovne navade Evropejcev – če so Nemci izredno zahteven in težko do-stopen trg, ki najprej pogojuje ceno, enako pomembni pa so mu tudi roki in kakovost, potem je prav kakovost na prvem mestu pri Švicarjih, cena pa je običajno zgolj informativnega značaja. »Nemci rabijo štiri leta, da si pri njih pridobiš kredibilnost, to so mi povedali že 20 let nazaj. Začne se z enim kosom, pa poskusna serija, pa 10 kosov, pa te fajn prešinfajo, pa sto inženirjev pregleduje, če nisi falil za stotinko in potem tako prav po-časi«, se pošali Curk, vendar resno pristavi, da mu je bilo prvo vodilo: »Če hočeš biti dober,se moraš učiti od najboljših. Mi smo se učili od Nemcev in Švicarjev.«

Angleški trg je zelo zaprt in izoli-ran, tu se trudi Polona, ki v Londo-nu živi in spoznava »taprave« ljudi. Tako je prišlo tudi do odmevnih go-stovanj Metaldesignovega pohištva

na dveh znanih vrtnarskih razstavah v Londonu. V Sloveniji Metal design prodaja predvsem končne izdelke, pohištvo. Kupci prihajajo v podjetje v Ajdovščino, vedno bolj pa se uve-ljavlja tudi spletna prodaja. 15% pro-izvodnje je lastni design, ki pa služi bolj kot dopolnilo ostali proizvodnji.

V sili hudič še muhe žre Gospodarska kriza je vplivala tudi

na Metal design. Če so do leta 2008 komaj zmogli naročila in imeli do-bavne roke 3 mesece, torej kakšne posebne potrebe po dodatnem trže-nju ni bilo, so se že v drugi polovici tega leta naročila iz Nemčije prepo-lovila. Hudo je bilo še prihodnje leto, nato pa je šlo počasi navzgor. »Kriza je vplivala v glavi, takrat smo se zbu-dili in začeli iskati nove trge v novih branžah«, pravi Pavle in priznava, da je v krizi zelo težko trkati na vrata in spraševati za delo. Vendar so bili uspešni, v nekaj letih jim je uspelo pridobiti nove firme, ki stalno raste-jo. Delajo za podjetje v Nemčiji, ki proizvaja kmetijske stroje, v Avstriji sodelujejo s podjetjem, ki izdeluje peletne peči, v Švici se dogovarjajo za posel v podjetju, za katerega bodo izdelovali konstrukcijo za medicin-sko opremo. Do letošnjega oktobra so naredili toliko, kot v celotnem lanskem letu, že lansko leto pa dose-gli rekordno rast prodaje.

»Mi nismo takšna uspešna firma, kjer bi se valjali v denarju. Uhrnačmo kot Nemci, saj se že 20 let učimo od njih,« Pavle opozarja na skromno in domačno opremo pisarn. Trenutno so v delni prenovi pisarniških pro-storov, dela opravljajo sami.

Podjetje nima težav s plačilno ne-disciplino, vendar Curk poudarja, da to »ni kar samo ratalo« ter da so po-šteni poslovni odnosi svetinja stabil-nim nemškim podjetjem. 60-dnevni plačilni rok v teh poslovnih odnosih

pomeni, da bo račun v tem času za-gotovo poravnan.

Na vprašanje, kakšen odnos ima do politike, se Pavel Curk nekoliko po-smeji in pravi: »Če bi kaj pričakoval od politike, potem bi šel v partijo pri 17-ih.« Beseda nanese tudi na Pipi-strel in Boscarola, ki ga Pavle visoko ceni: »Če bi bil v Ameriki, bi bil v ran-gu Bila Gatesa ali Steva Jobsa, tako pa ima srečo ali pa nesrečo, da je iz Ajdovščine. Slovenija je tako majhna, da tukaj ne moreš uspeti, ker imamo to majhnost v glavah, Boscarol pa je to že premagal.«

Podjetje prevzemajo mladi Ob »uspešnosti«, ki jo z Brankotom

kar naprej ponavljava, se Pavel Curk kar malo razjezi: »Danes je uspešna vsaka firma, ki se ni potopila! To je bil moj cilj, da preživimo in da pridemo v zavetje, v zaliv, kjer bomo lahko spekli kakšen šnicel, kakšno ribico pojedli in šampanjec spili. Zdaj ga ne moremo, zdaj smo na viharju, ko lahko edino kakšen sendvič pojemo.«

Podjetje posluje s čistim tekočim dobičkom, nikomur nič ne dolguje in ima pred seboj obetavno vizijo. Pavel Curk ne vidi nobenega pro-blema v svojem umiku. Sistem dela je zastavljen tako, da mu ni treba vsako jutro razdeliti dela, saj zaradi računalniškega vodenja vsakdo vidi kaj je potrebno opraviti. Velik mo-nitor v delavnici stalno beleži vse potrebne podatke, na jutranji kavi se fantje o vsem pomenijo. Delo vodje, direktorja, v proizvodnji je kontrola, da resnično vse poteka tako, kot je predvideno. V Metal designu so in morajo biti perfekcionisti tako, da napake niso dopustne.

Podjetje počasi prevzema-ta hči Polona in njen partner, oče pa je zadovoljen, da sta za-gnana, da imata nove ideje. Sanda in Branko

Maketa Pipistrelovega Taurusa G4 stalno razstavljena v prostorih ICAO v Kanadi Predstavnik Republike Slovenije,

mag. Alojz Krapež, je v četrtek, 18. oktobra, predal darilo ajdovskega Pi-pistrela Mednarodni organizaciji ci-vilnega letalstva (ICAO).

Na sedežu ICAO v Montrealu v Ka-nadi so konec oktobra za stalno izobe-sili maketo Pipistrelovega letala Tau-rus G4, ki je lani zmagalo na tekmova-nju ameriške vesoljske agencije NASA »Green Flight Challenge« in bilo na-grajeno z najvišjo denarno nagrado v zgodovini letalskih tekmovanj. S Pipi-strelovim darilom ICAO-ju, ki je bilo predano v imenu Republike Slovenije, je bila obeležena prva izvolitev Slove-

nije v svet ICAO, kjer bo naslednja tri leta sodelovala kot članica srednjee-vropske skupine CERG. Članstvo v Svetu ICAO pomeni potrditev dela posamezne države na področju civil-nega letalstva, gotovo pa pomeni tudi izjemno čast in veliko odgovornost.

Maketa Pipistrelovega letala Taurus G4 je izdelana v razmerju 1:4 ter visi na eminentni lokaciji na sedežu ICAO – v glavni hali, 15 metrov nad tlemi, na vrveh, dolgih 30 metrov.

V imenu republike Slovenije je kot trajno obeležje dosežkov slovenske-ga letalstva model Pipistrelovega Taurusa G4 vodstvu ICAO poda-

ril slovenski predstavnik g.Krapež. Darilo je sprejel generalni sekretar, g. Raymond Benjamin, ki se je zahvalil Sloveniji in hkrati poudaril dobro delo Slovenije v Svetu ICAO. V svojem go-voru je omenil tudi odličnost lokacije, kjer bo Pipistrelovo letalo zelo dobro vidno, razstavljeno poleg legendarnih letalskih dosežkov kot so model Li-lientalovega jadralca »Storm« iz leta 1894 in modernih letalskih mejnikov kot so modeli letal Concorde, Airbus A380 in Boeingov 787 Dreamliner.

To je odlična promocija za slovensko letalsko industrijo.

Št. 16 • 15. november 2012 7Podjetno

Z znanjem in sodelovanjem do skupnih uspehov

Karierni center Univerze v Novi Gorici je 17. 10. 2012 organiziral srečanje delodajalcev in predstav-nikov Univerze v Novi Gorici z naslovom „Z znanjem in sodelova-njem do skupnih uspehov“.

Srečanja so se udeležili predstavni-ki podjetij Hidria IMP Klima, d. o. o., Datapan, d. o. o., A-MEDIA, d. o. o., Peloz, d. o. o., KSD, d. o. o., Iskra Avtoelektrika, d. d., Mitol, d. d., Ve-rai, d. o. o., RRA Severne Primorske, d. o. o., Primorski tehnološki park, d. o. o., VINAKRAS, z.o.o., Inštitut za varnost LOZEJ, d. o. o., zasebni raziskovalni zavod COBIK, zaposli-tvena agencija Manpower, d. o. o., ter Zavod RS za zaposlovanje OE Nova Gorica.

Namenov srečanja je bilo več. Že-leli smo predstaviti poklice, za kate-

re izobražujemo na Univerzi v Novi Gorici, predstaviti možnosti sodelo-vanja s Kariernim centrom UNG, fa-kultetami in visokima šolama, s stra-ni udeležencev pridobiti informacije o sodelovanju, ki bi bilo za njih zani-mivo, ter predstaviti primera dobrih praks praktičnega usposabljanja.

Goste je uvodoma pozdravil rektor Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Da-nilo Zavrtanik. Predstavil je univer-zo kot raziskovalno in izobraževalno ustanovo in poudaril pomembnost sodelovanja med univerzo in go-spodarstvom ter vzpostavitve novih oblik sodelovanja z delodajalci iz različnih sektorjev. Med drugim je poudaril pomembnost tega, da se snovalci študijskih programov spo-znajo s potrebami, ki dejansko obsta-jajo v praksi. Na ta način bodo naši

diplomanti stopali na trg dela bolje pripravljeni in okrepljeni s pravimi znanji ter praktičnimi izkušnjami.

Predstavljene so bile možnosti so-delovanja s posameznimi fakulte-tami ali visokimi šolami (praktično usposabljanje, krajše poletne prakse, sodelovanje pri raziskovalnih in drugih projektih, diplomsko delo v okviru podjetja) ter možnosti sode-lovanja s Kariernim centrom UNG (oglaševanje študentskih ali rednih del, selekcija kadrov ipd.). Sledila je predstavitev praks sodelovanja ka-riernih centrov z delodajalci v tujini (Princeton University - ZDA, Impe-rial College London - Anglija, Bre-men University - Nemčija).

Na koncu sta bila predstavljena še dva primera dobre prakse praktične-ga usposabljanja na Poslovno-tehni-ški fakulteti (Hidria IMP Klima, d. o. o., Datapan, d. o. o.).

         

       

 

Rekonstrukcija prenosnih plinovodov

V prostorih Občine Ajdovščina bo še do 23. novembra 2012 javno raz-grnjena študija variant rekonstrukci-je prenosnih plinovodov, 12. novem-bra pa je potekala zadnja od štirih javnih obravnav na trasi plinovodov M3, M3B, R32 in R34.

Lidija Balantič, predstavnica Mi-nistrstva za infrastrukturo in pro-stor, Direktorata za prostor je uvo-doma predstavila opravljene in pri-hodnje aktivnosti ter poudarila, da bo pred zaključkom priprave držav-nega prostorskega načrta potekala še ena razgrnitev in javna obravnava v lokalnih skupnostih, kjer bo trasa predstavljena na parcelo natančno. Trenutno je namreč razgrnjen le ko-ridor, znotraj katerega bo potekala predvidena rekonstrukcija.

Pobudnik rekonstrukcije plinovo-da je Direktorat za energijo, ki ga je na javni obravnavi predstavljal Cve-

to Kosec. Rekonstruiran bo obstoje-či plinovod, ki poteka od italijanske meje, po Vipavski dolini mimo Aj-dovščine, do Kalc. Bistveni razlog za rekonstrukcijo je obratovalni tlak v obstoječem plinovodu, ki ne novim mednarodnim zahtevam. S poveča-njem obratovalnega tlaka se bodo količine plina lahko povečale. Pogoj za obnovo je sprejetje novega držav-nega prostorskega načrta.

Predstavnik podjetja Plinovodi d.o.o Mitja Podgorelec je na kratko predstavil investicijski cikel, ki ga podjetje trenutno pelje po vsej Slo-veniji. Opozoril je, da je bilo plino-vodno omrežje zgrajeno v 70-ih letih ter da je na robu svojih zmogljivosti. V Ajdovščini je bila prva investicija podjetja obnova kompresorske po-staje.

Sledila je še predstavitev poteka koridorja plinovoda iz strani podje-

tja Projekt Nova Gorica. Predstavnik podjetja, Matjaž Makarovič, je pou-daril, da se trasa obstoječega plino-voda ne bo bistveno spreminjala, le na območju akumulacijskega jezera Vogršček bo plinovod potekal izven območja jezera, po južnem bregu.

Ljudi skrbi, kaj se bo dogajalo s parcelami, predvsem kmetijskimi površinami, kot so vinogradi in po-dobno. Investitor zagotavlja ureditev parcel v stanje, kakršno je bilo pred gradnjo, po zaključku gradnje torej namembnost parcel ostaja ista.

Javnost ima v času javne razgrni-tve, še do 23. novembra 2012, mo-žnost dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer: pisno na mestih javne razgrnitve, po pošti na naslov: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direk-torat za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, s pripisom »ŠV in OP za rekonstrukcijo plinovodov M3, M3B, R31, R32 in R34«, ele-ktronsko na naslov: gp.mzip@gov.si, s pripisom »ŠV in OP za rekonstrukcijo plinovodov M3, M3B, R31, R32 in R34«.

Če vas karkoli zanima, skrbi ali bi želeli kaj vprašati, se oglasite v prostorih Občine Ajdovščina, na Oddelku za okolje in prostor.

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina

Novoletno srečanje aktivnih in upokojenih obrtnikov Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina vabi aktivne in upo-kojene obrtnike, njihove partnerje ali spremljevalce na novoletno sreča-nje, ki bo 1. decembra 2012 ob 19. uri v Vipavskem hramu v Vipavi. Par-ticipacija prijavljenih znaša 30 € na osebo in vključuje hrano ter glasbo, pijača se bo plačala sproti. Prijave in vplačila zbiramo do 26.11.2012 na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina, na telefon 05 36 44 900 ali na mail marko.rondic@ozs.si Pohitite s prijavami, saj je število prostih mest omejeno. Seminar Energetska sanacija starejših objektovObmočna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina v sodelovanju z g. Igorjem Premzlom univ. dipl.inž. arh. organizira seminar na temo Ener-getska sanacija starejših objektov, ki bo v drugi polovici novembra na OOZ Ajdovščina. Z energetsko prenovo objekta povečamo bivalno ugod-je in zmanjšamo porabo energije ter hkrati povečamo vrednost objektu. Prijave sprejemamo na telefon 05 36 44 900 ali marko.rondic@ozs.siSeminar Prenos oziroma preoblikovanje podjetja Sreda, 28. 11. Ob 17. Uri, prostori Območno obrtno-podjetniške zborni-ce Ajdovščina. V sodelovanju s podjetjem Taxa. Program seminarja: kdaj se odločiti za prenos; katero obliko prenosa izbrati; ali preoblikovati s.p. v d.o.o.; kako izpeljati postopek. Kotizacija: za člane OOZ Ajdovščina s poravnano članarino 20 €, za ostale 60 € na osebo. Prijave sprejemamo do 26.11.2012. Seminar bo organiziran, če bo vsaj 15 udeležencevSeminar Kako bolje in varnejše poslovati v decembru 2012 – termin bo določen kasnejeSe vse bolj pogosto srečujete z zapleti pri izvajanju svojega dela, reklama-cijami in neplačili? Je vaš poslovni partner objavil prisilno poravnavo, ste-čaj? Predavatelja: odvetnik Dušan Žorž, finančni svetovalec Mitja Premrl. Kotizacija: za člane OOZ Ajdovščina s poravnano članarino brezplačno, za ostale 25 € + DDV; Prijave sprejemamo na 05 36 44 900 ali mail marko.rondic@ozs.si .Pasti zavarovalnih pogodbVsi, ki mislite, da ste doživeli zavarovalniško sleparijo in tisti, ki se želite temu izogniti, toplo vabljeni na urico »zavarovalniške resnice« v sredo, 12. decembra 2012, ob 17.uri v sejni sobi Obrtnega doma v Ajdovščini, Vipa-vska 4. Pojasnili bomo pravno osnovo delovanja zavarovalnic in osnovne pojme zavarovalništva s poudarkom na življenjskih zavarovanjih in za-varovanju vozil. Predavateljica: Andrejka Prijon, samostojna zavarovalna zastopnica, Grawe zavarovalnica. Udeležence prosimo, da si vprašanja pri-pravijo vnaprej ali jih posredujejo na andrejka.prijon@grawe.si. Prosim, da se omejite na avtomobilska in življenjska zavarovanja. Kotizacija: 10,00 EUR (za člane Zavoda za izobraževanje severnoprimorske bo predavanje BREZPLAČNO). ROK PRIJAVE: sreda, 5. decembra 2012 na 041/641-311 ali info@zavodsp.si Več o načinu prijave in plačila na www.zavodsp.si (Se-minarji). Vse informacije na 041/641-311, Tanja Štrancar Tečaj peke drobnega peciva in tečaj peke MINI DESERTOV Na tečaju peke drobnega peciva se bodo udeleženci učili izdelave različ-nih oblik in dekoracij ter osvajali nove tehnike in okuse drobnega peciva. Na tečaju peke mini desertov pa bodo udeleženci izdelovali različne vrste mini desertov ter se učili metod dekoracije in nadevanja, ki jih uporabljajo pravi slaščičarski mojstri. Vse narejene izdelke bodo udeleženci odnesli domov. Trajanje posameznega tečaja: 5 ur; tečaja bosta organizirana, ko bo prijavljenih vsaj 12 udeležencev in bosta potekala v prostorih Bioteh-niške šole v Šempetru pri Gorici. Cena posameznega tečaja: 50,00 EUR (za člane Zavoda za izobraževanje severnoprimorske lahko brezplačno).

Ura brezplačnega interneta za vsakogar

Ajdovščina bo prav kmalu sko-rajda v celoti pokrita z brezžičnim spletnim signalom. Antene name-šča podjetje Freenet d.o.o. iz Idrije, ki ima s tovrstnimi dejavnostmi že veliko izkušenj. Najprej so s signa-lom opremili Idrijo in okolico, tudi Črni vrh in Javornik. Pred kratkim so brezžični internet omogočili Vi-pavcem, v teh dneh pa smo signal zaznali tudi v Ajdovščini.

V sodelovanju s podjetjem Mlino-test in Občino Ajdovščina je podje-tje Freenet lahko vzpostavilo sistem, ki vsem uporabnikom omogoča eno uro brezplačnega interneta, seveda pa ponuja tudi komercialne naroč-niške pakete.

Trenutno so antene postavljene na

Mlinotestovem silosu – če jih vidite, lahko s svojim računalnikom že pre-verite povezavo. V nadaljevanju pa bodo antene nameščene še na stre-hi Športnega centra Ajdovščina in Obrtnega doma Ajdovščina.

Brezplačna spletna ura je name-njena predvsem gostom – turistom in drugim obiskovalcem našega me-sta, pa tudi domačinom, ki jo bodo lahko koristili vsakih 24 ur. Prenos podatkov je dovolj velik za pregled e-pošte, pa za iskanje informacij in oglede spletnih strani ter za »sip kli-ente« in njihove pametne telefone. Za zahtevnejša spletna opravila pa je na voljo komercialna različica pove-zave, vse informacije najdete na sple-tni strani podjetja www.freenet.si.

Št. 16 • 15. november 20128 Kultura in dediščina

Program simpozija8.00 -9.00 Prijava in sprejem udeležencev9.00: Otvoritev, pozdravni nagovori: župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak direktor Lavričeve knjižnice Ajdovščina Artur Lipovž9.10 – 10.30: Ciril Zlobec: Sokratsko modri Lokar dr. Branko Marušič: Goriška realčna leta Danila Lokarja (1903-1910)dr. Irene Mislej: Umetnost kot temelj prijateljstvamag. Marija Mercina : Življenjske in ustvarjalne vzporednice med Da-

nilom Lokarjem in Cirilom Kosmačem 10.45 – 12.30: dr. France Bernik: Danilo Lokar in slovenska vojna prozadr. Katja Mihurko Poniž: Ženski liki v Lokarjevem literarnem opusudr. Matjaž Kmecl: Kaj pa je sploh novela? mag. Vladka Tucovič: Mesto Danila Lokarja na primorskem literar-

nem zemljevidu Peter Avbar: Ekspresionizem kot reprezentativna slogovna smer pri

Ivanu Preglju in Danilu Lokarju13.30 – 14.50: dr. Denis Poniž: Zadnji glasovni posnetek pisatelja Dani-

la Lokarja in nekaj pojasnil o njegovem nastankuFranc Černigoj: Kam si šla in Kakšen naj bi bil spomenik ajdovskemu

pisateljuNataša Rupnik, Anuša Blažko, Peter Avbar: Lokarjevo leto v programu

Osnovne šole Danila Lokarja AjdovščinaIvana Slamič: Dnevniki Danila Lokarja 14.50 – 15.00: Zaključek simpozija15.30: Lokarjeva hiša: otvoritev spominske plošče in Lokarjeve de-

lovne sobeSimpozij bo v prostorih Pilonove galerije v Ajdovščini, Prešernova ulica 3.

Simpozij Danilo Lokar 120 letnica rojstvaV počastitev 120 letnice rojstva Danila Lokarja pripravlja Lavričeva knjižnica 23. novembra 2012 simpozij.

Na simpoziju bodo vabljeni go-stje spregovorili o njegovem življe-nju in delu, o času, v katerem je živel in o kulturnih in literarnih tokovih, ki so vplivali na pisateljevo ustvarja-nje, o literarnih smereh, znotraj ka-terih je oblikoval svojo prozo, o ep-ski in lirski razsežnosti Lokarjevega pisanja, o temah, ki jih prepoznava-mo v njegovem delu (vojna, podoba dečka, ženska in njena moč, enost človeka in zemlje, če naštejemo le

nekatere), o prepoznavanju vplivov svetovne književnosti in filozofije na njegovo delo in značilnostih njegove novele, o Lokarjevem razumevanje umetnika in njegovem odnosu do Vena Pilona. Sodelovali bodo akade-miki Ciril Zlobec, dr.France Bernik, dr. Matjaž Kmecl, zgodovinar dr. Branko Marušič, umetnostna zgo-dovinarka dr. Irene Mislej, in slavisti Ivana Slamič, Franc Černigoj, mag. Marija Mercina, mag. Vladka Tu-

covič, dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Denis Poniž, Peter Avbar in učitelji OŠ Danila Lokarja Nataša Rupnik, Anuša Blažko in Peter Avbar.

Vabljeni, da se nam v petek, 23. novembra 2012 ob 9. uri pridružite v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, kjer bo simpozij potekal.

Po končanem simpoziju bomo ob 15. 30 v Lokarjevi hiši odkrili spo-minsko ploščo in Lokarjevo spo-minsko sobo.

Spomenik madžarskemu vojaku povezuje državi

Ob mogočni cerkvi Marije Tolažni-ce v Logu stoji star kamnit podstavek za spomenik, ki je že pred leti vzbu-dil radovednost članov študijskega krožka Ustavimo korak Ljudske uni-verze Ajdovščina. Odločili so se, da raziščejo njegovo zgodbo, nato pa še, da spomenik, ki je nekdaj stal na mo-gočnem podstavku, obnovijo. V pe-tek, 9. Novembra 2012, je pri spome-niku potekal slavnostni podpis po-godbe za obnovo spomenika - kipa madžarskega huzarja Pavla Rostasa, podpisala sta jo predsednik Krajev-ne skupnosti Budanje in predstavnik madžarskega kulturnega sklada Bu-dakeszi Kultura Alapitvany.

Z obnovo spomenika so pričeli leta 2009. Spomenik je bil v zelo slabem stanju, napis skoraj ni bil več viden, podstavek in okvir sta bila polomlje-na. Finančno je obnovo spomeni-ka podprla Občina Ajdovščina, ki je preko razpisa prispevala 4.000 evrov. Strokovna dela je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica, pod vodstvom Antona Na-glosta. Vsa fizična dela so opravili krajani sami pod vodstvom Zmaga Krašne, takratnega predsednika KS. Obnova in restavriranje kamnitega podstavka sta dokončani.

V nadaljevanje svoje zgodbe pa je študijski krožek uspel pritegniti tudi

Madžarsko. V ta namen so se obrnili na madžarsko veleposlaništvo, ki jim je bilo takoj pripravljeno pomagati iskati sredstva v svoji državi.

Slovesno podpisana pogodba pra-vi, da bo oktobra prihodnje leto na prenovljenem podstavku zažarel tudi kip pogumnega madžarske-ga huzarja, celostno podobo spo-menika pa bo zaključevala ograja. Delo študijskega krožka je predsta-vil Jožko Člekovič, v imenu Občine Ajdovščina, ki projekt podpira, je nadaljnjo podporo obljubil predse-dnik Odbora za družbene dejavnosti občinskega sveta Anton Žagar, ki si želi, da bi se ob spomeniku srečevali predstavniki obeh narodov. Obnove je vesel predsednik KS Budanje Ma-tej Žen, pa tudi poveljnik Vojašnice Vipava Pavel Jereb, ki je izpostavil, da si vsak vojak, ki pade na tujem ozemlju, zasluži dostojen pokop in obeležje, še posebej pa v primerih, ko ga krasi poseben bojevniški duh. Sodelovanja pa so veseli tudi ma-džarski gostje, madžarski veleposla-nik v Sloveniji ter predstavniki ma-džarskih organizacij, ki so pomagale pri zbiranju sredstev. Vsi se strinjajo, da madžarski junak lahko prispeva tudi k tesnejšemu sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko.

Poklon ob dnevu mrtvih

Območna organizacija ZB NOB Ajdovščina – Vipava je v petek, 26. oktobra 2012, tradicionalno priredi-la slovesnost ob dnevu mrtvih, ki je potekala pri spomeniku padlim na Cesti 5. maja v Ajdovščini. Slovesno-sti se je udeležil tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak.

Predstavniki borčevske organiza-cije so k spomeniku položili venec,

predsednik Božo Novak pa je skozi nagovor orisal vojne razmere in vso krutost fašizma ter raznarodovanja naroda. Zelo lep recital so pripra-vili pevci z zborovodkinjo Marinko Šuštar in recitatorji iz OŠ Danila Lo-karja, učenci GŠ Vinka Vodopivca, saksofonisti, pa so se za to priložnost naučili partizanske pesmi.

Oglarjenje na Vodicah

Oglarjenje je bila včasih donosna obrt, ki pa jo je industrija v nekem obdobju popolnoma zatrla. Stara znanja pa še niso zamrla in oglarske kope znova gorijo, tako je tudi na Vodicah. Vasica sredi gozdov ima veliko razlogov za bogato tradicijo oglarjenja, ki jo v današnjih časih uspešno oživlja Smučarsko dru-štvo Vodice. Že peto leto zapored so postavili in zakurili kopo, vsako leto pa se ji pridruži še kakšna nova kopa vedno bolj navdušenih doma-činov. Letos so v vodiških gozdovih od aprila do oktobra gorele kar štiri

kope. Ne nazadnje gre domače oglje vedno lepše v promet, saj je kakovo-stnejše, kot industrijsko. Danes ga ne kupujejo več kovači, pač pa je upo-rabno predvsem za žar.

Za Smučarsko društvo Vodice kopo pripravlja in kuri Maks Ko-bal, doma iz Suhega vrha, živi pa v Vodicah. Znanje svojih prednikov

prenaša na mlade rodove. Nekdaj se je v okolici Cola veliko družin preži-vljalo z ogljem, pa tudi s kuhanjem apna, dohodek je bil dober.

Oglarjenje je zanimivo in natanč-no delo. Začne se pri podlagi, ki jo je treba natančno očistiti in utrditi. Nato se zloži suha drva na način, da na sredini kupa ostane luknja, kjer se kasneje kopo zakuri. Zložena drva je potrebno najprej prekriti z listjem

in smrečjem, na katerega se nato na-loži zemljo in se kopo neprodušno zatesni. Nato oglar skozi zgornjo lu-knjo kopo zakuri. Med gorenjem jo je potrebno stalno nadzorovati in ko ogenj pride do dna, je kopa konča-na. Nato se iz še tople kope pobere oglje – odkrito zemljo pa je potreb-no sproti zasipati nazaj, da ne zagori.

Povprečna kopa je sestavljena iz 10 metrov drvi, iz česar nastane pri-bližno tona oglja. Takšna kopa gori približno teden dni. Oglje se lahko izdela iz vseh vrst lesa, najbolj kako-

vostno pa je oglje iz leske, ki se upo-rablja tudi v zdravstvu.

Oglar Maks, ki vsako leto postavi več kop, je letošnjega septembra, ob svojem okroglem jubileju, postavil kopo velikanko, iz kar 40 metrov drvi in »skuhal« kar 5 ton oglja.

Oglja imajo na Vodicah trenu-tno na pretek, tudi vašemu žaru bo vdahnil značilno aromo, oglasite se pri predsedniku Smučarskega dru-štva Vodice, dobrodošli pa boste tudi pri naslednji akciji postavljanja kope in kuhanja oglja.

Št. 16 • 15. november 2012 9Knjige

Potujoča knjižnica v decembru

PONEDELJEK, 3. DECEMBERVrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 11.50 – 12.45; Podgrič 14.15 – 14.40; Lozice 14.50 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45TOREK, 4. DECEMBERVrtec Vrhpolje 10.30 – 11.15; Sanabor 12.45 – 13.15; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50SREDA, 5. DECEMBERPipistrel 11.15 – 11.50; Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30ČETRTEK, 6. DECEMBERFructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.45 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40PETEK, 7. DECEMBERVrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vipavi 13.40 – 14.15PONEDELJEK, 10. DECEMBERPodkraj 9.00 – 11.15; Col – šola 11.30 – 13.45; Col – dom krajanov 13.50–14.20; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec – šola 15.50 – 16.30TOREK, 11. DECEMBERVrtec Selo 10.00 – 11.15; Črniče 11.30 – 13.15; Ustje 13.40–14.30; Slap 14.50 – 15.45; Log 15.55 – 16.55; Budanje 17.00 -17.50SREDA, 12. DECEMBERBia-Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15 – 16.50; Erzelj Miški 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20 ČETRTEK, 13. DECEMBERVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.15 – 14.15; Gojače 14.30 – 15.30, Gojače - pravljica 15.30 – 15.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50PONEDELJEK, 17. DECEMBERSkrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00;Stomaž 17.20 – 17.50TOREK, 18. DECEMBERVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30Lavričeva knjižnica Ajdovščina, tel: 05 3661 328,GSM: 041 596 130, e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Boris Pahor navdušil polno dvorano obiskovalcev

V petek, 19. oktobra zvečer, je napoved predstavitve zadnje knji-ge Borisa Pahorja v Dvorano prve slovenske vlade pritegnila množico obiskovalcev. Boris Pahor je nabito polno dvorano navdušil s svojo pro-nicljivostjo, bistrostjo in modrostjo. »Manjka nam narodne zavesti«, pra-vi 99-letni pisatelj.

Boris Pahor, ki je že ob prihodu na oder požel stoječe ovacije publike, se je najprej pozanimal, če je med pu-bliko tudi kaj »študentov«. Simbolno vprašanje je izžarevalo željo, da svoje

napredne misli in ideje prenese mla-dim – odziv iz dvorane je bil dober.

Uvodoma je uglednega in prilju-bljenega pisatelja pozdravil župan Marjan Poljšak. Izrazil mu je do-brodošlico in spoštovanje ter ga poprosil, da ob predstavitvi knjige pove tudi kaj o svojih pogledih na preteklo in sedanje življenje. Pogo-vor je vodila Zdenka Žigon. Knjiga o Radi je knjiga o življenju, skozi pre-pletanje odnosa pisatelja in njegove dolgoletne sopotnice Rade vsebuje tudi veliko »razmislekov« o prejšnjih

časih.Pisatelj Boris Pahor je s svojim

pripovedovanjem navdušil. Spreho-dil se je skozi čas, ki ga je preživel z Rado. Njegova življenjska sopotnica, doma iz Šembida, je bila sestra na-rodnega heroja Janka Premrla Vojka, katerega smrt je močno vplivala na-njo. Njun odnos je bil ljubeč in spo-štljiv, rada sta se imela na poseben način. Pripovedi o odnosu, ki so te-sno povezane s časom, v katerem se je razvijal, je pisatelj začinil s svojimi »razmisleki«. Pahor je izžareval ne-verjetno energijo, jasne in razumlji-ve pripovedi so držale dvorano v tiši-ni, razen v trenutkih, ko ni bilo moč zadržati smeha ob hecnih prigodah ali pa zabavnih zaključnih mislih, ki jih zna pisatelj izvleči tudi iz še tako črne situacije.

»Manjka nam narodne zavesti«, je Pahorjeva misel, ki se je vila skozi predstavitev. Narodna za-vest je osnova za državljansko za-vest. Ta pa se začne z majhnim korakom – ob naslednjem prazni-ku izobesite zastavo. In preberi-te kakšno Pahorjevo knjigo. Sh

Rastline Trnovskega gozda

»Napisala sem knjigo«, je v uvodu zapisala Elvica in se z hvaležnostjo dotaknila, vseh, ki so ji stali ob stra-ni. Preko pisanja o rastlinah je spo-znala botanika dr. Toneta Wraberja, ki je izdatno obogatil njeno vedenje o rastlinah. Nad njenimi članki, ki izhajajo v časopisu Gora in so tudi združeni v knjigi pa je bdel Franc Černigoj, jo spodbujal in svetoval. Dr. Igor Dakskobler je kot botanik svetoval pri knjigi, akademski slikar Rafael Terpin pa je s svojimi risbami obogatil marsikatero stran v knjigi. Prelepe fotografije so v večini last av-torice, ki na svojih poteh, ne pozabi na fotoaparat.

Za izgled knjige in delo na raču-nalniku sta poskrbela sinova Jure in Nejc. Mož Emil, pa kot je Elvica za-pisala » z mano hodi po vseh poteh in moje navdušenje nad rastlinskimi prebivalkami našega planeta potrpe-žljivo prenaša.«

Knjiga je izšla v samozaložbi in bila predstavljena na Otlici 26. oktobra. V avli osnovne šole, kjer Elvica poučuje, se je trlo obiskovalcev, ki so ob prije-tnem programu knjigi zaželeli srečno pot. Srečno, kot jo Elvica doživlja ob

iskanju njej tako dragih rastlin.Na prelep jesenski dan sem obiska-

la Elvico, da poklepetava in mi pove kaj o sebi in rožicah. Prav veselo se je nasmejala in rekla : »Napiši o Gori in Gorjanih, saj si tudi ti z Gore.« Pa sve obujale spomine na brezskrbno mladost. Elvica je odraščala v ljube-či družini, z tremi sestrami. Dolgega časa niso poznale, saj jim je narava na Gori, kot vsem nam, ki smo tu odraščali nudila pravcato zakladni-co igral. Brez kakršne koli tehnike,ki danes obvladuje mladež, nas je šele mrak in lakota prignala domov.

Pa vprašam Elvico, po najljubši ro-žici, čeprav vem, da so ji vse zelo pri srcu. In se zasmeje in zapoje:

» Zvončki in trobentice, mačice, vi-jolice… še vedno zvončki, ki nazna-njajo pomlad in novo življenje. Ma-čice me spominjajo na mamo, ki je ljubila pomlad, planike na tata. Tata mi je prvič, kot še zelo majhni punč-ki pokazal te prelepe gorske rože. Na Kuclju je to bilo. Nageljčki, ki tako omamno dišijo, pa mi obudijo spo-min na našo teto Ivančko.«

Veliko prizadevanja pa je bilo po-trebno, da je našla zelo redek prime-

rek alpskega glavinca. To ji iz bota-ničnega vidika veliko pomeni, ker ga v Sloveniji skorajda nikjer več ne naj-demo. Zato te redke dragocene ra-stline najdejo pri botanikih posebno mesto v srcu. Da je Elvica pravi otrok narave, sem imela priliko spoznati v naših planinah, kjer sve čisto slučaj-no preživele nekaj skupnih uric. Pr-vič sem imela priliko Elvico spoznati na »terenu«. Vedela je o vseh rožicah, ki so se nam ponujale na poti, nismo jih trgale, smo pa vse ovekovečile z fotoaparatom.

V knjigi so zbrane rastline, kakor so bile objavljene v časopisu Gora. Vsa-ko rastlino spremlja zgodba, s katero avtorica na svojstven način opiše do-živetje ob iskanju redkih primerkov. Ne manjka strokovnih podatkov in zgodovinskih dejstev, ki spremljajo posamezno rastlino. Opisuje druže-nje ljubiteljev narave, ki prehodijo mnogo poti, da se naužijejo njenih lepot. Pridružila se je botaničnim prijateljem iz Idrije, ki so jo po smrti profesorja Toneta Wraberja, ki je bil njen prvi učitelj, sprejeli in nadalju-jejo svojo pot.

Ko tako prebiram knjigo, ne mo-rem mimo odstavka, ki avtorico naj-lepše predstavi, z njenimi besedami:

»Zame rastlina ni samo rastlina. Rastlina je misel v moji glavi. Rastli-na je spomin. Kjerkoli jo vidim-najsi bo zunaj, v naravi, v knjigi, albumu ali le v mislih-ne vidim samo rastli-ne.

Vidim ljudi.Spomnim se poti. Čutim topel poletni dan in vonjam

pomlad.«Tako avtorica doživlja to našo

Zemljo, Goro, Gorjane, kjer se je rodila in živi. Njeno nav-dušenje nad vsem lepim veje iz knjige te pritegne in očara. Nevenka Vidmar

Obvestila Lavričeve knjižnice AjdovščinaGibljive slike Vipavske doline Torek, 27. november 2012, ob 18.30Začenjamo s ciklusom filmov Marjana Batagelja, ki smo mu dali naslov

Gibljive slike Vipavske doline. Marjan Batagelj je skupaj s sodelavci posnel in pripravil za predvajanje vrsto zelo zanimivih filmov o naših bližnjih pa tudi sosednjih krajih in tako ohranil del naše zgodovine pa tudi naše kul-turne in naravne dediščine. Za začetek si bomo ogledali kratka filma, ki ju je pripravil za promocijo Vipavske doline.

Ure pravljic V Ajdovščini vsak četrtek ob 17.00; v Vipavi: vsako sredo ob 17.00; v

Podnanosu: vsako sredo ob 11.00; pravljica v okviru Iniciative za waldorf-ski vrtec: v Ajdovščini: 8. november 2012.

MUZIKALČKOVA glasbena pravljična urica: 15. november 2012 ob 17. uri.

Damjana Golavšek bo predstavila Muzikalčkov program glasbenih igral-nic za predšolske otroke od 3-7 let. Udeležba je brezplačna. Vabljeni otroci in starši.

Primorci beremo 2012Svečana podelitev bo v ponedeljek, 3. decembra 2012 , gost pa bo Vladi-

mir Habjan, planinski pisec in urednik Planinskega vestnika.Lokarjevo leto: Razstava Življenje je veliko, lepo in strašno Razstava Lokarjevih del, njegovih dnevnikov, kritiških zapisov o njego-

vem delu in literarno zgodovinska dela, ki pričajo o Lokarjevem vstopanju med kanonizirane avtorje. Moto razstave je Lokarjeva Literarna oporoka, ki jo je napisal v svoj ljubljanski dnevnik 14. 4. 1986: Življenje je veliko, lepo in strašno.Vse gradivo na razstavi last Lavričeve knjižnice, pisatelje-ve dnevnike in zadnjo Lokarjevo uradno fotografijo pa je ljubeznivo po-sodil Lokarjev nečak (vnuk Lokarjevega brata Mirka). Razstava razkriva samotnega moža in njegovo vztrajno hojo za lepoto k čudežu življenja. Info: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 366 13 28

Št. 16 • 15. november 201210 Umetnost

S&P161E11sH5/pH141, Jezik REaktivacije

Pilonova galerija od petka, 9. novembra 2012 gosti dela ustvar-jalke mlajše generacije Eve Petrič. Razstavo spremlja na prvi pogled težko razumljiv naslov, ki pa sledi kompleksno in večplastno zasta-vljenemu konceptu pokazanega. Slednji se razkrije ob “prebiranju”, še bolj pa z občutenjem razstavlje-nih del Petričeve.

Eva Petrič (rojena 1983 v Kranju) je umetnost študirala v ZDA (New York) ter v Avstriji, kjer je na Tran-sart Institute (New York – Berlin – Donavska univerza) opravila ma-

gistrski študij iz vizualne umetnosti (pri prof. dr. Martine Corgnati) in fotografije (mentor Lucien Clergue). Mlada umetnica z opravljeno diplo-mo cum laude tudi iz psihologije, članica dunajskega Kunstlerhausa, Z+E+M Art Collectiva Zurich/Kyo-to-Ljubljana/Vienna-Skopje ter kot avtorica dveh romanov in pesniške zbirke tudi Društva slovenskih pisa-teljev, se uveljavlja na polju likovne umetnosti, literature in filma, spo-gleduje pa se tudi z oblikovanjem. Za seboj ima okrog trideset samostojnih razstav v Avstriji, Sloveniji, Makedo-

niji, ZDA in Argentini ter kar nekaj predstavitev na področju vizualnih umetnosti in filma (performansi, scenariji celovečernih filmov ter vi-deo). S svojimi projekti je nastopala na večjih umetniških dogajanjih v Sloveniji ter po svetu (v Avstriji, v Sloveniji, v Španiji, v Nemčiji, Italiji, na Kitajskem, Filipinih in v ZDA), v letošnjem letu pa je sodelovala na razstavi Odtisi in vtisi / Prints and Impressions v ljubljanskem MGLC--ju, s prostorsko instalacijo v Buenos Airesu ter v razstaviščih na Dunaju.

Intermedijska razstava, s katero se izjemno aktivna umetnica, ki trenu-tno živi na Dunaju, predstavlja v Pi-lonovi galeriji, izhaja iz njene druge knjige umetnika Shadows&Pupets, the language of E@motions RE-ac-tig (iz leta 2010), od koder izvirajo razstavljena dela. Avtorica se skozi različne medije - fotografijo, zvočno in video projekcijo, performans (ujet v barvnih fotografijah) ter literarno zgodbo - kaže kot ustvarjalka, razi-skujoča globine ozadja za svoje vizu-alne pripovedi. Skozi različne načine uporabe teorije senc - že prepoznav-nega ter konstantno razvijajočega in dopolnjujočega motiva v njenem

opusu - Petričeva vizualizira čustva. Na odprtju je svoje delo in njegovo ozadje skozi pronicljiv intervju, ki ga je vodila kustosinja Maja Marin-kovska, pojasnjevala in osvetljeva-la tudi sama ustvarjalka. Njena že druga knjiga umetnika - na ogled je tudi njena predhodnica Gr@y Mat-ter – the language of shadows iz leta poprej - »združuje številne vizualne in vsebinske detajle«, ki zahtevajo od gledalca/bralca angažiranost; nji-hove naveze in povezave ter pomen-skost je mogoče razbirati le preko prebiranja knjige, torej z neposre-dnim stikom s samim umetniškim delom. Ti konstitutivni delci celote večplastne zgodbe predstavljene-ga se razkrivajo znotraj črno-belih analognih fotografij, barvnih digi-talnih posnetkov ter njihove »sinte-ze« - slednje vidimo v povečanem formatu na razstavljenih diptihih. Knjiga vsebuje tudi celotno Zgodbo zlatorumene poti male deklice - nje fragmenti pa sestavljajo drugo po-lovico diptihov. Medtem pa se nam skozi Zgodbo malega dečka, ki se od-vija preko elektronske pošte, odkriva tudi literarna ustvarjalnost Petriče-ve. »Osrednjo pomensko vlogo pa v

knjigi zagotovo nosi pH lestvica E@motions RE-acting, ki povezuje vse likovne in literarne elemente med seboj in dešifrira njihov čustveni naboj skozi vizualne ključe«, nam predstavljeno še odstira kustosinja razstave. Večplastnost, simbolika ter problematika in vprašanja, ki so vgrajena v ta projekt (knjiga umetni-ka Shadows&Pupets, the language of E@motions RE-actig sicer tehta osem kilogramov!) se prepletajo preko skupnih korenin, ki jih je umetnica našla pri Platonu, v arhetipih, nače-lu dualizma, potrošniški simboliki, manipulaciji, psihologiji čustev in v kemiji. In ker je zelo široko tudi iz-ražanje omenjenega - Petričeva ob vidni posega tudi po zvočni in čutni podobi - je njeno delo lahko s svojo kompleksnostjo resnično mnogovr-stno in mnogolično interpretirano ter kot tako gledalcu dovoljuje »po-polnoma individualno izkušnjo«.

Razstava, ki jo spremlja dvojezič-ni (slo./ang.) katalog z besedilom Maje Marinkovske in Eve Petrič ter z reprodukcijami razstavlje-nih del, bo v Pilonovi galeriji na ogled do 2. decembra 2012. TC

Lokarjeva galerija odprta

V četrtek, 25. oktobra 2012 je Društvo likovnih umetnikov Se-verne Primorske (DLUSP) z raz-stavo svojih članov uradno odprlo vrata svoje galerije, ki je tako po-stala tretja razstavna in kulturna točka v centru našega mesta.

Razstavni program galerije na Pre-šernovi ulici 15 bo sprva namenjen skupinskim predstavitvam, pozneje pa tudi samostojnim razstavam in projektom članic in članov - slikar-jev, kiparjev, grafikov in fotografov - , bo pa galerija tudi prostor, odprt za mednarodne likovne in kultur-ne dogodke. Med drugimi naj bi se v prihodnjem letu poleg razstave učencev iz ajdovske občine zgodilo tudi gostovanje večje retrospektivne razstave ter mednarodna razstava slikarjev iz Evrope in ZDA, pre-nesena iz Poljske. Umetniškemu ustvarjanju namenjeno podstrešje bo z ateljejem in bivalnimi prosto-ri obenem omogočalo povabljenim umetnikom udeležbo na srečanjih, kolonijah in delavnicah, ki jih na-merava organizirati društvo v pri-hodnje.

Na tokratni, prvi uradni razsta-vi se v pritličjih prostorih s svoji-mi deli predstavlja sedem članov: Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Franc Golob, Azad Karim, Miran Kordež, Lucijan Lavrenčič in Bog-dan Vrčon. Utišana in vase zazrta

se Bačičeva dela skozi prefinjeno presvetljeno barvno lestvico ozira-jo v intim(istič)no polje izražanja. K umirjenemu in poetičnemu ter simbolično nakazanemu celote do-prinese tudi abstraktna poteza, ki sicer prepoznavno znamenje na sli-ki obda z večplastno pomenskostjo. Dela Lucijana Bratuša s svojo figu-ralno govorico stiliziranih ženskih likov ter prepričljivo konstrukcijo nagovarjajo z intenzivnimi in za sli-karja značilnimi barvnimi poudarki – skladna in izvrstno dognana ska-la kolorita dodatno razpira vsebino notranjega izraza. V izrazito čutno žensko postavo, subtilno izpeljanih plamenastih barvnih potez, nasta-njeno znotraj slikarskih kompozicij Mirana Kordeža, je fizično posegla navpična cezura - ta naslikano fi-guro postavlja v neke vrste bolečo osamelost, dotikajoč se dimenzij globine človeškega. Pokrajina je iz-vor in sidrišče slikarskega motiva dvema ustvarjalcema - Golobu ter Lavrenčiču. Izrezi arhitekturnih vedut Franca Goloba se navezujejo na kraj, ne da bi se ob tem zmogli izmakniti ponotranjenim kraji-nam samega slikarja – prihajajo in vračajo se tja, kjer so se porodile, v prostore, kjer se oplajata realnost in v domišljiji presnovljeno. Medtem pa Lavrenčičeve krajine razkrivajo ustvarjalca, ki poskuša svet spreje-

mati skozi prizmo nevtralnega, so odmaknjene notranje pokrajine, ki s prefinjeno govorico sporočajo o fi-lozofski drži umetnika. Pripovedu-jejo o njegovi vlogi znotraj ustvar-jalnega procesa, ki ga pospremljata svetovja pisane besede in glasbe, so približane in obenem odmaknjene v svoji pripovedi. Delo Azada Kari-ma prepreda univerzalno sporočilo, porojeno z bolečino ob doživljanju vojnega razdejanja slikarjeve prve domovine. Tudi zato se je inten-zivna barvitost, priča veselja nad življenjem, umaknila bolj umirjeni harmoniji ozadja, v katero simbo-lično zarišejo detajli pismenk ali znakov, pripovedujoč zgodbo zapu-ščenih hiš … Bogdan Vrčon gradi sliko s premišljeno potezo navide-zno spontane geste, središčni motiv okrog katerega nastaja slikarjeva li-kovna in vsebinska pripoved ostaja figura, ki jo preveva ostroumna, iz-ostrena in duhovita nota, celoto pa obdaja občutje nadrealnega.

Društvo, ki je s skrbjo za stavbo svoj sedež preneslo v Ajdovščino, je hišo zdravnika in pisatelja Dani-la Lokarja - v soglasju z njegovimi dediči - obnavljalo skozi leto. Ob tem jih je podprla ajdovska občina, z materialom, opremo, delom sa-mim ter denarnimi prispevki pa so pomagali številni donatorji in spon-zorji, obrtniki in podjetniki - tem so se na odprtju člani zahvalili s podar-jenim umetniškim delom. Obenem pa so tudi sami, z lastnim delom, vložili dobršen delež v prenovo. Slednja bo tako v osnovi zaključena pred uradnim odprtjem Lokarjeve spominske sobe in odkritjem obe-ležja, ki bosta 23. novembra 2012 sledila simpoziju v Pilonovi galeriji ob pisateljevi 120 letnici rojstva. TC

Košara razstav skozi živahen kolorit razveseljuje turobno jesen

Kar nekaj razstavnih dogodkov v organizaciji društva Lična hiša ter njenih članov zaznamuje to jesensko dogajanje.

V galeriji Mežnarija v Mengšu se je te dni iztekla razstava Polone Kuna-ver Ličen pod naslovom Košara barv. To je bila njena prva samostojna sli-karska razstava, saj je bila Polona do sedaj bolj poznana kot ilustratorka in grafičarka. Zvesta svoji pisani in temperamentni naravi se na slikah izraža skozi malodane divji kolorit in izrazito dekorativen pristop k detaj-

lu in vzorcu. Slikarsko košaro je na-polnila na pet načinov: s španskimi šopki, sadnimi tihožitji, domačimi krajinami, provansalskimi pogledi in z mozaiki svojih čarobnih svetov.

V soboto 10. novembra je bilo v Lični hiši odprtje razstave ilustra-cij mladega obetavnega ilustratorja Mihe Hančiča, diplomanta likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Otroške ilustracije, ustvar-jene z mehko črno barvico, so nežne, senčene s podobo gozdnih motivov. Do 15. decembra si je razstavo v Lič-ni hiši možno ogledati.

V ponedeljek 12. novembra je bila v galeriji na Vogalu v Postojni odprta razstava akrilnih slik in grafik Polone Kunaver Ličen in Davida Lična, oba umetnika sodelujeta tudi na 10. slo-venskem bienalu ilustracije, katerega otvoritev je bila v torek 13. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Polona razstavlja ilustracije iz svoje avtorske knjige Znamenje galebov, David pa iz knjige basni Devetnajst. Niko Ličen

Št. 16 • 15. november 2012 11Kultura

Zlata nagrada za mlade fotografe OŠ Danila Lokarja

Na VI. tradicionalnem vsesloven-skem osnovnošolskem fotografskem natečaju „Bistvo očem skrito, srcu odkrito“, na katerem je sodelovalo 270 učencev s 53-ih šol, so učenke,

ki obiskujejo fotografski krožek za-sedle skupno 1. mesto in osvojile zla-to nagrado v kategoriji osnovnih šol. Fotografski krožek na šoli vodi men-torica Jasmina Putnik, tudi sama

odlična fotografska umetnica. Med najboljšimi deli je tudi fotografija učenke 9. razreda Urške Lokar, ki bo zanjo prejela diplomo. Čestitamo!

Osmi roman Bojana Bizjaka - Poslušalec

Konec oktobra je izšel že osmi roman Bojana Bizjaka z naslo-vom Poslušalec. Tokrat gre za povsem urbano zgodbo, ki govo-ri o stiskah modernega časa.

Roman poskuša biti psihološko obarvan, saj je glavni akter upo-kojeni klinični psiholog, ki se trudi odstirati težave raznih ljudi in jim skuša pomagati skozi dol-ge pogovore, ki se skozi roman napletajo in spletejo v enotno

zgodbo skozi glavnega „poslušal-ca“. Morda je draž te knjige rav-no v tej večzgodbovni formi, ki se vpleta v odnos med akterjem in njegovo ženo - ta pa je uspe-šna poslovna ženska in nekako skuša dominirati nad njim. Ro-man ima močno tendenco, da bi skušal skozi psihološka očala videti majhne zgodbe (upokojen učitelj, mati samohranilka, bivši zapornik ...), vendar so nekatere zgodbe napisane v obliki pisma, ali so to celo zapiski iz groba ... Roman se lirično izteče skozi šop pesmi, ki naj jih bi napisal eden od njegovih izpovedancev.

„Tako, nova knjiga začenja novo življenje. Za enkrat ne razmi-šljam še o predstavitvi, ker sem letos že predstavljal eno knjigo in je bil obisk pičel. Mislim, da to-krat predstavitve še lep čas ne bo“, pravi Bojan, vi pa le posezite po kateremu od njegovih romanov. Zadnjega - Poslušalca - lahko za sedaj kupite pri avtorju, cena je 20 evrov, za več informacij pa pokličite Bojana na 041-233-021.

Moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Španije prinesel zlato

Pevci zbora Srečko Kosovel iz Aj-dovščine so se iz Španije vrnili z zla-tom. V katalonskem mestu Calella so se udeležili velikega pevskega tek-movanja, kjer je v različnih kategori-jah sodelovalo 80 zborov s treh celin z več kot 1500 pevci. Kosovelovci so se pod vodstvom Matjaža Ščeka na

tekmovalnem nastopu odlično odre-zali, kar je nagradila tudi strokovna žirija in jim dodelila 21,24 točke, kar je pomenilo zlato plaketo.

Najbolj so žirijo (in publiko) nav-dušili s slovensko skladbo Sedem si rož Zorka Prelovca.

Čestitamo zboru!

Žarova Palčica navdušila zamejske otroke Dramska skupina Žar Društva

Most iz Ajdovščine je v oktobru gostovala v slovenskem kulturnem centru v Vidmu, kjer je učencem dvojezične šole uprizorila Andrse-novo Palčico. Tako kot že mnoge gledalce doslej, je lutkovna predsta-va v izvedbi domače skupine in režiji Ade Bačar navdušila tudi zamejske otroke.

Skupino je gostoljubno sprejela gospa Živa Gruden ter jih po pred-stavi v prostorih Inštituta za sloven-sko kulturo seznanila s predstavniki društva Srebrna kaplja. Pogovor ob prigrizku je tekel predvsem na temo kulturnega povezovanja – zamejci si želijo širšega in tesnejšega sode-lovanja z matično domovino in več zanimanja Slovencev za njihovo za-nimivo Videmsko pokrajino.

Žarovci so si nato ogledali Rakarjev

hram in grad Ahrensperg v obnovi v Biljačah, domačini pa so jih opozo-rili tudi na mnoge druge naravne in kulturne posebnosti v okolici, ki je še posebno zanimiva tudi za astrono-me, kar bo domača Univerza za 3. ži-vljenjsko obdobje najprej izkoristila.

Dramska skupina Žar pa ima za svoj naslednji projekt že izbrano zgodbo iz bogate zamejske zakladnice. To bo še eden v vrsti pomembnih korakov na poti kulturnega sodelovanja. Sh

Gledališka delavnicaAjdovski ljubiteljski igralci so se

na Martinovo soboto udeležili semi-narja, ki ga je vodila dramska igral-ka, pesnica, pisateljica, prevajalka in gledališka pedagoginja MAJA GAL ŠTROMAR.

Delavnico je tudi letos organizirala Katrina Volk koordinatorka JSKD Območne izpostave Ajdovščina in je potekala v večnamenski dvorani Krajevne skupnosti v Ajdovščini. Namenjena je vsem ljubiteljskim igralcem, začetnikom in tistim,ki bi radi svoje znanje nadgradili ter vsem, ki se srečujejo z javnim na-stopanjem. Maja Gal Štromar ki je študirala na ljubljanski Filozofski fa-

kulteti jezike, je študij gledališke igre končala v Parizu na Mednarodni šoli za gledališče Jacquesa Lecoqa. Njene delavnice so vedno zanimive, dina-mične, igralcu nudijo nova znanja. Igralci ves čas aktivno sodelujejo in pridobivajo celostno znanje odrske-ga ustvarjanja. Letos je bilo zanima-nje za delavnico veliko, tako bo na-slednji teden potekala še ena.

Ker znanja ni nikoli dovolj, ljubi-teljski gledališki igralci upajo , da bodo tudi v prihodnje še organizi-rane gledališke delavnice. Z velikim veseljem se jih bodo udeležili. Nevenka Vidmar

Slikarska razstava Aleksandre Ambrožič

Prijateljica Aleksandra Ambrožič me je povabila na odprtje svoje li-

kovne razstave, ki je v znameniti hiši Peko. Včasih so tam domovali čevlji

vseh vrst, sedaj pa so izložbe name-njene za likovno umetnost.

Aleksandra Ambrožič je članica Društva MOST- Univerze za tretje življenjsko obdobje in Društva POC, kjer se ukvarja z likovnim ustvarja-njem in izdelavo keramike.

Do sedaj se je udeležila vseh sku-pinskih društvenih razstav doma in v tujini /Gorica, Krmin, Kopriva in Kostrena.)

Pri MOST-u je njen mentor g. Anton Bavčar, pri POC-u pa se je udeležila več tečajev in delavnic pod vodstvom različnih in pri-znanih strokovnjakov. Njena dela bodo v predprazničnem novembru poživljala izložbeno okno na Pre-šernovi ulici. Na potepanju po me-stu se ustavite in si jih oglejte. Vlasta Ferjančič

Št. 16 • 15. november 201212 Izobraževanje

Alumni srečanje Univerze v Novi Gorici

V torek, 23. oktobra 2012, je v Ajdovščini potekalo Alumni sre-čanje vseh fakultet in visokih šol Univerze v Novi Gorici. Glavni namen srečanja je bil druženje alu-mnov Univerze v Novi Gorici ter ohranjanje stikov med diplomanti, mentorji, dekani fakultet in šol ter vodstvom univerze.

Društvo alumni klub je bilo usta-novljeno v letu 2004, v letu 2011 pa je aktivno začelo delovati pod okriljem Univerze v Novi Gorici. V novi obliki delovanja je bilo to prvo srečanje, na katerem se je zbralo več kot 100 bivših študentov.

Srečanje je potekalo v restavraci-ji Dama v Ajdovščini, kjer je uvo-

doma zbrane pozdravil prorektor za raziskave, prof. dr. Gvido Bra-tina. Sledil je govor predstavnika ustanovnih članov Alumni kluba, gospoda Draga Paplerja. Direktor Fundacije Edvard Rusjan, gospod Marko Vrtovec, pa je predstavil fundacijo, njeno delovanje ter na-men.

Večer smo nadaljevali v sprošče-nem vzdušju, ob glasbi dua Tatjana & Jani, vinu, ki je izjemen rezultat dela Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo, dobri hrani in še bolj-ši družbi in pogovoru. Obujali smo spomine na čas, ki smo ga preživeli skupaj.

S tradicijo Alumni srečanj na-meravamo nadaljevati tudi v prihodnosti. Organizirali bomo tudi drugačne dogodke, ki pred-stavljajo priložnost za srečeva-nje in druženje ter spletanje no-vih vezi in krepitev starih. Andreja Leban

Predstava za velike in male

Na OŠ Dobravlje smo že drugo leto v projektu pospeševanja bralne pi-smenosti – Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopom do znanja.

Branje je elementarna dejavnost za pridobivanje novih znanj. Pomemb-no je tako za širjenje splošnega zna-nja, domišljije, specifičnih strokov-nih znanj in sposobnosti orientacije v sodobnem načinu življenja. Ker pa so otroci in mladi vedno bolj komu-nikativni s sodobnimi tehnološkimi mediji, ki ponujajo slikovne, glasov-ne in hitro menjajoče informacije, se način sporazumevanja in učenja spreminja.

Utrjevanje elementarnih dejavno-sti pridobivanja znanja: branje, pi-sanje, računanje in hkrati osvojitev selektivnega načina komunikacije s sodobno informacijsko komunika-cijsko tehnologijo, se pokažeta kot

pomemben segment v sodelovanju med šolsko in družinsko vzgojo.

Raziskave kažejo, da nivo bralne pismenosti med mladimi v Sloveni-ji pada, kar posledično pomeni ni-žanje sposobnosti učenja in znanja. Zaostajamo za drugimi evropskimi državami in zato moramo na tem področju storiti več, da bomo ostali v učenju in razvoju znanja konku-renčna družba.

Spodbujanje bralne pismenosti bo pripomoglo k dvigu ravni bralne učinkovitosti in s tem sposobnosti boljšega učenja. Razvijajoča družba in znotraj nje šola se mora ta zaveda-ti poslanstva vzgajati mlade v vedo-željnosti, temeljnih znanjih in vešči-nah, sposobnostih selektivne upo-rabe informacijsko komunikacijske tehnologije in poglobljenega učenja. Slaba bralna pismenost vodi v plitvo učenje, ki daje površinsko znanje. To

pa ne more biti trden temelj razvoja posameznika in družbe.

Zato usmerjamo pozornost k bra-nju in pisanju. S tema veščinama se bodo sedanje mlade generacije kljub izjemni tehnološko komunikacijski spretnosti še bolje učile in dosegale trajnejše znanje.

In zato imamo literaturo, pesmi, gledališče, besede, branje in pisanje. Zato povabimo literarne in druge umetniške ustvarjalce in zato smo si v oktobru ogledali krasno predstavo o Nerodni Avguštini. Vsestranski umetniški ustvarjalec Sten Vilar jo je skupaj z akademsko igralko Andrejo Stare uprizoril po slikanici Nerodna Avguština (Preusler O. in Lentz H.). Zgodbo smo brali z vsemi učenci naše šole, od prvega do devetega ra-zreda. Kljub obliki slikanice, ki naj bi bila namenjena le najmlajšim, so jo sprejeli vsi učenci. Na predstavo so prišli z že osvojeno zgodbo in zato niso videli le klovnov in cirku-sa, ampak odnose v družini. Ti pa se dotaknejo vseh in zato je bila to predstava ZA VELIKE IN MALE. Užitek ob predstavi je dopolnila misel Nerodnega Avguština: …«Od zdaj naprej bova vse delala skupaj. Jaz ti bom pomagal v kuhinji in pri otrocih, ti pa boš z mano nastopala v cirkusu …«

Kot vse človekovo početje vključno s pridobivanjem znanja in razvojem družbe se tudi naša zgodba začne in konča s človeškimi odnosi. Irma Krečič Slejko

Pet let OŠ ŠturjeOŠ Šturje je septembra zakora-

kala v svoje peto leto svojega delo-vanja. Simbol šole je drevo, ki je v teh letih pošteno pognalo koreni-ne. Šola je tako aktivno vključena v mnoge pore družbenega delo-vanja našega mesta, da se zdi, kot da je tu od nekdaj. Najbolj smo jo spoznali ob raziskovanju življenja in dela Milana Klemenčiča, ki je postal prepoznavni znak šole in bo verjetno za vedno označeval našo najmlajšo šolo, katere poseb-na pozornost je in bo namenjena lutkarstvu.

Poleg kulturnega delovanja pa so šolarji in njihovi mentorji aktivni tudi na drugih področjih, še pose-bej v turizmu, ekologiji in zdravem načinu življenja ter medgenera-cijskega povezovanja. So »zdrava šola«, »kulturna šola«, »eko šola«, državni prvaki v ekokvizu, na tra-dicionalnem tekmovanju TZS že nekaj let zapored pobirajo glavna priznanja, na prvem slovenskem

šolskem kuharskem tekmovanju so se s poznavanjem tradicional-nih jedi izkazali mladi kuharji, na Dnevu gibanja in druženja genera-cij se aktivno družijo, upokojence učijo računalništva, le-ti pa otro-kom prebirajo pravljice in jih uči-jo pozabljenih ročnih spretnosti, beležijo pa še vrsto drugih merlji-vih in tudi drugačnih uspehov. »Z omenjenimi dejavnostmi bomo na-daljevali tudi v prihodnje, ker so se izkazale za uspešne, odprti pa smo tudi za nove. Zavedamo se sodelo-vanja z domačim okoljem, po nače-lu, da je potrebno najprej dobro po-znati »svet pred domačim pragom«, da potem lahko samozavestno sto-paš po svoji lastni poti in spoznavaš nova okolja,« pravi ravnateljica šole Ava Curk, zadovoljna z de-lom šole in hvaležna zaposlenim, da so pripravljeni ob rednem delu sodelovati tudi v vseh mnogih in odmevnih šolskih projektih. Sh

Posadili so drevesa

Otroci iz lokavškega vrtca so v pri-hajajoči jeseni večkrat obiskali gozd. V vaškem vrtcu je takšno početje ne-kaj običajnega. Letošnje raziskovanje pa je bilo še posebej pestro in zabav-no. Zakaj?

Ob opazovanju sprememb in poja-vov ter nabiranju semen in plodov so otroško radovednost pritegnila prav majhna drevesca. Iz česa so zrasla?

Nabrali so želode, jih odnesli v vr-tec in le-te posadili. Pridno opazuje-jo kaj se dogaja. Zaenkrat je vzklilo le nekaj želodov in nežne rastlinice so komaj podobne majhnemu drevesu. Vendar veselja niso izgubili, vsako raziskovanje ima svoje nepredvidene zaplete in še vedno potrpežljivo ča-kajo, saj bi vsak rad domov odnesel svojo sadiko.

V glavah malih radovednežev so se porajala vprašanja? Kako rastejo drevesa? Zakaj tako počasi? Na ta in podobna vprašanja jim je pomagal odgovoriti gozdarski inženir Vojko, ki jih je obiskal , jim predstavil svoje delo in pomen gozda. S seboj je pri-nesel nekaj drevesnih sadik, da so spoznali kako zgleda mlado drevo. Drevesa so nato posadili na prostor ob igralih. Pri tem pa jim je poma-gal tudi Vojkov pomočnik Matevž. Vsak otrok je aktivno sodeloval pri eni izmed faz dela: izbiri drevesa, zasipanju, utrjevanju ali kasneje zali-vanju. Mali gozdiček ob lokavški šoli že raste.

Ko so hodili v gozd so med potjo opazovali požagana drevesa-hlode ,

ob vračanju v vrtec pa so si na žagi ogledali še razžagan les-deske. Da o glasbi motornih žag po vasi niti ne govorimo, saj se drva žagajo skoraj pri vsaki hiši.

Radovednost jih je pripeljala še do mizarske delavnice Hrast, kjer so jim pokazali kako les obdelujejo in kako nastane prava lesena hiška. Mojster mizar jih je povabil k sestavljanju hiške, vanjo so se kasneje tudi skrili.

Da iz lesa nastanejo lahko prave umetniške skulpture, so spoznali na obisku pri Jakobovem nonotu. Pred-stavil je delo rezbarja in svoje lesene izdelke. V času obiska je imel izdela-nih največ ovčk, pastirjev in figuric, ki so otroško fantazijo kaj kmalu po-peljale v praznični čas.

Z lokavškimi raziskovalci se trudita vzgojiteljica Bojana in njena pomoč-nica Maja, ki pri delu upoštevata pe-dagoška načela Kurikuluma za vrtce. Ob izvajanju omenjenih vsebin, sta še posebej upoštevali načelo sodelo-vanja z okoljem, ki se glasi:

-upoštevanje različnosti in možno-sti uporabe družbeno-kulturnih vi-rov učenja v najbližjem okolju vrtca,

- upoštevanje naravnih in družbe-no-kulturnih specifičnosti okolij, iz katerih prihajajo otroci.

vir: Kurikulum za vrtce MŠŠ.Pri vsem tem pa so načela obrob-

nega pomena, najpomembnejše je pristno otroško veselje pri razisko-vanju in osvajanju novih vsebin. b.d.

Št. 16 • 15. november 2012 13Šport

Odlični drugi v tekmovalni sezoni 2012

V soboto 3. novembra 2012, smo se člani Društva ljubiteljev starodob-nih vozil Vipavska dolina udeležili uradne razglasitve rezultatov Zveze SVS za tekmovalno sezono 2012. Društvo Oldtimer Stara Gora je bilo

gostitelj najboljših posameznikov, ki so v tekmovalni sezoni 2012 dose-gli vrhunske rezultate. Pokali so bili podeljeni tudi trem najboljšim dru-štvom, članom Zveze starodobnih vozil Slovenije, v katero je včlanjenih

42 društev. Društvo Vipavska dolina iz Ajdo-

vščine je v tekmovalni sezoni 2012 doseglo izjemne rezultate. Vloženi trud in prizadevanja so bila poplača-na z velikim uspehom. Skupno smo se povzpeli na drugo mesto in prejeli srebrn pokal, kar je za naše, razme-roma mlado društvo, ki po številu članov sodi med srednje velika dru-štva, resnično velik dosežek. Bleste-li so posamezni člani, ki so celotno tekmovalno sezono dosegali vrhun-ske rezultate. Toliko prvih, drugih in tretjih mest v posameznih kategori-jah ni doseglo nobeno drugo dru-štvo. Naši najboljši tekmovalci zaslu-žijo, da njihove rezultate objavimo.

1. mesto Drago Kukovič avtomo-bil Dodge Roadstar, letnik 1924

1. mesto Obid Ivan avtomobi Fiat 500 A Topolino, letnik 1937

1. mesto Troha Bogdan avtomobi Austin mini 850, letnik 1970

1. mesto Remec Vinko avtomobil Zastava 615, letnik 1967

2. mesto Bat Jožko motorno kolo Moto Guzzi V50, letnik 1980

2. mesto Bizjak Dušan avtomobi lnocenti mini 1000, letnik 1974

3. mesto Štrancar Miro avtomobil Tiat 500 A Topolino, letnik 1939

3. mesto Ostrožnik Anton motor-no kolo Piagio Vespa 125 Sprint, le-tnik 1962

3. mesto Lokar Nejc motorno kolo Macchless 63RE, letnik 1941

4. mesto Žiberna Vladimir mo-torno kolo z bočno prikolico Benelli 500 TN, letnik 1934

7. mesto Šuligoj Samo avtomobil Fiat X1/9, letnik 1974

8. mesto Morenčič Jožko avtomo-bil NSU Prinz 1200 C, letnik 1969

Našim zmagovalcem iskrene če-stitke, tudi v prihodnji tekmovalni sezoni jim želimo še veliko dobrih uvrstitev. Velika želja pa je, da bi se društvo v skupnem seštevku do-seglo 1. Mesto med društvi v Zvezi SVS. Če primerjamo letošnje rezul-tate društev in njihovo število članov - društvo Stara Gora je z 22. tek-movalci zasedlo 1. Mesto, Društvo Vipavska dolina z 12. tekmovalci 2. mesto. Adria Classic iz Kopra z 15. tekmovalci doseglo 3. Mesto – po-tem o tem sploh ni nobenega dvoma.

Podelitev je bila svečana z bogatim kulturnim progra-mom. Gostiteljem se za prije-ten dan iskreno zahvaljujemo. Društvo Vipavska dolina

Ajdovke tudi na jesen dobro pripravljene

Ajdovske rokometne veteranke smo ponovno pričele rokometno sezono in se za začetek preizkusile na mednarodnem turnirju v Vodi-cah, kjer smo že lansko leto osvo-jile turnir. Po dvomesečni pavzi in počitku, smo se podale na Hrvaško precej skeptične, kajti tega turnirja se udeležijo najboljše veteranske eki-pe iz Hrvaške in Slovenije. Turnir je potekal 7. in 8. septembra in sicer na

zunanjem igrišču. Z bojaznijo, da je to asfalt in zunanja temperatura 30 stopinj, smo že v petek stopile na igrišče in odigrale tri tekme. Glad-ko smo premagale ekipe Metkoviča, Osijeka in Sevnice. Za soboto nas je pričakala še ekipa Splita, ki je bila favorit turnirja. Tudi z njimi smo z borbeno igro uspele in suvereno zmagale. Finale turnirja je bil slo-venski, in sicer z ekipo Duplje Kranj, tako imenovane Žabice. Borba je bila težka, rezultat izenačen, vendar smo bile na koncu boljše v streljanju sedemmetrovk.

V septembru smo se udeležile tudi turnirja v Preboldu, kjer smo dose-gle drugo mesto. Presenetile so nas novinke iz Žalca. Sicer že stare »pri-jateljice« na igrišču, so bile v finalu

za gol boljše od nas. V oktobru smo bile v Krmelju, kjer smo se na zuna-njem igrišču spopadale z dežjem in ekipami Idrije, Sevnice in Dupljami. Premagale smo vse in si zasluženo priborile prvo mesto.

Zadovoljne smo, da smo sezono začele dobro, z dobrimi rezultati in veliko volje za naprej. Sicer smo tre-nutno nekoliko zdesetkane, ker nas težijo poškodbe, ampak upamo na najboljše in verjamemo, da tam kjer je volja je tudi moč.

K zmagam in dobrim rezultatom pripomoremo vse, kajti le vse skupaj vedno dosežemo to, kar si zadamo. Ena brez druge ne bi dosegle tega, kar nam na koncu uspe.

Uspešno izpeljali lokostrelsko tekmovanje

21. oktobra je v Budanjah potekala prijateljska 3D tekma, tako imeno-vani trojček, ki se ga je udeležilo kar 62 tekmovalcev ob blizu in daleč. Streljalo se je na makete živali, ki so bile porazdeljene po terenu, gozdu okrog strelišča na Ravnah. Doletela nas je velika čast, da se je naše tek-me udeležila tudi aktualna evropska prvakinja v disciplini 3D, gospa Do-roteja Oblak. Njej je seveda pripadla prijetna »dolžnost«, da je na koncu podelila zaslužene medalje. Tako so le te dobile še dodatno vrednost. 

Tekmovalci so med drugim strelja-li tudi na »letečega prašička«, ki pa mu je letos malo vreme ponagajalo. Začuda namreč ni pihala slavna vi-pavska burja, pa ga je bilo zato treba gugat kar z rokami. Zmagal je go-spod Aco Oblak in domov odnesel

kolo sira. Dobre volje se je pohecal, da je Gorenjec in da ga ne misli de-liti.  Člani Budanjskih lokostrelcev smo se kar najbolj potrudili, da smo tekmovalcem pričarali lep, prijeten družaben dogodek. Bilo je jedače in pijače po želji in še več. Glede na to, da so od nas odšli z besedami po-hvale in z lepo preživetim dnevom, ne dvomimo, da nam bo še večkrat uspelo spraviti pod streho takšno prijateljsko družabno-lokostrelsko srečanje.

Na koncu pa še beseda zahvale vsem sponzorjem, ki nam pomagajo in vsem, ki so nam dovolili na nji-hovem zemljišču postaviti 3D progo. Tudi z vašo pomočjo se naš klub raz-vija in dosega zelo lepe rezultate!

Vse v zlato! Budanjski lokostrelci

Ljubljanski maraton in tekači Vipavske doline

Ljubljanski maraton je osrednja tekaška prireditev v Sloveniji. Tek-movalni program vključuje mara-ton – 42 km, polmaraton – 21 km in tek na 10 km. Poleg tega pa še srednješolski in osnovnošolski tek ter lumpi tek za najmlajše.

Na letošnji maraton je bilo pri-javljenih rekordnih 26.000 udele-žencev, slabo vreme pa je udeležbo zmanjšalo na dobrih 16.000. Kljub temu je šlo za nepregledno množi-co športnikov. Zelo pohvalno pa je, da so ob ljudje poti množično spre-mljali tekmovalce in jih spodbujali. Še več jih je bilo na cilju.

Na največjo slovensko tekaško prireditev organizator posebej po-vabi tudi vrhunske tekače iz Kenije, Etiopije, Ugande … , ki so sposobni preteči 42 km v dobrih dveh urah.

Rekord Ljubljanskega maratona je 2:08. Letos je bil najboljši, s časom dve uri in devet minut, komaj 19-le-tni Berhanu Shiferaw iz Etiopije.

Člani Športnega društva Tekači Vipavske doline smo se Ljubljan-skega maratona prvič udeležili pod svojim imenom. Prijavljena je bila zelo številna ekipa, kar 49 tekačic in tekačev. Glede na veliko število pri-jav smo organizirali avtobusni pre-voz. Slabo vreme in bolezen neka-terih je udeležbo malo osiromašila , toda še vedno se nas je na start po-dalo 37 in vsi smo tudi dosegli cilj.

Na dan maratona, 28. novembra, nas je pričakalo resnično slabo vre-me. Proti Ljubljani smo se odpravili že kmalu po šesti uri zjutraj in do Razdrtega je avtobus pošteno zibala orkanska burja, potem pa sneg na

cestišču in po polžje smo se premi-kali proti cilju za plugi in kolono, ki se je nabrala za njimi. Start teka na 10 km je bil ob 8,30 in avtobus nas je pripeljal v bližino starta samo nekaj minut prej. Ni bilo časa za ogrevanje. Pripravili smo se tako, ta smo tekli do štarta, ki smo ga celo zamudili za kako minuto. Če bi se izrazili po nogometno, bi rekli, da teren nikakor ni bil primeren za igro. Plus štiri stopinje, goste sne-žinke in dež, na tleh pa kakih 10 cm snežne brozge. Kljub neugodnemu vremenu se je 26 naših tekačev in tekačic spoprijelo s progo po me-stnih ulicah in delno po obrobju mesta oziroma ljubljanskem Rožni-ku. Vsi smo tudi uspešno prišli do cilja.

Ob 10.30 so se na start podali ma-ratonci in polmaratonci (42 in 21 km). Na 21 km so nastopili štirje naši fantje in sedem deklet. Naziv »fantje in dekleta« je potrebno vzeti malo z rezervo, glede na to, da so to gospe in gospodje srednjih let. Pro-ga je bila malo boljša, dež in sneg sta prenehala, postajalo pa je vedno bolj hladno. Čeprav je za člane dru-štva Tekačev Vipavske doline po-membno prevsem premagati progo in tekmovati sam s sabo, končni rezultat pa ni najpomembnejši, vse-

eno lahko omenimo nekaj posame-znikov. Med moškimi je bil s časom 1 ura in 22 minut najhitrejši Ivan Sokol, pri ženskah pa Sonja Premrn Žorž, ki je dosegla čas 1 ura in 45 minut. V svoji starostni kategoriji je Stanka Batagelj dosegla odlično tre-tje mesto med 27 uvrščenimi.

Športno društvo Tekači Vipavske doline je mlado društvo, ustano-vljeno marca letos. Združuje vse, ki radi tečejo, se družijo in zdravo živijo. V kratkem času je število članov in predvsem članic doseglo število 58, od najmlajših pa tudi do tistih nekoliko starejših. Povprečna starost je preko 40 let. Treningi so dvakrat tedensko, časovno prilago-jeni delovnim obveznostim. Dru-štvo je odprto za nove člane tako, da se vedno lahko pridružijo tisti,

ki so že aktivni in lahko spremljajo sicer ne preveč zahtevne treninge. Treningi se odvijajo v treh skupi-nah. V prvi so najboljši, tisti ki z lahkoto pretečejo tudi daljše razda-lje in so sposobni preteči polmara-ton v manj kot dveh urah. V drugi skupini so trenirani tekači, ki brez problemov pretečejo 10 km, z malo truda pa tudi precej daljše razdalje. V tretji skupini so seveda vsi ostali, vendar sedaj praktično ni tekači-ce ali tekača, ki ne bi bil sposoben preteči 10-kilometrske razdalje. Za popolne začetnike se bodo tre-ningi pričeli marca 2013 v okviru priprav na Majski tek v Ajdovščini. Zainteresirani lahko vse informa-cije dobite na naši Facebook stra-ni – Tekači Vipavske doline. Branko Lavrenčič

Št. 16 • 15. november 201214 Šport

Deset let ponovne oživitve Alpinistične sekcije PD Ajdovščina

Pred desetimi leti je Simon Ušaj doma iz Batuj oživil delovanje Alpi-nistične sekcije PD Ajdovščina. Iz-vedena je bila prva alpinistična šola. V vsem desetletju je bilo izvedenih 7 alpinističnih šol s preko 130 tečaj-niki, ki so spoznavali in pridobivali nova znanja za zahtevnejše gibanje v gorah in osvajanje nekoristnega sveta. Alpinistična sekcija je rasla na osnovi samostojne vzgoje tečaj-nikov, pripravnikov in alpinistov. Štirim alpinistom je uspelo opraviti zelo zahteven državni izpit za alpi-nista. Opravljenih je bilo preko 1500 alpinističnih vzponov, pretežno v skalnih smereh zmernih težavnosti, obilo zimskih vzponov, lednih sme-ri, pristopov na najvišje gore v Evro-pi in na drugih celinah, številni tudi zahtevni turni smuki. Več članov ajdovske skupine tolminske Gorske reševalne službe je svojo pot zače-lo v okviru sekcije. David Semič je začel kot tečajnik v prvi alpinistični šoli, danes je reševalec letalec, eden od članov helikopterske ekipe GRS na Brniku.

Po desetletnem odličnem vode-nju sekcije s strani načelnika Si-mona Ušaja je vodenje prevzel Bo-štjan Mikuž, ki je na podlagi dobre

osnove sekcijo dodatno dvignil in jo predvsem kar se tiče kvalitete in zahtevnosti vzponov postavil ob bok uspešnim alpinističnim kolek-tivom v Sloveniji.

V alpinistični sekciji je danes ak-tivnih 16 članov, od tega en inštruk-tor ter trije alpinisti, ki v družbi pripravnikov redno plezajo. Leto-šnjo alpinistično šolo, ki temelji na prostovoljnem delu predavateljev in vsebuje 13 blokov teoretičnih predavanj in 8 blokov celodnevnih praktičnih vsebin obiskuje 14 tečaj-nikov. Poleg vseh teh pa imamo še 13 občasnih udeležencev aktivnosti sekcije. V letu 2013 bosta po 4 le-tnem pripravništvu na državni izpit za alpinista odšla dva starejša pri-pravnika.

Za sekcijo je najuspešnejša poletna sezona do sedaj katero zaznamujejo številni zahtevni vzponi. Izstopajo predvsem vzponi Boštjana Mikuža, ki je v navezi z Dejanom Korenom (AO Vipava) splezal Boningtonovo smer v centralnem stebru Frenejev v Mont Blancu (VI/A1, 500m) v navezi z Janezom Svoljšakom (AO Kranj) pa smer The Ginat v Les Droites nad Chamonixem (IV/V, 1000 m). Skupaj z Egonom Pavlico

sta v okviru alpinističnega tabora sekcije v Vratih kot prva v celoti aj-dovska naveza v novejši zgodovini opravila z legendarnim Čopovim stebrom (VI+/V-VI, 450m) v sever-ni triglavski steni, pristopila sta po Skalaški smeri. Poleg omenjenih so bile v letošnjem poletju splezane na-slednje zahtevnejše smeri: Skender beg v Planji (VI+,V, 500 m, Mikuž in Grapar – izpitna tura za alpinista za Mikuža), Zmaj v Ojstrici (VI+, 500 m, Mikuž in Pavlica), Kovinar-ska v Mojstrovki (V/IV, 400 m, Se-mič in Strosar), Direktna v Štajerski rinki (VI, 600 m, Mikuž in Ušaj), Kombinacija Nosa in Igličeve v Mali Rinki (A1/VII, V-IV, 400 m, Pavlica in Strosar), Sanje Delfina v Ojstrici (VII/VI, 400 m, Mikuž in Jošt/Ce-lje) ter Steber Sv. Martina v Jerebici (VII/V-VI, 400 m Mikuž in Kurin-čič/Posoški AO). Poleg teh neko-liko bolj izstopajočih vzponov se je veliko plezalo klasične smeri IV in V stopnje, pretežno v slovenskih gorah. Med pristopi na najvišje gore velja izpostaviti vzpon na Pik Lenin 7.134 m lanskega tečajnika Stojana Kodeleta ter osvojene Mont Blanc in Matterhorn po italijanskem gre-benu.

Našo pestro dejavnost lahko vse-skozi spremljate na naši spletni strani www.pd-ajdovscina.si, kjer se na podstrani alpinistične sekci-je nahajajo opisi vzponov in zelo zanimive galerije slik. Redno izda-jamo WAV Wajdovske alpinistične vesti, ki jih prav tako najdete na naši spletni strani. Vesti opisujejo vzpone in dejavnost sekcije, njihov osnovni namen pa je poleg promo-cije alpinizma usmerjen v arhivira-nje doživetij. Vse tiste, ki bi se želeli spoznati z alpinizmom, zahtevnim gorništvom in turnim smučanjem pa vabimo, da se nam pridružijo v alpinistični šoli naslednje leto. Ožbej Marc

Državno orientacijsko tekmovanje

Orientacijski krožek OŠ Dobra-vlje že drugo leto deluje kot sekcija Planinskega društva Ajdovščina. Društvu se na tem mestu najlepše zahvaljujemo, da nas je sprejelo pod svoje okrilje, ker se le tako lahko pri-javljamo na tekme in se naši rezultati uradno objavljajo.

V lanskem šolskem letu smo bili zelo uspešni in tudi letošnji začetek

ni slab. Trenirati smo začeli na do-mačem, šolskem okolišu in na Ško-lu nad Ajdovščino. Treningi so bili namenjeni pripravam na državno šolsko orientacijsko tekmovanje, ki se je odvijalo v začetku oktobra na terenu blizu OŠ Sostro pri Ljubljani.

Tja se je v četrtek, 4. 10. 2012, od-peljalo kar 24 naših tekmovalcev, članov orientacijskega krožka. Med

vožnjo do Ljubljane so učenci dobili še zadnja navodila in informacije za čim boljšo uvrstitev. Jutranja megla, ki nas je spremljala na poti do Lju-bljane, se je počasi dvigala in skozi oblake nas je bodrilo sonce.

V Ljubljani se je zbralo okrog 400 tekmovalcev iz cele Slovenije. Ekipo naše šole so sestavljali izkušeni sta-rejši učenci in novopečeni petošolci. Zanje je bila ta tekma prva preiz-kušnja v iskanju kontrolnih točk na neznanem terenu s pomočjo zemlje-vida in kompasa.

Startni časi naših tekmovalcev so bili določeni tako, da se na startu niso srečali. Vsak posameznik se je moral zanašati samo na svoje znanje in sposobnosti. Poiskati je moral naj-boljšo in najkrajšo možno pot do na-slednje kontrolne točke. Teren je bil kar zahteven. Komaj so orientirali zemljevid proti severu, že so morali do prve kontrolne točke v smeri pro-ti jugu. In koliko stezic in poti je bilo. Res ni bilo lahko izbrati prave. Mno-ge med njimi so bile samo na karti, saj jih je v naravi prekrilo listje ali pa

so bile zaraščene. In spet druge, ki so jih utrle živali in na zemljevidu niso bile vrisane. Ubrati pravo pot in se pravilno ter čim hitreje orientirati je bila na trenutke zelo težko izvedljiva naloga. Od tekmovalca zahteva taka tekma popolno zbranost, koncentra-cijo in natančno branje zemljevida.

In kakšen je bil izkupiček za eki-po naše šole? Najbolje so se odre-zali najstarejši fantje, ki so osvojili drugo mesto in si prislužili pokal. Ekipno so postali državni podprva-ki. K temu so pripomogli rezultati najboljših treh: Jureta Rijavca, Luke Štora in Saše Škvarča.

Pohvala gre tudi najmlajšim dekle-tom, petošolkam, ki so ekipno dose-gle drugo mesto v državi. Najboljše rezultate so imele Sara Fučka, Kaja Bratina in Uršula Makovec.

Upajmo, da jih je udeležba in zelo dobra uvrstitev na državnem tek-movanju tako navdušila, da bodo ostale aktivne članice krožka in nas v bodoče še razveseljevale z dobrimi rezultati.

V nedeljo, 18. novembra, bomo

na OŠ Dobravlje že četrto leto za-pored organizirali orientacijsko tekmo, ki šteje za tekmo Zimske lige. Kot vedno, bomo tudi letos pri-pravili družinsko progo, zato vabimo vse, ki jih zanima ta šport, oziroma bi se radi v njem preizkusili, da se nam pridružijo.

Ker želimo h gibanju v naravi prite-gniti čim večje število otrok in njiho-vih staršev, bomo dogodek povezali s projektom Zdrav življenjski slog, ki letos poteka na naši šoli. Zato k sodelovanju vabimo tudi vse učence, ki so vključeni v to izvenšolsko de-javnost in njihove starše. Sprehodili se boste, ali pa pretekli poti in steze, ki povezujejo Dobravlje s sosednji-mi vasmi. Združili boste prijetno s koristnim in malo drugače preživeli nedeljsko dopoldne.

Upamo, da se bo orientacijska tek-ma zimske lige v povezavi s prizade-vanji za zdrav življenjski slog naših učencev zaokrožila v pravi špor-tni dogodek na lokalni ravni, ki ga bomo naslednje leto želeli ponoviti. M.K.

Koren in Čebron med najboljšimi na svetu

20. in 21. Oktobra je v Portorožu potekalo SP v bodybuildingu zveze IBFF. Med 21 pokali, ki so jih osvoji-li Slovenci, je dvoje domačih. Vsak v svoji disciplini sta se na prvo mesto povzpela David Koren iz Cola in Bo-štjan Čebron iz Ajdovščine.

V Portorožu je potekalo tretje sve-tovno prvenstvo v bodybuildingu

zveze IBFF. V 16 disciplinah je na-stopilo 150 tekmovalcev iz 17 držav. V kategoriji Mr. Fitness Middle je prvo mesto osvojil David Koren. V kategoriji Mr. Bodybuilding Tall pa je prvo mesto pripadlo Boštjanu Če-bronu.

Čestitamo!

Št. 16 • 15. november 2012 15Rekreacija

Portreti tabornikov - Melita Semič

Na naša vprašanja v portretu ta-bornikov je tokrat odgovarjala Meli-ta Semič, nadobudna in prizadevna tabornica, vodnica malih nadobu-dnih tabornikov ter načelnica dru-žine Medvedkov in čebelic (članov starih od 6 do 11 let). Je študentka mikrobiologije v Ljubljani, ki veliko svojega prostega časa posveča tabor-nikom. Pa jo spoznajmo.

Aktivna tabornica si že več kot 10 let in veliko svojega prostega časa namenjaš taborniški organi-zaciji. Kako doživljaš taborništvo, kaj ti pravzaprav pomeni, kaj ta-borništvo daje mlademu človeku? Kako taborništvo vpliva na tvoje življenje in kje ti osvojena taborni-ška znanja in veščine pridejo prav, kako ti lajšajo vsakdanje življenje?

Ja res je, tabornica sem že kar ne-kaj let, vendar so ta leta hitro minila, saj taborništvo mi pomeni veliko več kot le preživljanje prostega časa. Pri tabornikih se naučiš samostojnega življenja, to opazim predvsem zdaj ko sem študentka v Ljubljani in mi odgovornost ni tuja. Nauči te tudi solidarnosti ter ljubezni do nara-

ve. Taborniki so postali moja druga družina, saj se med seboj sprejema-mo taki kot smo. Med mladimi ta-borniki in vodniki se vedno spletajo nova prijateljstva, ki trajajo celo ži-vljenje.

Kako se spominjaš svojih dni, ki jih preživljaš pri tabornikih? Se ti je kateri od dogodkov iz otroških dni posebej vtisnil v spomin, ki ga ne boš nikoli pozabila?

Pri tabornikih mi je vedno lepo, saj sem večinoma časa s svojimi pri-jatelji, ki jih imam rada. Ko sem še sama bila mladi MČ-ejček, sem pri tabornikih uživala, saj imam rada naravo in živali. Najraje sem posta-vljala šotor in se igrala taborniške igrice. Dogodek, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin, je prvo bivakiranje na taborjenju v Nadiži, ko smo lovili in jedli kobilice, ki veljajo za pravo taborniško poslastico.

Kaj je po tvojem mnenju bistvo taborništva? Zaradi česa je tabor-ništvo preživelo navkljub velikim družbenim spremembam v za-dnjem obdobju?

Taborništvo bi najlažje opisala z re-

kom: '' Vsi za enega eden za vse.'' Ta-borništvo je preživelo, ker se materi-alne dobrine ne merijo, ampak velja-jo zgolj pristne človekove vrednote, ki jih je večina ljudi v modernizaciji opustila in pozabila na njih. Od ve-dno pa sta bila človek in narava po-vezana med seboj in se dopolnjevala.

Ali si aktivna tudi na katerih dru-gih področjih družbenega življe-nja, kaj v življenju poleg taborni-štva še počneš?

Z začetkom študentskega življenja sem opustila druge hobije, zato se sedaj posvečam samo taborništvu in študiju. Zelo rada se družim s prija-telji in obiskujem koncerte ter festi-vale, saj zelo uživam ob dobri glasbi.

Kaj bi za konec kot mlada tabor-nica, svetovala ostalim mladim, svojim vrstnikom?

Svojega življenja si brez taborništva ne predstavljam, saj je odigralo veli-ko vlogo v moji dosedanji mladosti, saj v življenju uživam, rada se dru-žim in na ostale mlade nadobudne tabornike želim prenašati taborniške veščine in spretnosti, ki ti v življe-nju prav pridejo. Vrstnikom bi rada sporočila, da se nam še vedno lahko pridružijo, saj ko enkrat postaneš ta-bornik, si tabornik za zmeraj.

Za konec pa še en taborniški poz-dravček (smeh)!

Melita Semič, najlepša hvala za te odgovore ter veliko uspeha pri študi-ju ter vseh ostalih stvareh, ki jih poč-neš in ki jih boš v življenju še počela.

Mi pa se vidimo v kateri od na-slednjih številkah, ko bomo obja-vili še več portretov tabornikov, bolj ali manj znanih Ajdovcev, ki so kdaj bili taborniki ali pa ta-borništvo še vedno združujejo s svojim privatnim življenjem. Rod Mladi bori Ajdovščina

Jesenski utrip Športnega centra Ajdovščina

Krompirjeve počitnice so skozi program Hura prosti čas tudi v le-tošnjem letu potekale v bazenu ter športnih dvoranah Športnega cen-tra Ajdovščina. Projekt je namenjen otrokom in mladini, ki želijo svoj prosti čas med počitnicami preživeti aktivno, zabavno, družabno in pred-vsem športno ter na športnih površi-nah. Otroci so ob druženju in zabavi spoznavali različne športne vsebine v bazenu ter dvoranah. Program pa smo v sodelovanju z MC Hišo mla-dih začinili z ustvarjalnimi delavni-cami na temo čarovnic.

Projekt sta sofinancirali Fundacija za šport ter Občina Ajdovščina. Primož Sulič

Zdrav življenjski slog

V Občini Ajdovščina so bile OŠ Col, OŠ Danila Lokarja, OŠ Dobra-vlje ter OŠ Šturje izbrane na javnem razpisu za izvajanje programa Zdrav življenjski slog.

Program je podprt s strani Ministr-stva za šolstvo in šport, delno pa je sofinanciran iz Evropskega socialne-ga sklada, zato je izvajanje dejavnosti znotraj tega programa brezplačno.

Cilj programa je spodbujanje otrok k oblikovanju zdravega načina ži-vljenja s pomočjo dodatnih športnih aktivnosti, ki jih ponuja program. Poleg tega projekt vsem zaintere-siranim učencem zagotavlja več ur športne aktivnosti na teden in od-pravlja posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja (vadba

za primerno telesno držo, odpravlja-nje ploskosti stopal, odpravljanje de-belosti, razvoj splošne vzdržljivosti).

V program, ki se izvaja po pouku, v prostih dneh ter med počitnicami, v šolskih telovadnicah, na šolskem igrišču in drugih javnih športnih površinah, pa tudi v naravnem oko-lju, je v občini Ajdovščina vključenih 470 otrok.

Ti se seznanjajo z vsaj dvanajsti-mi različnimi športnimi panoga-mi, ki so predstavljene v sodelova-nju z domačimi športnimi društvi. Program zajema tudi seznanjanje učencev s teoretičnimi vsebina-mi o zdravi prehrani in pome-nu zdravega načina življenja. ps

Športni center Ajdovščina

Pokriti bazen na voljo tudi v jutranjem času Pokriti bazen športnega centra Ajdovščina je po novem za vse uporabnike odprt tudi ob torkih in četrtkih med 6.10 in 7.10, sicer pa ga lahko obiščete vsak delovni dan med 16. in 21. uro, razen srede, ko potekajo organizirane vadbe ter ob sobotah med 13. in 21. uro. POZOR – plavalci izkoristite ugodno ceno sobotne plavalne urice – za uro plavanja med 13. in 14. uro boste odšteli le 2 evra. Praznovanja rojstnih dni tudi za najmlajše Vabimo starše, da rojstnodnevne zabave njihovih otrok priredijo v pro-storih Športnega centra Ajdovščina. Poleg ustaljenih programov vam kot novost ponujamo tudi organizacijo dve urne rojstnodnevne zabave za mlajše otroke med 4. in 5. letom starosti. Zlata kartica Ste redni uporabnik Športnega centra Ajdovščina, ali to želite postati?Zlata kartica omogoča celoletni obisk vadb, savn, notranjega ter zunanjega bazena. Cena zlate kartice za odrasle je 350 evrov (vključuje obisk večine vadb Zavoda za šport Ajdovščina in obisk obeh bazenov), za otroke pa 140 evrov (vključuje obisk obeh bazenov ter obisk plezalne stene). Darilni boni Bliža se čas obdarovanj ter nakupov daril sodelavcem, poslovnim partner-jem, prijateljem, družinskim članom.Za te posebne priložnosti jim lahko podarite urico zdravja in dobrega počutja - darilni bon, ki lahko vključuje različne vadbene programe in ostalo ponudbo Športnega centra Ajdovšči-na. Več informacij: www.zs-ajdovscina.si, primoz.sulic@zs-ajdovscina.si, 05/364 47 22 

Št. 16 • 15. november 201216 Tretje življenjsko obdobje

Vi to lahko storiteCela vrsta aktivnosti poteka v sve-

tu pod sloganom v naslovu, ki se v angleščini glasi »You can do it«. Pr-venstveno je namenjen mladim kot vspodbuda za odločitve. Morda pa je misel še pomembnejša za starejše. Nadaljevanje slogana se glasi: »Da,

lahko in da, to tudi počnemo.« (Yes, we can and yes, we do it.) Seveda je še bolj prepričljivo, ko se trditev malo spremeni in se glasi: »Ti lahko narediš to.« Ko pa pri sebi sprejmeš odločitev si rečeš: »Seveda lahko in tudi bom.«

Kaj pa je tisti »to«? Karkoli. Vse kar bi želeli narediti oziroma početi. Kjer je volja, je tudi pot. Morda ne najbolj ravna in ne najhitrejša. Ven-dar se počasi daleč pride. Bliža se čas novoletnih zaobljub, ko na primer nekateri kadilci že ne vem kolikokrat sklenejo – po novem letu ne bom več kadil. Odločitev o ukinitvi škodljivih razvad je seveda zelo koristna. Ni pa popolnoma nobenega razloga, da bi jo vezali na določen datum. Pravilo je, da je najslabši datum za take od-ločitve »jutri« oziroma edino pravi-len pričetek je »sedaj, takoj«.

Vendar želim v tem sestavku spre-govoriti predvsem o vrsti stvari, ki jih starejši lahko počnemo in smo

jih sposobni početi. Seveda veliko-krat slišimo izgovore, kako nekaj za nas ni primerno, kako je pretežko , nikamor se ne bom silil in celo iz-govor v smislu »kaj bodo pa ljudje rekli«. Običajno taki izgovori ne dr-žijo. Zelo pomembno je, da ostane-

mo dejavni, da se posvetimo novim stvarem in hobijem ter družabnim dejavnostim.

Zdravje je pri starejših zanesljivo največja vrednota. Kljub temu ni-smo ravno ne vem kako pripravlje-ni skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja. Vsakodnevna telesna aktiv-nost naredi več kot lahko naredijo zdravniki in tabletke skupaj. Na-ravna posledica staranja je izguba mišične mase. Ob neaktivnosti nam mišice veliko hitreje propadajo. To najbolje vedo bolniki, ki so bili več časa zaradi bolezni neaktivni ali celo v postelji. Kar precej časa, tednov ali mesecev je potrebno, da se vsaj malo povrne moč in gibljivost. Tudi zelo stari ljudje naj bi bili vsakodnev-no fizično aktivni. Kaj pomeni biti vsakodnevno fizično aktiven? Vsa-kodnevni ali vsaj trikrat tedenski sprehod, ki naj bi trajal vsaj pol ure. Vse kar je več, je seveda samo še bo-lje. Tek, kolo, plavanje … Aktivnost

mora biti takšna, da smo vsaj malo zadihani, še bolje tudi malo ozno-jeni. Ustrezna vadba ima za zdravje mnogo koristnih učinkov. Daje več energije, preprečuje otrdelost skle-pov, krepi kosti in mišice ter nas va-ruje pred srčnimi boleznimi.

O telesni aktivnosti smo v Ajdo-vskih novicah že veliko pisali, zato bi se tokrat bolj posvetil aktivno-stim, ki so pomembne za naše po-čutje, psihično trdnost, ohranjanje spomina in »živahnih možganov«. Pozabljivost je ena od rednih spre-mljevalk starosti. Eden od razlogov je poapnenje žil in posledično skle-roze. Poznamo tisto šalo, ki pravi, da je skleroza najboljša bolezen. Nič ne boli in vsak dan zveš veliko novega. Vendar je vseeno zoprna in naredi-ti moramo vse, da jo vsaj omilimo. Zdravo življenje, zdrava prehrana in gibanje so pravi recepti za upočasni-tev. Raziskave kažejo, da intelektual-no delo celo odloži pojav v starosti zelo razširjene bolezni – demence.

Kaj vse lahko naredimo, da raz-gibamo in ustvarjalno zaposlimo svoje možgane? Tudi tu je izbor aktivnosti velik. Hobiji ali konjički so idealen način aktivne zaposlitve naših misli. Ni najbolj pomembno, kakšen je hobi. Od čebelarstva ali vrtnarjenja do zbiranja in urejanja znamk, popravljanja starih ur ali na primer kleklanje za ženske.

V smislu naslova tega članka »Vi to lahko storite!« je še cela vrsta morda zahtevnejših aktivnosti. Na primer učenje tujega jezika. Pri-mer lahko povem kar iz osebne prakse. Naša prijateljica, učiteljica angleškega jezika, se je upokoji-la in izrazila je pripravljenost, da nas uči. Deset prijateljev, povečini upokojencev, se sedaj dobivamo

enkrat tedensko in spoznavamo ali obnavljamo znanje tega jezika. Prav zabavno je.

Aktivna vključitev v organizacij-ske procese je za starejše zelo pri-merna. Poznam resnično veliko znancev in prijateljev, ki so zelo aktivni. Organizacija izletov in pohodov, vodenje tečajev, vodenje športnih ali kulturnih društev ali sodelovanje v vodstvih takih dru-štev in organizacij.

Ko smo bili še delovno aktivni oziroma v redni službi, smo prido-bili vrsto znanj in izkušenj. Velika škoda je, da bi po upokojitvi vse to prepustili propadanju. Morda v naši bivši službi potrebujejo neko-ga, ki bo vskočil ob konicah, ki bo lahko dal kakšen nasvet ali povedal rešitev tega problema. Ponudite jim svojo pomoč. Seveda današnja situacija ni ravno rožnata za zapo-slitev starejših, pa čeprav za svoje delo niti ne bi zahtevali ali priča-kovali plačila.

Pred par dnevi sem slučajno videl soseda, ki je v rokah držal nekaj ču-dnega. Iz lesa narejeno kačo. Sko-raj kot prava. Presenečenje je šele sledilo. Pokazal mi je svoje izdelke iz lesa, ki jih ure in ure rezlja. Zani-miva je veriga iz enega kosa. Brez leplenja. Na sliki je Aleš Slokar in njegova plošča kmetijskih pripo-močkov. Osemdeset orodij in na-pravic od sekire do žage itd. Seveda ima tega še veliko.

Napovedujejo počasen zaton ti-skanih medijev. Časopise in knjige naj bi zamenjali ekrani oziroma ra-čunalniki. Pravzaprav se ta proces že intezivno dogaja. Ali je še čas, da se na primer 70 let stara gospa ali gospod prične učiti uporabljati računalnik. Zakaj ne? Samo dvajset

let nazaj je bil mobilni telefon velika in zelo draga redkost. Sedaj ga ima preko 90 % Slovencev med sedmim in osemdesetim letom starosti. Tudi za telefon je bilo veliko skepticizma med starejšimi. Kako se bom nava-dil uporabljati to malo čudo? To ni zame … Sedaj je ta napravica že sko-raj nepogrešljiva in tudi zelo praktič-na. Starejši so velikokrat sami. Če se v tistem času nekaj zgodi, lahko ta-koj in od kjerkoli pokliče pomoč. Pa tudi sodobni mobilni telefoni so že kar mali računalniki. Na njih lahko celo gledaš televizijo, spomni te na to, kdaj ima kdo rojstni dan in tako dalje. Vrnimo se k računalniku. Če smo se navadili uporabljati telefon, se bomo spoprijateljili tudi z raču-nalnikom. Skoraj vsaka hiša ga ima in s tem dostop do svetovnega spleta oziroma interneta. Pa tudi novejše naprave, takoimenovane tablice ali tablični računalniki, so že zelo do-stopne. Celo od 60 € naprej pa seve-da vse do 500 in več.

Še najbolj pa priporočam druženje – sproščen klepet ali razprava o če-merkoli. Izmenjava izkušenj o stva-reh, s katerimi se ukvarjate pa naj bodo to kuharski recepti ali navodila za izdelavo jabolčnega kisa. Izogi-bajte se samo temam, ki vas razbu-rijo ali spravijo v slabo voljo. Za to izdatno poskrbijo že vsakodnevne novice, s katerimi nas zasipa naša politika. Verjemite mi, noben politik ni vreden tega, da bi se zaradi njega razburili ali postali slabe volje.

Če sem vsaj malo spodbudil vaše razmišljanje in prispeval k odlo-čitvi za katero od oblik aktivnega življenja, je moj sestavek dosegel svoj cilj. Branko Lavrenčič

30 let Društva invalidov Ajdovščina – Vipava

V petek, 26. novembra zvečer, je v Dvorani prve slovenske vlade v Aj-dovščini potekala slovesnost ob 30. obletnici delovanja Društva inva-lidov Ajdovščina – Vipava. Slove-snosti sta se poleg drugih uglednih gostov udeležila tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak in pred-sednik Zveze delovnih invalidov Slo-venije, Drago Novak.

24. julija 1982 je potekal ustanov-ni občni zbor, 25. novembra pred 30-imi leti pa je z vpisom v register društvo tudi uradno začelo z delo-vanjem. Danes je to izredno aktivna organizacija, ki ima preko 600 čla-nov in jim ponuja veliko vrst pomo-či, ugodnosti ter dejavnosti. Že od samega začetka je izrednega pomena tudi vloga društva v družbenem ži-

vljenju našega kraja. Pomen povezo-vanja invalidov v podjetjih je bil po-udarjen že na ustanovnem občnem zboru, prav tako tudi pomen špor-tnega druženja in družabnega ži-vljenja članov in invalidov nasploh. Nepogrešljivo pa je aktivno vključe-vanje društva v razvoj naših občin, ki s klančinami, dvigali in drugo potrebno opremo, pa tudi z drugač-nim načinom razmišljanja in načrto-vanja, odpravljata ovire ter ponujata vsem občankam in občanom enake možnosti.

Obiskovalce prireditve je najprej pozdravil predsednik Društva in-validov Ajdovščina – Vipava Miran Peršolja, ki je skozi svoj nagovor na kratko preletel najpomembnejše mejnike treh desetletij, nato pa po-

udaril pomen socialnega delovanja in druženja invalidov. Članom je za vse uspehe, ki jih ni malo, čestital tudi predsednik krovne organizacije ZDIS Drago Novak. Župan Marjan Poljšak pa je poudaril, da je Občina Ajdovščina v letu 2003 prejela listino »Občina po meri invalidov« pred-vsem zaradi pobude in aktivnega sodelovanja društva. Danes je ob in-vesticijah postalo samoumevno tudi vključevanje vseh dejavnikov, ki so pomembni za gibalno ovirane. Žu-pan je dodal, da gibalno ovirani niso zgolj invalidi, pač pa tudi mamice z vozički, odpravljanje ovir pa olajša pot tudi mnogim starejšim ljudem.

Osrednje dejanje slovesnosti je bilo podelitev jubilejnih priznanj. Društvo je podelilo priznanja za

požrtvovalno delo, za dolgoletno članstvo in za športne uspehe. Zve-za delovnih invalidov Slovenije je ob tej priložnosti podelila dva častna znaka Ivanu Jejčiču in Eldi Brecelj, društvu pa je ob častitljivi obletnici poklonila priznanje.

Kulturni program slovesnosti so oblikovali Ženski pevski zbor Dru-

štva upokojencev in Društva invali-dov Ajdovščina – Vipava Večernica, harmonikarski trio Fantje s Krasa ter Moški pevski zbor Janez Svetokriški.

Ob tej priložnosti je izšel tudi zbor-nik društva, ki tako z besedo, kot s fotografijami, opisuje bogato, 30-le-tno pot Društva invalidov Ajdovšči-na – Vipava od začetkov do danes.

Dobrodelnost vas nič ne stane!V času naraščajočih stisk, ko se na nas obrača vse več družin, ki ne zmorejo več

kriti niti stroškov stanovanja, kaj šele šolskih in obšolskih dejavnosti svojih otrok, se obračamo na vse vas, ki ste davčni zavezanci in plačujete dohodnino. Ali veste, da lahko del dohodnine, ki jo plačate, namenite organizacijam, ki si prizadevamo za bolj kakovostno življenje? Tudi MDPM Ajdovščina je organizacija, ki je do takšne donacije upravičena. Če del dohodnine namenite nam, nikakor ne boste plačevali več – ta del se vzame od dohodnine, ki jo drugače plačate državi. In to ne glede na to, ali vam del dohodnine povrnejo ali pa jo morate doplačati – tudi vi, ki doho-dnino redno dobivate vrnjeno, lahko del tistega, kar sicer zadrži država, namenite organizaciji, ki je do te donacije upravičena. Vaša odločitev prav tako ni dokončna – kadarkoli jo lahko spremenite tako, da izpolnite nov obrazec in ga pošljete na davčni urad, lahko pa jo tudi prekličete s podpisano izjavo, ki jo pošljete na davčni urad. Prav tako lahko izberete do največ 5 organizacij, ki jim namenite po najmanj 0,1% do skupno 0,5%. Namenite lahko do 0,5% dohodnine, obrazec lahko dobite v naši pisarni in na spletni strani www.mdpm-ajdovscina.si, kjer ga lahko tudi izpol-nite in natisnete, za vse dodatne informacije pa se lahko obrnete na telefonsko šte-vilko 05/368 91 40 ali 041 490 360 oziroma po e-pošti: info@mdpm-ajdovscina.si. V kolikor pa zmorete, vas vabimo tudi k donacijam za pomoč družinam in otrokom v stiski ali k pristopu v projekt Botrstvo – za vse informacije smo vam na voljo na zgornjih kontaktih. Obenem se zahvaljujemo tudi vsem dosedanjim donatorjem – z vašo pomočjo lahko dosežemo in pomagamo več družinam in otrokom.

Št. 16 • 15. november 2012 17Dediščina

V septembrski izdaji objavljena razglednica z »jezerom« in čolnarji na Hublju pod šturskim mostom je pri mnogih izzvala začudenje in celo nejevero. Hubelj pač vsi poznamo po majhnih pretokih večidel leta, in, kot se za hudournik spodobi, po velikih, ogromnih, količinah le po dolgotrajnih deževjih. Tudi v preteklih sto in tisočletjih Hubelj ni deloval nič drugače. Iz stoletja v stoletje smo zelo drugače (glede na stopnjo tehnološkega razvoja in potrebe) delovali le naseljeni ob njem. Naši predniki so bili prisiljeni naravno pogojeno vodnatost (količino vode)Hublja in padec(strmino struge) za učinkovito izrabo (enakomeren pogon vodnih koles in kasneje vodnih turbin) krotiti z jezovi in za njimi večjimi ali manjšimi akumulacijami »jezeri«. Z višjimi ali nižjimi jezovi so v ravninskem delu, od Papirnice naprej, zagotavljali tudi večji padec – moč vode. Od razlike naravnega padca in želene - potrebne moči za pogon pa je bila odvisna tudi dolžina umetnih vodnih kanalov – »roj«, ki so izza jezov vodili do koles in kasneje turbin. Manjši kot je bil naravni padec Hublja, višji je moral biti jez ali daljša »roja«. Od petnajstega do konca devetnajstega stoletja so bile od izvira Hublja do »Rusn«(kjer je danes CČN), z golimi rokami

in za današnji čas primitivnimi orodji iz kamna, v vode Hublja in na obzidane bregove struge in »roj« postavljene »ajdovske piramide«. Pisni in slikovni viri ter ohranjene, toda premalo varovane in spoštovane ostaline (ruševine in objekti) pričajo o tem. Čolnarji na »jezeru« za jezom za ajdovsko predilnico (»spinnerai«na spomladi objavljenem načrtu) so lahko le vzdrževalci,odstranjevali so naplavljen les in gramoz, ali še bolj gotovo ribiči. Zajezitve in globoke »roje« so bile idealne za gojenje rib. Predvsem za prehrano gosposke, posestnikov in gospodarjev.Za septembra objavljeno razglednico je fotograf (naš rojak iz Dobravelj, znan goriški fotograf g. Jerkič) aparat

postavil na star kamnit šturski most katerega manj znano sliko (razglednico iz arhiva PANG) objavljam danes. Najbolj znana je fotografija (tudi razglednica) posneta s severne strani, in po motivu tej zelo podobna umetniška slika rojaka slikarja g. Vena Pilona. Ne le motivi fotografij – razglednic, zelo »zgovorni« so tudi podnapisi. Na prvi, objavljeni letos poleti in verjetno najstarejši, iz konca devetnajstega stoletja, v takrat avstro-ogrskem cesarstvu, pod panoramo Ajdovščine, zapis v lepi slovenščini :«Pozdrav iz Ajdovščine«. Na ne veliko mlajši, objavljeni zadnjič, zapis v nemščini:« Motiv iz Ajdovščine – Šturi, reka Hubelj, deželna meja« in na današnji, gotovo posneti po letu 1921, v italianščini: »Ajdovščina –

reka Hubelj«. Most katerega podoba je ohranjena na fotografijah in slikah in se ga v živo spominjajo le najstarejši med nami bom predstavil kar z besedami, tudi prevečkrat zamolčanega in premalo cenjenega, prvega zgodovinarja Ajdovščine. G. Pavel Plesničar, rojen v Krnici pri Trnovem 1880, je bil od leta 1908 do 1915 učitelj in nadučitelj v Ajdovščini. Na Obrtni nadaljevalni šoli v Ajdovščini pa kolega , prav tako predolgo v pozabo potisnjenega fotografa, slikarja in lutkarja Milana Klemenčiča. Zaradi organiziranja »zarote« proti okupacijski oblasti (skupaj s še nekaj uglednimi ajdovskimi občani, ki so se dobivali v gostilni ga je ovadil italjanski oficir, ki ni znal italjansko) je bil leta 1919 obsojen in zaprt. Umrl je leta 1947 v Ljubljani. Zgodovino Ajdovščine je pisal med letom 1909 in 1945. V 500 izvodih je bila natisnjena šele ob 50-letnici njegove smrti leta 1997. Založil in izdal jo je Pokrajinski arhiv Nova Gorica. V knjigi : »Ajdovščina – pogled v njeno preteklost (komentirana objava zgodovine Ajdovščine in Šturij) o mostu piše:

Da na sredini mostu ni več tako natančno opisanih znamenj zaslužnih za gradnjo ste gotovo vsi opazili. Najbolj pozorni pa gotovo tudi, da je na zidani ograji mostu, prav na sredini, svež omet. Glede na čas posnetka lahko utemeljeno pomislimo, da je svež omet pokril le poškodbo ograje zaradi vedno nove in širše prometne tehnike (prvi avtomobili in tovornjaki, vojaška tehnika med I. sv. vojno) ali pa rano na zidu, po barbarski odstranitvi znamenj, ki so zanikala večno prisotnost po I. svetovni vojni z imperijalnimi apetiti oživljenega in hranjenega rimskega cesarstva? Tudi dveh drogov za električno napeljavo ni mogoče spregledati. Mimogrede - prvo električno napeljavo od stare hidrocentrale na Hublju, čez Police, na danes Gregorčičevo ulico (do leta 1905 glavno Deželno cesto) pri ajdovski cerkvi in od tu desno do takrat in danes ponovno Lavričevega trga, pa spet desno do takrat in danes gostilne »Na vogalu« ter železniške postaje, je Ajdovščina dobila leta 1911(zgornji levi del oktobra objavljenega »zemljevida«). Na levi strani fotografije (desna obala Hublja) je vidna vzhodna fasada Barvarne (»frbraja«) in pred njo pot v ajdovsko predilnico. Pod levi obok mostu pa priteka zidana »roja« iz takrat nič več »Jocmannovega« mlina, katerega fasada se sveti med krošnjami dreves. Desna obala Hublja (levo na fotografiji) je zidana. Prva na njej, takoj pod mostom, je zapornica za Barvarno, skrajno levo v spodnjem kotu pa nadstrešek nad drugo zapornico, za ajdovsko predilnico. Vse pozornosti vredna in dokaz več v kakšen čas sodi predstavljena fotografija - razglednica je gotovo tudi volovska vprega na cesti v ajdovsko predilnico.

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutriBoris Blažko, zasvojen s preteklostjo

Društvo DOLI ima za seboj velik pod-vig – konec septembra, ob 90. obletnici prevoza vozov na Sveto Goro so uprizo-rili furengo z originalnim restavriranim vozom in osem-vprego, kar verjetno od resničnega dejanja naprej še ni bilo izve-deno. Jesen pa je bila tudi sicer bogata. Najprej so na furmanskem prazniku v Postojni s svojo vprego osvojili 3. mesto, nato so ponovno postali naj-nevladna organizacija, na osrednjem lokavškem prazniku pa so prejeli še priznanje Ed-munda Čibeja. To so le najbolj aktualna priznanja, skozi dobri dve desetletji se je namreč v vitrinah društva nabralo že veliko različnih, tudi zelo visokih odličij. Skoraj ves čas delovanja Društva DOLI je njegov predsednik Boris Blažko, za-poslen v Goriškem muzeju in zasvojen z brskanjem po preteklosti.

Vozovi in sledovi Prvi voz, v katerega se je zagledal, je bil

prav »svetogorec«, takrat še v depojih v Vipolžah. »Voz me je kot oblikovalca ve-dno zanimal z enega vidika –je produkt dela 1000 let, od Rima sem. Vse kar je na vozu, ima svojo funkcijo. Nič preveč in nič premalo, lepota je le v rezbarijah, pa še te imajo svoj namen, saj gre za simbole, ki prinašajo srečo ali kaj drugega«, začneva z Borisom klepet. Prav zares pa se je vse skupaj začelo tisto noč, ko je na osmičar-ski kmetiji pri prijatelju Jožetu zaključe-val slikarijo in sta ugotavljala, da bi bilo fino na otvoritev pripeljati voz iz Trno-vskega gozda, tako po starem … Dru-gi pomembni moment se je zgodil na ogledu mamutov v nekem italijanskem muzeju – ogromne makete razstavljenih živali so namreč izdelali ljubitelji, kot po-moč muzeju: »Takrat sem ugotovil, da so po svetu ljudje, ki čutijo in želijo delat to.«

Iz ideje je nastala skupina kakšnih 30 fantov in želja, da bi dobili pravi lokavški furmanski voz. Nabrali so ogromno de-lov, za kakšnih 20 vozov, pri akciji je bila takoj voljna sodelovati Borisova kolegi-ca iz muzeja, etnologinja Katja Kogej in lotili so se popravljanja. Poiskali so stare mojstre: »Moj oče je izučen kovač, kot va-jenec je delal kolesa, torej je poznal teh-nologijo okovanja. Oče Iztoka Kompare je kolar, onadva sta nam pokazala znanja, fantje pa smo pod strokovnim vodstvom muzeja usposobili in obnovili 27 vozov – od otroškega pa do pogrebne kočije – od rojstva do smrti.« Tako je pripeljalo do zelo odmevne razstave Vozovi in sledovi v nekdanjem ajdovskem DAPS-u. Naj-več zanimanja pa je požel svetogorski voz z osemvprego iz lesenih konj. Bo-ris poudari, da je bila razstava v celoti voluntersko delo, sredstev je bilo malo, prispeval je muzej, ostalo so, predvsem v materialih, nabirali pri sponzorjih, in doda: »Ogromno smo delali sami, od spo-mladi 91 pa do maja 92 smo celo zimo delali v eni stari štali, brez ogrevanja, dan za dnem, zjutraj v službo, popoldan v garažo, kjer smo kovali, žagali, brusili … veliko nam je pomagal restavrator Vin-ko Doplihar in pa stari mojstri, ki so nam predali dragocena stara znanja.«

Gre za ohranjanje starih zgodb S furengo s svetogoskim vozom je Bo-

ris Blažko zaključil pomembno življenj-sko obdobje: »Prvi izziv je bila furenga hlodovine, naslednji, daljši, v Ljubljano, sledile so razne furenge, potem smo začeli razmišljati o težki zadevi – kraljica vseh fureng je prevoz dolgega lesa, tudi to smo osvojili. O prevozu s svetogorskim vozom sem sanjal na vsako okroglo obletnico, ta je bila zadnja možnost, zato sem dal vse od sebe, da smo furengo izpeljali.« Voz je sedaj parkiran v cerkvi na Sveti Gori, Bo-

ris pa za prihodnje leto tam načrtuje še postavitev razstave o restavriranju voza.

»Včasih smo furenge delali tako, kot se je to delalo po starem, zdaj se to ne dela več tako,« potarna Boris nad pretirano željo po komercializaciji. Bit društvenega de-lovanja je namreč prav strokovno delo in avtentično, smiselno uprizarjanje običa-jev. Društvo Doli je med drugim obudilo star običaj žegnanja konj na štefanovo v Vipavi, ki bo potekalo tudi letos. Pravi smisel običaja, ki izvira še iz predkrščan-skih časov, je v živalih, ki tudi v zimskem počitku potrebujejo »akcijo«, mladi go-spodarji pa se radi zapodijo preko polj na konju.

»Naša želja je bila predvsem ohraniti znanje, predmete smo dobili v muzeju, jih poiskali za muzej, jih ne potrebujemo. Ta volunterski način je izrednega pomena za muzeje,« meni Boris. V zadnjem času se je društvu pridružila skupina fantov iz Trnovega, ker se želijo naučiti starih znanj. V svojem okolju namreč nimajo več nikogar, po katerem bi se lahko zgle-dovali. Sekcija je že sodelovala pri prevo-zu mlaja in pri svetogorski furengi.

Lokavec in čas Boris Blažko skozi klepet rad zaide v

stare zgodbe, zgodovina ga kar posrka vase. »Bil bi neverjetno srečen, če bi se lahko za 5 minut sprehodil po Lokavcu iz-pred 500 let«, pravi. Lokavec je nekaj po-sebnega, doslej ga še nihče ni raziskoval, čeprav združuje nenavadne in zanimive zgodbe. »Lokavec je konglomerat, je feno-men v tem, da se je združilo mnogih vasi, recimo Kompari silijo bolj na Križ, verje-tno je to celo tisti izgubljeni industrijski del Križa, v Komparih sem živel do 65. Leta, se spomnim ljudi, ki so zjutraj z lan-terno hodili k maši v Križ,« prične Boris zanimivo zgodbo o Lokavcu. Govoriva o Batičevi hiši, ki ji manjka le še gospo-dinja, da bi zakurila, pa o Edmundu Či-beju, ki so ga Lokavčani skoraj pozabili, čeprav so ga od nekdaj zelo cenili in se mu, tudi po zaslugi Društva Doli, do-stojno poklonili. »On je bil tak, da kamor je prišel, je hotel ljudem dobro,« o svojih raziskovanjih Čibeja pravi Blažko.

Tudi gospodarska moč Lokavca je bila včasih izredna, pa inovatorji, posebneži, … Lokavec boste najbolje spoznali, če se odpravite na pot skozi mnoge zaselke, ki je – po zaslugi Društva Doli – dobro označena in polna zanimivih informacij.

Kaj bo prinesel čas Če bi želela zapisati prav vse, o čemer

sva klepetala z Borisom Blažkom, bi po-trebovala zelo veliko prostora, tako pa nekaj zgodb hranimo za prihodnje čase. Nikakor pa ne gre izpustiti nekaterih po-membnih misli in želja za prihodnost.

»Batičevo hišo bi rad končal, še zadnjo sobo. Na ogromnem podstrešju pa bi rad naredil »duhove«, tako inštalacijo, s foto-grafijami nekdanjih Lokavčanov v narav-ni velikosti. V Lokavcu delamo manežo, za uk furmanstva, z Iztokom sva bila na mednarodnem tečaju voznikov konj. In pa, rad bi kaj napisal,« pravi Boris Blaž-ko, ki uspešno združuje svojo službeno in ljubiteljsko pot, živi za ohranjanje preteklosti. Njegova velika želja je tudi postavitev stalne razstave vozov, preko 60 jih je že, stisnjeni so v depojih v Pa-lah. To bi bila največja razstava vozov v Sloveniji!

»Slovenije ne moreš promovirati s ko-kakolo, lahko pa bi jo s pašareto, pa je ne znamo«, naj klepet zaključi pomen-ljiva Borisova misel, ob kateri se ob vsem bogastvu, ki nam ga ponuja naša dežela, velja pošteno zamisliti. Sanda Hain

Št. 16 • 15. november 201218 Narava in družba

Ježek teka teka...… in se kotali, jabolka in hruške nabirati hiti. Vsem dobro znana otroška

pesmica nas je že v ranem otroštvu naučila, da si jež pred zimo napravi zalogo jabolk in hrušk, ki jih v svoj domek nosi nataknjene na bodice. Pesmica izvira iz zelo starega izročila. Že rimski naravoslovec Plinij je

pred skoraj 2000 leti zapisal, da ježi plezajo na jablane in otresajo jabolka,

nato se na tleh povaljajo preko njih, jih nabodejo na bodice ter jih na hrbtu odnesejo v brlog. Seveda je to le pravljica, ki ji je vsaj deloma nasedel celo slavni naravoslovec Charles Darwin. Čeprav so ježi dobri plezalci, ne plezajo na drevesa in tudi hrane ne nosijo v brlog. Prav gotovo se ježu na njegove bodice kdaj natakne suh list ali sočen plod, da bi to jež namenoma počel, pa seveda ni res. Močan je dovolj, da bi lahko prenašal sočno jabolko naokrog na svojem hrbtu, ampak ni nobenega razloga za to. Hrano, ki jo najde, poje takoj in njegova zaloga za zimo je debela plast podkožne maščobe, ne pa kupček sadja v brlogu. Jež je sicer vsejed, a se najpogosteje hrani s hrošči, gosenicami in drugimi žuželkami, v manjši meri pa tudi z deževniki, polži slinarji in ostalimi manjšimi živalmi. Čeprav slovijo ježi kot plenilci miši in kač, se ti na njihovem jedilniku bolj redko znajdejo. Zobovje ježev je tako oblikovano, da z lahkoto ulovi in prebode hrošča, za grizenje večjega plena pa je manj primerno. Včasih si postreže tudi z manjšimi ptičjimi jajci, kokošja pa so zaradi velikosti in trše lupine kar varna pred njim. Marsikdo še danes verjame, da ježi ponoči sesajo mleko pri kravah in v srednjem veku je bil ta mit tako razširjen, da so v Angliji razpisali nagrado za vsakega ubitega ježa. Pobili so na tisoče ježev, zaradi tega pa pridelek mleka ni bil prav nič večji. Danes je jež zakonsko zavarovan v večini evropskih držav (tudi pri nas), kar pomeni da ga je prepovedano zadrževati v ujetništvu ali mu kako drugače škodovati. Ježu najbolj ustreza rob listopadnih in mešanih gozdov, vrtovi, parki in mejice

sredi polj, kjer ima na voljo dovolj hrane in primernih zatočišč. Marsikdo je že opazoval ježa na svojem vrtu in mu mogoče celo nastavil hrano, zelo verjetno pa to ni bil vedno isti jež. Čeprav se nam zdi počasna in okorna žival, lahko v eni noči prehodi tudi 2 ali 3 kilometre. Na svoj bodičasti kožušček se tako zanese, da na nočnih potepanjih ne išče kritja in v nevarnosti ne poskuša zbežati. Če se jež prestraši, najprej potegne bodičasto kožo čez glavo in zadnji del telesa, če pa se nevarnost stopnjuje, s krožnimi mišicami povleče hrbtno kožo okoli telesa in jo stisne na trebušni strani tako, kot bi stisnili odprtino vrečke iz blaga z vrvico. Približno centimeter veliko odprtino skrivajo v vse smeri štrleče bodice in tako zvit jež počaka, da nevarnost mine. Ta njegova taktika se odlično obnese pri srečanju z večino potencialnih plenilcev, prav nič pa mu ne pomaga pri srečanju z avtomobilom na cesti. Kljub temu, da na cestah pogine veliko ježev, to ni glavi razlog za upadanje njihovega števila v Evropi. Najbolj jih ogroža izguba primernega življenjskega okolja zaradi pozidave ali zaradi širjenja intenzivno obdelanih kmetijskih površin. Z odstranjevanjem mejic na poljih izgubljajo ježi zatočišča in vire hrane. Zaradi pesticidov imajo na voljo manj žuželk, tiste, ki jih najdejo, pa so zastrupljene. Največ ježev pogine med prezimovanjem. V glavnem so to mladiči drugega legla, ki se niso uspeli dovolj zrediti, da bi z zalogo maščobe preživeli do pomladi. Novembra naj bi ježi že spali svoje zimsko spanje, a če katerega kljub temu kje srečate, gre verjetno za sestradanega ježka, ki si išče hrano. Prav zato so konec oktobra začeli na Koprskem z akcijo »Pomagajmo ježu«, s katero poskušajo s pomočjo širše javnosti zbrati čim več takih mladih ježev in jim olajšati prezimovanje. Ježe, ki tehtajo manj kot pol kilograma, zbira Veterinarska ambulanta Koper. Ko najdene ježe stehtajo in pregledajo, jih pošljejo na Koroško v edino naše zavetišče za prostoživeče živali. Tam bodo na varnem počakali pomlad, ko jih bodo veterinarji vrnili v njihov domači kraj. Ježem lahko pomagamo na različne načine: ne uporabljajmo strupov na vrtu,

uredimo jim zatočišče iz vej in listja v oddaljenem kotu vrta, nastavimo jim hrano… Mleko za ježe ni najboljša hrana, saj odrasli ježi ne prenesejo laktoze, lahko pa jim nastavite mačjo hrano. Da se ne bi s priboljškom posladkale sosedove mačke, lahko izdelate »krmilnico« za ježe. Ko boste kurili kupe vej in listja, pazite, da ne boste nehote podkurili tudi ježu. Prav tako bodite pozorni na ježe, ko boste z nahrbtno kosilnico kosili travo ob živi meji in grmovju. Preden pritisne mraz pa vas vabim, da se zvečer sprehodite po vrtu oz. okolici vašega doma. Če najdete katerega od mladih ježkov, ga dajte v kartonasto škatlo in pokličite Veterinarsko ambulanto Koper za nadaljnja navodila. Naj čim več ježkov preživi zimo!

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Nepremični velikani

20. oktober 2012; Ste že videli velikane? Otroci s Predmeje so si jih že! Pod vodstvom biologinje Irene Kodele Krašna iz Prirodo-slovnega muzeja Slovenije so se podali v okolico Doma krajanov na Predmeji in tam poiskali naj-večja živa bitja na Gori – drevesa.

S pomočjo posebnih pripomoč-kov, ki jim pravimo interaktivni določevalni ključi, so ugotavljali imena drevesnih vrst in spozna-vali njihove značilnosti. Da pri-dobljeno znanje ne bi prehitro skopnelo, so svoje ugotovitve na-pisali in narisali v delovni zvezek.

Delavnica je potekala v okviru čezmejnega projekta SiiT – inte-raktivna določevalna orodja za šole. Več o projektu je na strani www.siit.eu.

Zbirni centerZbirni center je prostor, urejen in

opremljen za ločeno zbiranje in za-časno hranjenje ločenih frakcij ko-munalnih odpadkov.

V Zbirnem centru lahko občani brezplačno ločeno oddate vse od-padke iz gospodinjstva, predvsem pa tiste odpadke, ki jih zaradi veli-kosti ali drugih lastnosti, ne morete oddati v zabojnike, ki so namenjeni rednemu zbiranju in odvozu odpad-kov.

Pripeljane ločene frakcije odpad-kov se odlagajo v ustrezne zabojni-ke ali bokse glede na vrsto odpadka. Kot pomoč pri razvrščanju vam je vedno na voljo tudi strokovni dela-vec. Da bo prepuščanje odpadkov lažje, je priporočljivo da odpadke ločite po materialih že doma: les, kovine, plastična, tetrapak in ko-vinska embalaža, papir in karton vključno z embalažo iz papirja ali kartona, oblačila, tekstil in obutev, nevarni odpadki (barve, spreji, pe-sticidi, odpadna jedilna in motorna olja, baterije, akumulatorji, kartu-še, zdravila, sijalke...), gospodinjski aparati, tv, monitorji, zeleni odrez, les (pohištvo, okna, vrata), izrabljene pnevmatike, ravno steklo, azbestni odpadki, gradbeni odpadki, kosovni odpadki.

Zbirni center se nahaja v okvi-ru Centra za ravnanje z odpadki CERO pod Dolgo Poljano in je od-prt vsak dan od 7:00 do 15:00, v pe-tek do 17:30 oziroma do 17:00 v me-secu decembru. Vabljeni na obisk! KSD d.o.o. Ajdovščina

Št. 16 • 15. november 2012 19Mladi

Festival Hiše mladih 2012

AJDOVŠČINA – 19. do 24. november 2012Kot vedno v mesecu novembru je tudi v letošnjem letu napočil čas za tradicionalni, že šesti po vrsti, Festival Hiše mladih. Festival, ki temelji predvsem na kulturi in izobraževanju, ter na povezovanju uporabnikov Mladinskega centra in hotela Hiša mladih. Letošnji program je verjetno najbogatejši v zgodovini festivala ter s tem kaže na pozitivno delovanje mladinskega centra in ostalih organizacij znotraj Hiše mladih. Vabljeni, da obiščete festival, se česa novega naučite ali se vsaj malček poveselite ob družabnem delu dogajanja. Skozi ves festivalski teden poteka tudi foto-grafski natečaj Fotokros, pridružite se nam lahko pri dobrodelni akciji zbi-ranja starega papirja, Mladinski hotel ponuja posebno festivalsko ponud-bo prenočitev, članice arhitekturnega društva Forum pa bodo na ogled postavile čisto posebno umetniško inštalacijo. Še mnogo bolj obširnejši opis programa pa najdete na spletni strani mladinskega centra (www.mc--hisamladih.si) ali na MC facebook strani. Program;Ponedeljek 19. NOVEMBER 201211h – Likovno igranje s Tašo Turk (MDPM)12h – Otvoritev razstave v avli Mladinskega centra – Predstavitev Strate-gije za mlade v stripu (MSA)18h - Osnovni tečaj tolkalskega bobnanja z Nike Škofič19h - Galerija Hiša mladih – otvoritev razstave Modra19h - Otvoritev atrija Mladinskega hotela Hiša mladih - Arijel Štrukelj19h - Zumba ples z Meto in Karin v Baru Hiša mladih20h - Potopisno predavanje: Južna Koreja – Marko SlejkoTorek 20. NOVEMBER 201210h - PUM delavnica izdelovanja prazničnih čestitk z emboosing tehniko17h - Tečaj ličenja – Tea Bratina20h - Uradna otvoritev festivala; MC21 v živo – gost Marjan Poljšak21h – Nastop dekliškega pevskega zbora PlejadeSreda 21. NOVEMBER 20128.30h – Vaje za branje z Ireno Šinkovec (MDPM)10h - PUM delavnica peke peciva13h -Predavanje: Finančna pismenost (na srednji šoli Veno Pilon Ajdo-vščina)14h – Predavanje: Kako fotografsko ovekovečit plemenitost konj – Sibil Slejko17h - Tečaj ličenja – Tea Bratina20h - Predavanje: Domen Savič – družbena omrežjaČetrtek 22. NOVEMBER 20129h – Kratka igrica Maše Čibej in Jane Humar za otroke iz vrtca10h - PUM delavnica izdelovanja nakita17h - Osnovni tečaj grafičnega oblikovanja – Anja Korenč17h - Literarni krožek Besedovalnica18h – Otvoritev umetniške nadgradnje sob Mladinskega hotela19h - Predavanje in degustacija različnih piv – Anita Lozar & Matej Peli-con21h - Nastop: La Konga - tolkalska skupinaPetek 23. NOVEMBER 201211h – Moč diha z Nado Blažko (MDPM)19h - Predstavitev Strategije za mlade - MSA20h – Standup komedija - Jonas Žnidaršič21h - KAŠ Koncert: The TideSobota 24. NOVEMBER 20129h - KAŠ pohod – Jutri pa…10h - Brezplačno turistično vodenje - Društvo turističnih vodnikov Aj-dovščina

Modra

MODRA; je barva nebesnega svo-da, počitka in vode. Kadar je modra barva nanesena na predmet, mu olajša oblike, jih odpira, jih razdira. Ob pogledu nanjo se pogreznemo, ne da bi nas pri tem karkoli oviralo. Izgubimo se v neskončnosti in ne-nehnem izmikanju, morda je to beg pred realno-materialnim. Je lahka, v naravi je prozorna, barva aristokra-cije.

9. 11. 2012 je bila v Vipavskem Križu otvoritev razstave MODRA. Istoimenska skupina MODRA je na-stala na pobudo Maje Štefin, poleg

nje pa MODRO predstavljajo: Ana Kete, Anisa Kete, Erika Jerkič, Kaja Besednjak, Lea Bolko in Tea Bratina. Ekipa MODRE je tokrat sodelovala z DD studiem in Aljažem Kete.

Otvoritev je bila množično obiska-na, približno 200 se nas je zbralo v Domu krajanov, t.i. galeriji Vipa-vskega Križa. Večer sta nam glas-beno popestrila Gal Furlan in Nejc Franca na raznovrstnih tolkalih.

Nekaj misli o razstavi:"Ti, ki še nisi bil telo in dotik, si pri-

šel iz vesoljnega stvarstva ves bel, kot luč neznanega. Poln upanja si se pol-

nil s svetlobo in z leti postajal vedno bolj moder. Pridobljena izkustva so se odtiskovala in reflektirala, ko si v obstoječem iskal dobro. In kar je osta-lo dobro, si ohranil. Dotik modrine te je zvabil v njene globine. V vakuumu brezčasja si se igral s podzavestjo in sanjal neskončne sanje. Nenadna epi-fanija zemlje te je povzdignila med bele modrece in krog je bil sklenjen. Spet na začetku komaj še telo in dotik, a ves moder, čakajoč na belino nezna-nega." Maja Štefin

Modra v naravi izhaja iz bele. Beli-no smo si predstavljali kot nerojene-ga otroka, neomadeževanega v var-nem zavetju matere. Modra v našem projektu predstavlja izkušnje, ki se odtiskujejo v naša življenja. Nekatere smo potlačili v podzavedno,z drugi-mi živimo. Le malokrat dobimo v ži-vljenju priložnost za tako imenovan popravni izpit. Ob obisku razstave najprej stopite v belo, nato zaplava-te v modri in se najdete na začetku začetka. Z vsako minuto modrejši. Življenje je sestavljeno iz krogov, razlika je le v tem, da se enim vrtijo počasneje, drugim pa hitreje.

Prostovoljni projekt: 72ur

30.oktobra.2012 je Mladinski cen-ter Hiša Mladih iz Ajdovščine v okviru akcije 72 UR brez kompro-misa s skupino prostovoljcev iz Bu-danj očistili 1. nadstropje stare Hiše

mladih, kjer so bili v preteklosti pro-stori MC-ja, MSA-ja, tabornikov in PUM-a, v prihodnosti pa naj bi dobil prostor inkubator za mlada podjetja. 72 ur brez kompromisa je mednaro-

dni projekt prostovoljnega dela za mlade, ki se že več let izvaja v neka-terih evropskih državah, letos pa se bo drugič tudi v Sloveniji. V okviru projekta skupine mladih, starih med 14 in 30 let, v samo treh dneh uresni-čijo projekt oziroma nalogo, ki jim je zadana. Vsi projekti so vezani na dobrodelnost v domačem kraju sku-pine. Mladi so delali po načelu mladi iz kraja za kraj in spreminjali stvari tam, kjer živijo. Poseben čar akcije pa je, da se vsi projekti začnejo in končajo hkrati. Tako je letos med 28. in 31. oktobrom 500 mladih junakov v 20 krajih po Sloveniji delalo dobra dela.

Jesensko vzdušje v mladinskem centru Hiša mladih

V mladinskem centru Hiša mladih, smo skupaj z MDPM Ajdovščina, ponudili zanimiv in bogat program, ki je najmlajše zabaval od jutra do popoldanskih ur. MC Hiša mladih se zahvaljuje vsem gostjam, ki so moč-no popestrile naš program.

Pisateljica Alija Furlan (na sliki) je bila z nami v ponedeljkovi literarni delavnici, Nike Škofič nas je popelja-

la v svet glasbil in glasbene improvi-zacije, Elena Mikuž iz plesnega cen-tra ADC, pa je poskrbela za plesno vzdušje na petkovem zaključku. Za nas so zaplesala tudi dekleta iz njene plesne skupine. Prisrčna hvala vsem.

Radi bi vas tudi obvestili o gostova-nju Mladinskega centra po krajevnih skupnostih- Hiša mladih na obisku:

DOLGA POLJANA - četrtek 6. de-

cember 2012 med 16.00 in 18.00, v prostorih krajevne skupnosti

ČRNIČE - četrtek 20. december 2012 med 16.00 in 18.00, v novi te-lovadnici

SELO - sreda, 12. december med 16.00 in 18.00, v prostorih krajevne skupnosti

Lepo vabljeni, da nas obiščete.Za več informacij nas lahko kon-

taktirate na 041 945 392 oz. 05 368 93 83, lahko nam pišete na info@mc-hisamladih.si ali pa nas obišče-te v MC Hiša mladih v Ajdovščini.

Št. 16 • 15. november 201220 Utrinki

Razlog, da se vaše želje ne uresničujejo je nenatančno fokusiranje in nerazumevanje procesa uresničitve na energijskem nivoju. Uresničevanje nastaja pri prehodu energije na nivo globoko zasidranih podzavestnih prepričanj, »znanj«. Proces bomo imenovali energovibracije. To je, v kar ste popolnoma prepričani, kar VESTE. Tudi, če mislite, da niste prepričani v nič. Opisala bom proces in faze od začetka ter manifestacije energovibacij (dalje v tekstu EV), ki realizirajo kakršnokoli željo ne glede na njeno »realnost« ali »dosegljivost«.

V prvi fazi, na začetku, se želja oz. ideja pojavi na ravni misli, subtilnih notranjih občutkih. Gre za začetno evforijo, ko o želji razmišljamo z užitkom in dvomi še niso aktivirani, ker sama misel še ni dovolj globoka. Veliko je takih, ki že v tej fazi zatirajo svoje želje, ko začnejo iskati znake resničnosti/neresničnosti, našega/ne našega, medtem, ko je glavni kriterij »vašega« cilja oz. želje le to, da se je POJAVILA v glavi. Sedaj je vprašanje le še to, ali je želja v nasprotju z obstoječimi prepričanji. In ta razlika določa kako hitro, enostavno in zabavno se uresniči vaš cilj. V prvi, začetni fazi je vaša naloga samo ta, da dovolite nastali želji, da se izživi v vas na najbolj živahen, intenziven in barvit način. Pri tem ne smete mučiti sebe z dvomi, tujimi pravili in moralo. To, kar za vas ni aktualno se lahko izčrpa v prvih nekaj urah. To kar je za vas zanimivo – bo le še naraščalo.

V naslednjem koraku, ko nadaljujete z oddajanjem misli v občutke (običajno čez nekaj dni) se pojavi želja po delovanju. In ker so v telesne občutke in misli že vgrajena stara prepričanja, le-ta lahko nasprotujejo vaši želji. V tej fazi se pogosto dogaja, da se vaš cilj prikazuje namesto pri vas - v vaši okolici. Vaša sanjska hiša, avto, služba, partner se znajde pri prijatelju, sosedu, znancu, sorodniku. . . Lahko se prikaže tudi v karikirani obliki kot obesek za ključe, reklama ipd. Veliko je takih, ki v tej fazi obupajo, češ kje je napaka in celo zavržejo svoj cilj. Vendar ni nobene napake. To je samo druga faza v uresničitvi cilja.

V naslednjem koraku pri uresničevanju cilja se pojavi možnost za njegovo dosego. Vendar po poti »vse ima svojo ceno«. To lahko poimenujemo nerazumni kompromis. Cilj je uresničljiv, vendar za previsoko ceno. O tem govori veliko avtorjev. Lahko se seveda sprijaznite s pogoji, ki so postavljeni za tako pospešeno uresničitev cilja in nanje pristanete. Odločitev je samo vaša.

Vendar če tega kompromisa namenoma ne sprejmete in še naprej oddajate EV svojega cilja - s časom pride razumen kompromis: pojavijo se okoliščine, priložnosti, rešitve, ki dopuščajo uresničitev cilja brez grobe kompenzacije. To stopnjo doseže malo ljudi, a tisti, ki jo, so neznansko srečni. Za želeno hišo ali avto npr. dobite izjemno ugoden kredit, primerno nizko ceno ali oboje.

Vendar obstaja še naslednji korak. Višji od razumnega kompromisa. To je takrat, ko cilj pride sam k vam. Uresniči se samodejno. Kot darilo. Brez plačila kompenzacij, brez sklepanja kompromisov. Energija se od prve faze multiplicira do opisane brez vmesnih izgub. Ko ste izrazili hvaležnost za odlično priložnost kredita in ugodne cene, ter to zavrnili, še naprej oddajate EV cilja. Avto npr. lahko dobite kar tako, kot darilo. Lahko vas čaka nepričakovan honorar, bonus, zadetek na lotu . . . možnosti je res veliko.

Kaj je mišljeno pod oddajanjem EV? To je notranje stanje »JAZ SEM«. Impulz znotraj sebe, ki nastane pred kakršnim koli dejanjem. To se nam zgodi tudi zjutraj v delčku sekunde preden vstanete (impulz »vstani«). Svojo željo morate najprej izoblikovati znotraj sebe, šele nato se bo prikazala v zunanjem svetu. Ne morete biti na poti do cilja. Vi ste z njim ali pa niste. In kar se dogaja v zunanjem svetu vam ni mar. Vi VESTE, da je to le odraz vaših EV.

Samo pet korakov je. In le malokdo ima dovolj vztrajnosti, zaupanja in ljubezni do sebe, da bi zakorakal iz druge v tretjo fazo. Peto dosežejo le redki. Samo pet korakov, a vendarle toliko neuspehov. Poglavitni razlog tiči v tem, da se pri prehodu iz faze v fazo dogaja prerazporeditev energije. Energija iz prejšnje faze se manifestira v celoti že PRED vašo odločitvijo. Energija nove faze pa pride le PO sprejemu odločitve. Drugače povedano, v času izbire bo predhodna faza na energijski ravni delovala tisočkrat močneje in se borila za svoj obstoj. To je vaše notranje prepričanje globoko zasidrano v podzavest. Morali boste ukrepati. Ukrepi, ki se nam zdijo samoumevni tokrat ne delujejo. Aktivno in odločno ukrepanje, ki se zdi, da obeta hitro uresničitev cilja, ga v resnici samo oddaljuje. Učinkoviti bodo majhni, enostavni in vsakodnevni koraki. Ne glede na velikost cilja, ga lahko razdelite na majhne korake. Tudi če to ni nič resnega (npr. listanje kataloga itd.). Podzavest majhne korake ne jemlje resno in jih zato ne secira. Zanjo je tudi vseeno ali vi stojite ali se premikate. Zato vas bo majhen korak hitreje približal želenemu cilju kot veliki nedokončani koraki.

Napisano ni dokazljivo, nima zakonitosti, to je niz aksiomov, ki so večinoma v nasprotju ne samo z normami modela materialističnega sveta, temveč tudi s »klasičnim« Zakonom privlačnosti. Aksiomi so nedokazljivi, lahko jih uporabite ali zavržete. Njihovo izvedljivost določajo rezultati.

OLGA LIČEN

EnergoVibracijeDan zdravja v Ajdovščini

Najpogostejši vzrok smrti v Slo-veniji so bolezni srca in ožilja, na drugem mestu so različne vrste raka, sledijo pa obolenja dihal in prebavil. Zaradi teh kroničnih bo-lezni odrasli tudi najpogosteje obo-levajo, večinoma prezgodaj umirajo in živijo slabšo kakovost življenja. Značilnost kroničnih bolezni je, da jih povzročajo in pospešuje-jo dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga ter biološki dejavniki tveganja, zvišan krvni tlak, zvišana raven holesterola in sladkorja v krvi ter čezmerna tele-sna teža in debelost. Z zdravim ži-vljenjskim slogom lahko učinkovito obvladujemo biološke dejavnike tve-ganja ter preprečujemo in zdravimo kronične bolezni.

Pomoč pri spreminjanju nezdra-vega življenjskega sloga posameznik dobi v programih svetovanja za zdravje, ki se brezplačno izvajajo v zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC) zdravstvenih domov po vsej Sloveni-ji, tudi v Zdravstvenem domu Ajdo-vščina. Samo v letu 2011 smo v ZVC Ajdovščina izvedli 73 delavnic, ude-ležilo se jih je preko 100 oseb.

Poleg delavnic našim občanom dvakrat letno ponudimo osvežitev znanja, preverjanje svojega zdra-vstvenega stanja in lepo druženje v zdravem duhu.

Tako je bila za letošnjo jesen na-črtovana sobota, 13. oktober 2012, poimenovana »Dan zdravja«. Kljub jutranjim dežnim kapljicam in hla-dnemu vetru se je športni park pred osnovno šolo Šturje napolnil z bar-vami športnih oblačil in zvoki dobre volje.

Skozi dopoldan nas je obiskalo okrog 130 oseb, več žensk kot mo-ških. Ponudili smo jim pester pro-gram.

Na stadionu športnega parka smo organizirali TEST HOJE na 2kilo-metra. Testiranje izvajamo v občini Ajdovščina in Vipava že 12 let, to-krat ga je uspešno opravilo največ oseb doslej, skupno 92.

V prostorih osnovne šole Šturje smo strokovni delavci izvajali meri-tve, s katerimi lahko ocenimo zdra-vstveno stanje posameznika in nje-govo ogroženost.

Krvni sladkor smo izmerili 121 osebam, od tega 21 moškim in 100 ženskam. Krvni tlak smo izmerili 115 osebam, od tega 22 moškim in 93 ženskam. Ženske so imele povi-šane vrednosti v 20%. Bolj zaskrblju-joč je podatek pri moških, povišan krvni tlak jih je imelo kar 41%. Tretji dejavnik tveganja – povišan holeste-rol v krvi smo izmerili 88 osebam, 73 ženskam in 15 moškim. Za oba spola smo ugotovili enak rezultat –

kar 40% oseb je imelo vrednosti nad zaželjenimi. Udeleženci so lahko preverili tudi sestavo svojega telesa, kar pomeni meritev deleža maščob, mišične mase in vode v telesu. Med 56 osebami so imeli moški zavidlji-vo dobre rezultate, pri ženskah pa smo ugotovili prekomerno telesno težo pri dobri polovici udeleženk.

Na prireditvi sta izvajalki iz Zveze društev za osteoporozo Slovenije izvajali preprosto osnovno merjenje kostne gostote, s katerim ugotovi-mo potrebo osebe po nadaljnji pre-iskavi z denzimetrom. Društvo za srce severno primorske regije pa je omogočilo meritev EKG s preno-snim aparatom. Rezultate meritev naknadno preverja kardiologinja in v primeru ugotovitve nepravilnosti so preiskovanci vabljeni v nadaljnje preiskave.

Prireditev smo popestrili z ogle-dom reševalnega vozila in nasve-ti za hitre ukrepe za samopomoč, SVIT-ovo stojnico in predstavitvijo NUPO dietne prehrane.

Vsi sodelujoči smo bili izjemno zadovoljni z množično udeležbo. S tem se je poplačal ves trud, ki je bil vložen v organizacijo, promocijo in izvedbo dogodka. Udeleženci so po-hvalili strokovni pristop in prijetno družabno okolje. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vodstvu Osnovne šole Šturje, ki nam je omogočilo iz-vedbo prireditve v njihovih prijenih prostorih, ter Zvezi društev za osteo-porozo in Društvu za srce severno-primorske za strokovno sodelovanje.

Dan zdravja je dan preverjanja, osveščenosti in pozitivne naravna-nosti. Lahko ga doživimo kot iskro, ki zaneti ogenj motivacije v skrbi za zdravje. Dobro bi bilo, da gori čim-dlje, vsaj do naslednje prireditve. Tamara Kofol

Igrivo skozi mladost in starost

Na Medobčinskem društvu prijate-ljev mladine Ajdovščina že vrsto let pripravljamo aktivnosti za različne generacije, saj smo mnenja, da mla-dost ni le starostna kategorija, tem-več nekaj, kar lahko ohranjamo z ak-tivnostjo, entuzijazmom in ustvarja-njem. V letošnjem Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracij-ske solidarnosti smo se odločili, da stopimo še korak naprej, in skušamo različne generacije mladih po srcu tudi povezati. S tem namenom smo pripravili medgeneracijski projekt ‚‘Igrivo skozi mladost in starost‘‘.

Projekt smo začeli spomladi, na delavnicah, kjer smo se spomnili družabnih iger, ki so se jih igrali že naši starši in stari starši, ter ugotovi-

li, da so ristanc, ‚‘zemljo krast‘‘, ‚‘ali je kaj trden vaš most‘‘, pantomima, ‚‘Ljubljana-Zagreb-Beograd‘‘ in dru-ge tovrstne igre brezčasne in zelo zabavne. Kmalu je nastopilo poletje, zato smo igranje prepustili otrokom v kolonijah, na medgeneracijskih delavnicah pa smo se posvetili pred-vsem ustvarjanju. Pripravili smo dve srečanji v Domu starejših občanov v Ajdovščini in srečanje v Centru sta-rejših Pristan v Vipavi, kljub počitni-škemu času pa so se nam pridružili tudi otroci iz OŠ Danila Lokarja, OŠ Šturje in varovanci CIRIUSa iz Vi-pave. Izdelovali smo punčke iz cunj, kostume in odigrali krajšo dramsko igrico. Udeleženci so izrazili zado-voljstvo nad tovrstnimi aktivnostmi,

izdelke in fotografije, ki so nastali, pa shranili za spomin. Tako otroci kot starejši so dokazali, kako spre-tni, pripravljeni sodelovati in polni energije so. V tednu otroka smo na Ex-tempore v Piran povabili otroke vseh šol iz občin Ajdovščina in Vi-pava ter starejše, ki radi slikajo, in preživeli krasen sončen dan na slo-venski obali. Nekoliko slabše vreme nas je spremljalo na zadnji aktivnosti – pohodu do Izvira Hublja, vendar smo, kljub nekoliko manjši udeležbi, vseeno razgibali stare in mlade kosti.

V okviru projekta smo gostovali tudi v pogovorni oddaji Radia Robin na temo medgeneracijskega sode-lovanja in pripravili koledar za leto 2013 na isto temo. Prepričani smo, da nas bodo slike s koledarja, pa tudi tiste iz spomina, tudi v priho-dnje opominjale, kako pomembno je medgeneracijsko povezovanje in ohranjanje aktivnosti skozi vse ‚mla-dosti‘.

Projekt smo z oktobrom zaključili, na tej točki se za pomoč zahvalju-jemo vsem sodelujočim prostovolj-cem, za finančno podporo pa Uradu vlade RS za komuniciranje, Občini Ajdovščina in Občini Vipava. Maša Čibej

Št. 16 • 15. november 2012 21Utrinki

Kaj pa je sreča? Je morda to jutranja žemlja, na katero si lagodno namažeš maslo in pri tem veš, da boš lahko imel tudi še kosilo, pa najbrž večerjo. In zakaj potem rečejo, da ima nekdo maslo na glavi. Smešno, mar ima mastne lase, morda pa … Ko sem bil mlad, smo si lase namenoma mastili z briljantino, o, ja. Še zdaj se spomnim, da sem jo kradel očetu v razkošni kopalnici in … Preveč je teh spominov, preveč, pomisli gospod Janez, ko si maže maslo na svežo žemljico. Ko je zjutraj šel v Ajdovščino, si je mimogrede ogledal nagrbančeno vodovje Hublja. Prva leta se ga je kar malo plašil, ko je stopal čez majhen železen post, kadar je začenjal svoje sprehode v okolico, tja gor pod strme stene gore, od koder prihaja tista klepetava Mici. No, zdaj sem imel nekaj dni mir, da, da, si prikimuje in z užitkom pomelje zalogaj. Ne utegne do kraja pomleti, ko se že najavi štorklinjenje po umiti peščeni poti, ki jo je voda povsem na novo skreirala in se je gospod mrščil, ko je gledal koliko dela ga čaka. Joj delo, samo tega ne, tega pa ne. Navajen je bil svoje pisarne, svojega udobnega birokratskega tišinjenja, dokler mu niso dovolili, da je šel med upokojence. Potrka po vratih in že se sliši Micin odločen glas: »O, smo doma, dober dan.« »Ja, naprej,« je Janez prijazen kot vedno, čeprav je zdaj nekoliko načemerjen in

bi raje v miru pojedel do konca, potlej pa zalistal časopis, da bi si dal duška, ko bi prebiral o politiki, o državni prazni blagajni … »Ste videli, a, kako se je nalivalo. Sem že mislila, da bo spet vesoljni potop,

tako pravijo, ne. Ja, vam povem, da me je prav skrbelo. Dol po naši njivi se je že razlivalo in še nekaj zelenjave je opralo. Pa ne bo hudega vam rečem. Joj, pa ravno pri zajtrku sem vas našla. Pa še to uro smo premaknili, ne.« se razgovori. In gleda, kam bi svoje obilje odložile. »Malce nerodno ste to povedali, da bi že bil še enkrat ta vesoljni pot, saj ga še

nismo doživeli. Je pa res, da je bilo deževja preveč. No, sedite, bi merico žganja. Tropinovček, že letošnji, veste. Vreme je bilo kot nalašč za čepenje pri kotličku in je curkalo, curkalo …« se je Janez razvleče v nasmešek, ker se mu je kuha žganja posrečila, vsaj za zdaj. »Vi pa tudi za vsako besedo ugriznete, saj ste res en besedni dohtar, kot je bil

tisti naš doktor fig. Novega, nov šnopček. No ja,« zavije Mici z očmi in se usede. »Moj se šele napravlja, da bo kuhal. O, to je cela reč, vam povem. Trščice, ta prava drva, pa posode, jej jej. Potem bodo pa nosili tiste rdeče nosove in se šli parlament. No pa ga bom poskusila,« je odrezava. Janez vstane in obema nalije. Nazdravita. Mici se nekoli pokremži, najbrž tako,

zaradi lepšega, potem pa reče: »Prav fajn pogreje, ja. O, ta pa bo, ta.« Zdaj ko je bilo tako vreme, sem se

držala doma in gledala televizijo pa časopise brala. Bi bilo bolj prav, da jih ne bi. Slišite, sodišča, da nimajo več denarja. Ja, kakšna država pa smo, da sodnija nima denarja, pa za malice dijakov šolarjev, za policijo … Ne vem, meni se zdi, da je blizu konec.« »No, no, denar se bo že našel. Jaz bi temu prisojal bolj politično oznako. Nekoliko

pa morajo poropotati, da se jih sliši. Je pa le čudno, da sodišča nimajo denarja. In če razpletam naprej, potem tudi za zapornike ne bo denarja in tudi za lovljenje tistih, ki so nas okradli na prefinjen način, ne bo denarja. Ni denarja, nikjer ga ni. In sem tudi sam bral, da stane zapornik na dan povprečno 80e. Si zamišljate, oskrbni dan v bolnici pa … Ne, raje ne bi o tem. Pustiva politiko politikom. Bi še enega?« »Ja, ja,« Mici hitro prikimuje. »Ne, denar se je zalimal za prste tistih barab, vam

rečem. Eni, ki so še pred leti imeli kaj od trt jih mečejo ven. In moj prijatelj, veste, ja, je nasadil namesti trt fige, joj, sem se smejala. Ta bo drugi doktor fig,« se smeje in zavrti kozarček med prsti. »Pa menda ni nasadil fig?« pokaže Janez začuden obraz. »Ja, ja, fige, fige,« Mici prikimuje. »Pa bo pokazal fige agrarni politiki, ta jih bo

pa res pokazal,« se zasmeje. »No ja, kolikor vem, so bile včasih fige iz te doline čislane, zdaj pa, kaj je še

ostalo. Vinarji še nekoliko vztrajajo, ostalo pa, eh, težki časi,« Janez vzdihuje. »Najbrž bo počasi modno bio kmetijstvo, malo za res, malo pa zaradi draginje.

Vse stane, škropiva, gnojila … Moja prijateljica se gre zdaj tako vrsto. Nasad češenj je že obrnila na povsem bio način. Prav včeraj je bila pri meni in mi razlagala, da ne bo nič škropljenja, če že, bo to z nekimi vodami namočenimi z rastlinami, kaj vem. Pa nobenega umetnika, ne, nič več. Samo, samo potem pa tisti naš pisatelj ne bo več smel v njen nasad češenj, če ne bo smel notri noben umetnik, hah hahhaa,« se Mici rezgetaje zasmeje in se ploskne po debelem stegnu. »Ja, ja … umetniki. Včeraj je bil tukaj, peš, veste. Baje je na svetlo dal novo

knjigo. Dela, kar dela. Ampak kaj mu to pomaga, če od tega ni denarja. Pa sem mu lepo rekel, da bi bil čas, da bi svoje talente tudi unovčil, pa, eh …« »Pa smo spet pri denarju, kaj … In penzije, ste brali, da bodo po novem letu

enim nazaj popravili. Saj ne vejo, kaj bi. O, zdaj sem se spomnila ene z naše planote. Veste, sta bila dva, pa ne vem več katera dva. No, dva možakarja sta pila v gostilni na Otlici, oba gozdarja in ravno v dnevih po plači. No, pa takole pijeta, pozno v noč, pa še drugi da, pa še malo v nedeljo dopoldan, ko eden drugem le reče: Ti, bo zmanjkalo denarja, bo treba odnehat. Drugi zamahne z roko in reče: Denar bo še, nas ne bo več. In popoldan ju je vino le odgnalo proti domu. V velikem ovinku na cesti, ki pelje iz Otlico na Predmejo, se ustavita in reče eden od niju: No vidiš, midva sva še, ma denarja pa res ni več … Ja, so zapili, so zapili včasih možakarji skoraj celo plačo. O, danes to ne bi bilo težko; danes pa, še kava je draga. Vam bom drugič povedala, kako je bilo s kavo, ko je naša mati prvič pila ekspreso. Joj, zdaj sem pa rdeča v ksiht. Močno reč ste skuhali. Bom šla, perem cunje. Danes piha, se bodo sušile.« »No, če morate,« Janez razširi roki in je vesel, da se jo bo tako kmalu rešil, kajti

zunaj je dela čez glavo, popravilo poti, grabljenje nesnage, pa v klet … Ko ostane sam, si ga privošči še kozarček, da ga zapeče in se nakremži. Denar denar, tudi sodnije vladar!

Bojan Bizjak

SmehalnicaNepozabna zgodba

V rožnovenskem oktobru smo uje-li še lep, topel dan in člani pevskega zbora Vipavski vrabčki iz skupine Šmarnica iz Doma starejših občanov Ajdovščina so naredili kratek izlet v Gorenje nad Ajdovščino, nedaleč

od izvira Hublja. Prijazni vozniki so jih po zajtrku odpeljali na doma-čijo Nives in Vojteha Ferjančiča. 22 jih je prišlo, pa še vaščani so se pri-družili in upokojeni Šturski gospod župnik, ki oskrbuje z duhovno hra-

no v Domu starejših občanov, sicer letošnji diamantni jubilant g. Anton Štrancar ter lokavški župnik g. Jože Ličen. V naravnem okolju, na vrtu, v zavetju kleti, sta somaševala svečano sv. mašo, s petjem so sodelovali Vi-pavski vrabčki. Po sv. daritvi se je na-daljevalo veselo druženje s prigriz-kom, sadjem in pecivom. Zadonela je tudi lepa narodna pesem, klepet in začudenje nad prelepim pogledom na Vipavsko dolino.

Prehitro je mineval čas, saj se je bilo treba vrniti do kosila nazaj v dom. Ostali pa so spomini in lepa, nepozabna zgodba. Tu pa gre za-hvala tudi vsem, ki so kakorkoli po-magali in sodelovali! Bogu v čast in nam v veselje. Vsak posebej je gradil to enkratno veselje! Iskrena hvala v imenu vseh! Vse, vse dobro! Nives Ferjančič

Srečanje zvestih krvodajalcev

Krvodajalci za svoje človekoljub-no dejanje ne prejmejo plačila ali kakšne druge nagrade, razen no-tranjega občutka zadovoljstva, da so nekomu pomagali ozdraveti ali celo preživeti. Za njihovo huma-nost se jim je Rdeči križ Ajdovščina vsaj nekoliko zahvalil na srečanju 13. oktobra v pizzeriji Hotela Gold club v Ajdovščini. Krvodajalcem jubilantom je podelil priznanja za deseto in višja okrogla darovanja. Za 50-krat darovano kri so plakete prejeli: Aleš Brecelj, Slavko Breščak, Bogdan Kodele in Anton Podobnik. Miran Pregelj, Bojan Trbižan in Ro-bert Vovk so prejeli priznanje za 60-krat darovalo kri. Za sledeče okro-glo darovanje so priznanje prejeli: Jože Copič, Igor Kobal, Franc Kra-šna in Dušan Rijavec. Najvišja pa so bila podeljena priznanja za 80-krat darovano kri, ki so jih prejeli: Jožko Bučinel, Damjan Fabčič, Jožko Kr-koč in Bogomir Trošt.

Predsednica Vera Kodrič se je s šopkom rož še posebej zahvalila vitezu krvodajalstva Valentinu Bra-tini, ki je doslej kri daroval že 107-krat. G. Bratina je že presegel mejo 65 let, vendar po pogovoru z zdrav-nikom še naprej ostaja v krvodajal-skih vrstah, kar je gotovo zelo ple-menita gesta, ki jo le redki zmorejo.

Srečanje je bilo prav tako prilo-žnost za zahvalo tistim, ki Rdeči križ podpirajo in mu pomagajo pri izvajanju programa krvodajalstva. Zahvalo je tako sprejel stotnik Mi-loš Žvokelj iz Centra za usposablja-nje Slovenske vojske Vipava. Več pripadnikov in pripadnic SV vsako leto daruje kri, poleg tega pa je Cen-ter Rdečemu križu za namen teren-ske krvodajalske akcije v brezplačno uporabo namenil njihove prostore. Zahvala je bila izrečena tudi Zavo-du za šport Ajdovščina, ki je v za-dnjih dveh letih Rdečemu križu za namen terenske krvodajalske akcije

brezplačno odstopil svoje čudovite prostore v Mladinskem centru in hotelu Hiša mladih v Ajdovščini.

Da si krvodajalke in krvodajalci ter vsi, ki pripomorejo k izvajanju programa preskrbe s krvjo, zaslu-žijo zahvalo in priznanje sta na sre-čanju spregovorila občinski svetnik Občine Ajdovščina, predsednik komisije za družbene dejavnosti in nekdanji predsednik RK Ajdovščina Anton Žagar ter podžupan Občine Vipava Alojz Durn. Obiskala sta nas tudi ga. Marinka Tomšič in g. Bran-ko Černic iz zamejskega Združenja prostovoljnih krvodajalcev - odsek Sovodnje ob Soči, s katerima RK Ajdovščina že vrsto let sodeluje in prijateljuje. Go. Marinko je ljubezen odpeljala v Sovodnje ob Soči, kjer je bila ena izmed ustanoviteljic pro-stovoljnega združenja krvodajalcev, vendar je vedno ohranjala stike z rodno Ajdovščino.

Podelitev priznanj oziroma for-malni del srečanja je povezovala napovedovalka Sanda Hain, za kar se ji ob tej priložnosti iskreno za-hvaljujemo. Prav tako se najlepše zahvaljujemo nadarjeni glasbenici Mojci Vitez, ki nas je razveselila s solističnim nastopom na harmo-niki. Poleg nje je srečanje popestril pevec Sebastjan Fabčič. Celotno do-gajanje je dokumentiral krvodajalec Alfonz Krapež in tako nas bodo na srečanje spominjale čudovite sli-ke, za kar se g. Krapežu najlepše zahvaljujemo. Zahvala gre tudi ge. Damjani Plešnar, ki je z zapisom v kaligrafiji priznanjem za krvodajal-ce dodala posebno čarobnost. Irena Žgavc

Kako smo volili Na martinovo nedeljo so v Sloveniji potekale volitve za novega predsednika države. Volili smo, izvoliti pa bomo

še morali, kajti rezultati martinovih volitev so pokazali pričakovan drugi krog volitev, v katerem se bosta pomerila zmagovalec prvega kroga Borut Pahor in dosedanji predsednik Danilo Türk.

V Ajdovščini se je na volišča odpravilo 55,29% volilnih upravičencev, kar je za slabih 11% manj, kot na predsedni-ških volitvah leta 2007. 48,86% glasov smo namenili Borutu Pahorju, 18,89% glasov Danilu Türku in 32,25% glasov Milanu Zveru. Dober odstotek in pol oddanih glasovnic je bilo neveljavnih.

V drugo se bomo na volišča odpravili v nedeljo, 2. decembra 2012.

Št. 16 • 15. november 201222 Podjetno

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 3. JP UIZ (131. JP)

delodajalcido razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.sklad-kadri.si/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvideni so še 3 roki za oddajo vlog: - 1. 3. 2013; - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis)

delodajalci 29. 3. 2013 http://www.sklad-kadri.si/

Slovenski podjetniški sklad

P1 TIP 2012 Garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte

Mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so v procesu uvajanja tehnoloških izboljšav ali tehnološke prenove obstoječih proizvodnih sistemov, v procesu iskanja novih rešitev, produktov ali storitev, s poudarkom na lastnem znanju ali znanju širšega raziskovalno razvojnega tima, ki se odraža v komercializaciji novih rešitev, produktov ali storitev. Pri garancijah za nova podjetja morajo biti le ta mlajša od 42 mesecev in so si izplačala že vsaj 3 mesečne plače.

05.12.2012

http://www.podjetniskisklad.si/37/2012/p1-tip-2012-garancije-sklada-za-bancne-kredite-za-tehnolosko-inovativne-projekte.html

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane

kmetijska gospodarstvado porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013 http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013 http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

občine do porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013

http://www.mg.gov.si/

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv13SUB-OB12Za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012 http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska in električna vozila 15SUB-EVOB12

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012 http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila16SUB-EVPO12

pravne osebe do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012 http://www.ekosklad.si

Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 delodajalci do porabe sredstev oz. najpozneje

do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanje Zaposli.me 4–2012 tržni delodajalci do porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013,

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=465

Zavod RS za zaposlovanje Prvi izziv delodajalci do porabe sredstev oz. najdlje do 1. 6. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=488

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 48PO12 pravne osebe do porabe sredstev oz. najkasneje

do 31. januarja 2013 http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47PO12 občani do porabe sredstev oziroma

najkasneje do 31. januarja 2013 http://www.ekosklad.si

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/P/2012/U01/02Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepov vgradnje sprejemnikov sončne energije, toplotnih črpalk in drugih naprav za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije

podjetja Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012

http://www.petrol.si/za-podjetja/storitve/subvencije/objavljeni-razpisi

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/J/2012/U01Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepov vgradnje sprejemnikov sončne energije, toplotnih črpalk in drugih naprav za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije

Javni sektor Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012

http://www.petrol.si/za-podjetja/storitve/subvencije/objavljeni-razpisi

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/J/2012/U02Nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave

Javni sektor Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012

http://www.petrol.si/za-podjetja/storitve/subvencije/objavljeni-razpisi

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/P/2012/U02/02Nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave

podjetja Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012

http://www.petrol.si/za-podjetja/storitve/subvencije/objavljeni-razpisi

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U03Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepa sistemi za izkoriščanje odpadne toplote v javnem in storitvenem sektorju ter industriji

Podjetja in javni sektor Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012

http://www.petrol.si/za-podjetja/storitve/subvencije/objavljeni-razpisi

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U04Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepa obnova posameznih elementov ali celotnega zunanjega ovoja stavb v javnem in storitvenem sektorju

Podjetja in javni sektor Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012

http://www.petrol.si/za-podjetja/storitve/subvencije/objavljeni-razpisi

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U05/02Nepovratne finančne spodbude za izvedbo energetskih pregledov

Podjetja in javni sektor Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012

http://www.petrol.si/za-podjetja/storitve/subvencije/objavljeni-razpisi

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U06Nepovratne finančne spodbude za vgradnjo energetsko učinkovitih elektromotornih sistemov

Podjetja in javni sektor Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012

http://www.petrol.si/za-podjetja/storitve/subvencije/objavljeni-razpisi

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U07 Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepov zamenjave kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na biomaso ali zemeljski plin ali UNP

Podjetja in javni sektor Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012

http://www.petrol.si/za-podjetja/storitve/subvencije/objavljeni-razpisi

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U08Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepa Učinkovita posodobitev sistemov za ogrevanje oziroma hlajenje, vključno s toplotnimi postajami v javnem in storitvenem sektorju

Podjetja in javni sektor Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012

http://www.petrol.si/za-podjetja/storitve/subvencije/objavljeni-razpisi

Slovenski regionalno razvojni sklad

2. Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam občine 26.11.2012 http://www.regionalnisklad.si/

razpisi/aktualni-razpisi

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti

občine drugo odpiranje 31.01.2013. http://www.energetika-portal.si/javne-objave/

Cesarju, kar je cesarjevega; Ajdovcem, kar je ajdovskega!

Vlada RS je že leta 2006 ob spre-minjanju Zakona o dohodnini, ki je stopil v veljavo leta 2007, vzpostavila možnost, da zavezanci za odmero dohodnine namenijo 0,5 % odmer-jene dohodnine za financiranje splo-šno-koristnih namenov, političnih strank in reprezentativnih sindika-tov.

Za splošno-koristne namene se šte-jejo humanitarni nameni, nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni in reli-giozni nameni, ki jih na neprofitni bazi izvajajo organizacije, ki jim je podeljen status delovanja v javnem interesu ali dobrodelnost.

V Ajdovščini dobrih 30 organi-zacij, ki jim lahko namenite 0,5 % svoje dohodnine. Med njimi je tudi Mladinski svet Ajdovščina, ki se je kot krovna mladinska organizacija s statusom delovanja v javnem intere-su letos podal v široko akcijo prido-bivanja podpornikov, k čemur vabi tudi bralce Ajdovskih novic. Akti-visti Mladinskega sveta Ajdovščina bodo v prihodnjih tednih Ajdovce pospešeno opominjali na možnost, ki jim je dana in jih vabili k nameni-tvi dela dohodnine prav njim.

MSA bo kot združenje vseh mla-

dinskih organizacij v občini na ta ra-čun zbrana sredstva namenil izvedbi programov za otroke in mladino v občini Ajdovščina. Verjamejo, da lahko s prispevkom, ki ga boste na-menili, omogočite kvalitetnejše pro-grame v našem okolju!

Na spletni strani http://msa.si so objavljene tehnične informacije, obrazci in navodila, kako lahko po-samezniki namenite svoj del doho-dnine prav mladim v Ajdovščini. Poudariti velja, da se zaradi tega vaša dohodnina ne bo nič povečala – le delež sredstev, ki gredo direktno v državni proračun, se bo zmanjšal za navedeni odstotek.

Če že na cesarjevih 99,5 % odmer-jene dohodnine nimate vpliva, pa to ne drži za okrog 10 evrov, kar je povprečno določenih 0,5 % odmer-jene dohodnine. MSA vas vabi, da ta del usmerite v Ajdovščino, saj ste ga ustvarili prav Ajdovci!

Zato vas najprej vabimo, da svoj obrazec oddate Mladinskemu svetu Ajdovščina, ki bo svoje aktivnosti predstavil tudi na pohodu po Vrtov-čevih poteh, kjer bomo udeležencem pohoda ponudili tudi topel čaj. Mladinski svet Ajdovščina

Jesenska pravljica v Gojačah in Malovšah

Na Medobčinskem društvu pri-jateljev mladine Ajdovščina so se veselili tudi naših brezplačnih jesen-skih ustvarjalnic za otroke, ki so se dogajale v njihovi organizaciji. Tudi tokrat so otroci ustvarjali v dvorani KS Gojače-Malovše, in sicer med 29. in 31. oktobrom 2012. Otroci so v izdelkih ujeli pravo jesensko poezijo.

Poleg sproščenega smeha, dejavne igrivosti ter ustvarjalnega doživljanja čara jeseni, so se otroci preizkušali in spoznavali tudi skozi družabne igre. Skupaj smo, tudi ob glasbi, dogra-jevali že ustaljene ideje, kot vedno, pa smo te ideje domiselno povezali tudi z našo domišljijo. Kot pravljica, ki prinaša marsikaj resničnega, in jo razumemo, ker ji prisluhnemo.

Skoraj ves čas se je zdelo, kot da bi naše jesenske ustvarjalnice poteka-le v barvitem, lesketajočem gozdu. Otroci so s tempera barvami barvali drevesne in ostale liste ter takšne od-tisnjevali na podlage različnih barv. Izdelovali so čudovite zapestnice in verižice jesenskih barv ter druge modne izdelke. Posebno pozornost je pritegnila tudi balerina jeseni, ob kateri se je človek počutil prav brez skrbi. Tistih, zaradi katerih ni vre-

dno skrbeti. Jesensko pravljico smo obogatili tudi s praskankami na ko-ledarjih s fotografijami iz narave. Posebno veselje pa se je vrtelo tudi okrog buč; nastali so malce razgiba-ni in obenem zanimivi obrazi. V tej jesenski pravljici so dom našle tudi druge jesenske stvaritve, nastale po lastnih zamislih otrok.

Kot narava so eni otroci ustvarjali v bolj mirnem in sproščenem raz-položenju, ostali so bili kot rahel vetrič, pri nekaterih pa se je energija izražala spet po svoje. Sredi durovih lestvic se je tu pa tam zgodila tudi kaka molova. Kot jesenska slikarka narava, ki med živahnim in zanimi-vim ustvarjanjem mavričnih dreves zagode tudi kako neprijetno. Vedno pa so stvari narejene tudi tako, da se na lepem vendarle uredijo in nam poezija jeseni pestro in živahno igra naprej.

Med jesenskimi počitnicami so otroci uživali tudi na ustvarjalnih delavnicah v Ajdovščini in Vipa-vi – vabljeni k ogledu utrinkov na spletni strani in facebook pro-filu Medobčinskega društva pri-jateljev mladine Ajdovščina. Katja Krkoč

Št. 16 • 15. november 2012 23Koledar

V A B L J E N I N ADVOREC ZEMONO PRI VIPAVI,

V PETEK, 23. NOVEMBRA 2012 OB 20. URINA SVEČANO AKADEMIJO ŠKOFIJSKE KARITAS KOPER

IN ODPRTJE PRODAJNE RAZSTAVE

UDELEŽENCI 18. MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE:

Vesna Benedetič, Milena Gregorčič, Anka Krašna, Buba in Ede Posa, Darko Slavec, Karmen Smodiš, Bogdan Soban, Viktor Šest,

Veljko Toman, Alenka Viceljo in Vinko Železnikar.Častna gosta: Jelka Reichman in Mirsad Begič

Pridružili so se tudi strokovni sodelavci in darovalci ob dnevu odprtih vrat.PROGRAM:

Multivizija Ubalda TrnkoczyaMLADI KITARISTI IZ PODNANOSA

Nagovori: škof Metod Pirih, ravnatelj ŠK Matej Kobal, župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak, podžupan občine Vipava Alojz Durn

SLOVENSKI OKTETPredstavitev umetnikov: likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in Bogdan Soban.

Povezovanje programa Jože Bartolj, zahvala Jožica Ličen.Izkupiček prodanih del bo namenjen pomoči otrokom v stiski.

Geslo kolonije in prodajnih razstav 2012/2013:»Lačen sem bil in ste mi dali jesti,

žejen sem bil in ste mi dali piti, nag sem bil in ste me oblekli…«(prim. Mt 25, 35-37)

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE 2012/2013

MIX AEROBIKA Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom !!!!!) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000 in PET 1945-2045 - Col (telovadnica OŠ Col); SRE 1900-2000 - Črniče (telovadnica OŠ Črniče); PON 1845-1945 - Gaberje (dom krajevne skupnosti); TOR 1900-2000 - Šmarje (gasilski dom); PON 2015-2115 in ČET 2030-2130

- Budanje (telovadnica); ČET 1845-1945

VADBA V ZRELIH LETIH – ZA ZDRAVJE IN VITALNOST Preprosta in enostavna oblika vadbe, ki ohranja zdravje srca in ožilja, skrbi za

vašo vitalnost in pomaga pri izgubi odvečne teže. Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dvorana podjetja Marc); PET 1800-1900

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4-12 let) Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

REKREATIVNO PLAVANJE za ODRASLE Trajanje: 16 ur (2x tedensko); začetni in nadaljevalni tečaj Termini: 2. termin 3. januar – 26. februar 2013 3. termin 5. marec – 25. april 2013 Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

Več o programih na http://rekreativcek.gmajna.eu Prijave na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com

ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

Koledar prireditev za NOVEMBER 2012od petka, 9. do nedelje, 18. novembra

Kmetija Ferjančič, Gradišče pri Vipavi

Osmica na kmetiji Ferjančič Info: 031 892 585, druzina.ferjancic@siol.net, osmica.ferjancic@gmail.com

od ponedeljka, 12. do petka, 16. novembra

ob 10:00Pizzerija Zmaj Ajdovščina (na letališču)

Martinov teden v Pizzeriji Zmaj

četrtek, 15. november

ob 16:00prostori nove telovadnice v Črničah

MC Hiša mladih na obisku (ustvarjalne delavnice in družabni popoldan)Info: MC Hiša mladih, 05 368 93 83, 041 945 392

ob 17:00Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Muzikalčkova glasbena pravljična urica Za otroke od 3-7 let. Udeležba je brezplačna.

ob 19:00Dvorec ZemonoPredavanje poteka v angleškem jeziku.

Znanstveni večeri: Neizogibno mimo - kratek tečaj o napakah vremenskih napovedi Info: Andreja Leban, 05 331 53 97, andreja.leban@ung.si

ob 21:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Jazz četrtek: Cene Resnik Vstop prost!

petek, 16. november

ob 21:00Bar Hiša mladih Ajdovščina Karaoke

sobota, 17. november

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

144. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

ob 11:00Posestvo Tilia, Potoče 41

Pokušina vin Posestva Tilia estate Info: Matjaž in Melita Lemut: 05 364 66 84, 031 399 748

ob 19:00Dom krajanov Vrtovin

Martinovanje po sv. Martinu Vstopnina 6 € Prijave: Mirjana 041 814 710

ob 19:00Dvorana KS Budanje

Predstavitev pesniškega zbornika: Tudi pesnik je zaklad

ob 20:00Dvorana župnijskega doma v Kamnjah

Večer za starše - uravnoteženo starševstvo Info: rafko.klemencic@rkc.si

nedelja, 18. november

Izhodišče in cilj pod hrastom pred vasjo Ustje

12. pohod Po Vertovčevih poteh Info: Društvo Matija Vertovec, 05 365 91 55, 05 365 91 40

med 10. in 17. uroZavino 25 a

Pokušina vin na Domačiji vinske kraljice Katje Blagonja Info:040 727 247, katja.blagonja@gmail.com

ponedeljek, 19. november

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Festival Hiše mladih - Potopisno predavanje: Južna Korea Vstop prost.

torek, 20. november

ob 19:30Škofijska gimnazija Vipava

Naši večeri Matevž Červ bo predstavil svoje raziskovalno delo CERN – vesolje v malem.

četrtek, 22. november

ob 19:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Festival Hiše mladih - Predavanje in degustacija: Pivomanija Vstopnina 2 €.

ob 20:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gledališki abonma: Godart - live Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

ob 21:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Festival Hiše mladih - Koncert: La Konga Vstop prost.

od petka, 23. novembra do nedelje, 2. decembra

Kmetija Štrukelj, Selo 2a Osmica na kmetiji Štrukelj Info: Tomo Štrukelj, 041 790 741, vino.strukelj@gmail.com

petek, 23. november

ob 9:00Pilonova galerija Ajdovščina Simpozij Danilo Lokar – 120 letnica rojstva

Info: 05 364 26 60, zdenka.zigon@ajd.sik.si

ob 17:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Literarni krožek BesedovalnicaUdeležba brezplačna. Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

ob 20:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Festival Hiše mladih - Stand-up večer: Jonas Žnidaršič Vstopnina: 3 €.

ob 20:00Dvorec Zemono

Otvoritev prodajne razstave in svečana akademija Umetniki za karitas Izkupiček prodanih del bo namenjen pomoči otrokom v stiski.

ob 21:00Bar Hiša mladih Ajdovščina Festival Hiše mladih - Koncert: The Tide

Vstop prost.

sobota, 24. november

ob 10:00 in 14:00 Zbirno mesto bo pred Mladinskim centrom in hotelom Ajdovščina v Palah.

Festival Hiše mladih - Brezplačna turistična vodenja po Ajdovščini Info: Društvo turističnih vodnikov Ajdovščina 031 760 239 (Tanja), vodniki.ajdovscina@gmail.com.

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma: Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda Info: 05 364 30 72, 041 754 753

ob 20:00Dvorana župnijskega doma v Kamnjah

Večer za starše - uravnoteženo starševstvo Info: rafko.klemencic@rkc.si

nedelja, 25. november

Pohod na Obli vrh Info: PD Ajdovščina, www.pd-ajdovscina.si, Srečko Vidmar 041 891 368

ob 16:00Dom krajanov Planina

Ekola - domače seme Vstopnina 5 €.

ponedeljek, 26. november

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Mi dva in najin otrok: Kako pomembni so začetki navezovanja med staršem in otrokom Cena 10 €; info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179

torek, 27. november

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Gibljive slike Vipavske doline Info: 05 364 26 60

četrtek, 29. november

Od 9. do 11. in od 16. do 19. ure Center Karitas Ajdovščina Dan odprtih vrat Centra Karitas Ajdovščina

petek, 30. november

ob 22:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: S.A.R.S. Vstopnina: 5 € (člani KAŠ-a 2 €)

Koledar prireditev za DECEMBER 2012

sobota, 1. december

od 13. ure daljeDvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Miklavževanje 2012Info: Mladinski center in hotel Hiša mladih Ajdovščina, 05 368 93 83, info@mc-hisamladih.si

nedelja, 2. december

ob 16:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ekola - domače seme Vstopnina 5 €

od petka, 7. do nedelje, 16. decembra

Kmetija Štrukelj, Selo 2 a Osmica na kmetiji Štrukelj Info: Tomo Štrukelj, 041 790 741, vino.strukelj@gmail.com

sobota, 8. december

ob 8:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 4. decembra na TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma: Nerodna miška Marjanca Info: 05 364 30 72, 041 754 753

nedelja, 9. december

Čaven, Mala gora Miklavžev pohod po čavenski planoti Info: PD Ajdovščina, www.pd-ajdovscina.si, Bogdan Kodele 031 853 405

ob 16:00Kulturni dom Vipava

Ekola - domače seme Vstopnina 5 €

od petka, 14. do nedelje, 23. decembra

Kmetija Černigoj, Lokavec 76 b Osmica na kmetiji Černigoj - Pri Lovrinčkovih Info: Kmetija Černigoj, 040 217 192

sobota, 15. december

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

145. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

ponedeljek, 17. december

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Mi dva in najin otrok: Razvoj možganov pri otroku in spremembe razvoja pri odraslih Cena 10 €; info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179

sobota, 22. december

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma: Cifromanija Info: 05 364 30 72, 041 754 753

ponedeljek, 24. december

Mali Golak - pohod poteka iz različnih smeri

Pohod - Božični večer na Golakih Info: PD Ajdovščina, www.pd-ajdovscina.si, Bogdan Kodele 031 853 405

sreda, 26. december

Športna dvorana Škofijske gimnazije v Vipavi

Tradicionalni koncert Pihalne godbe Vrhpolje Info: Janez Groznik, groznik.janez@gmail.com

ob 9:00Vipava

Žegnanje konj na Štefanovo Info: Boris Blažko, 051 345 314

petek, 28. november

Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Prihod dedka Mraza

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka)

ali drustvo@doli.si.

OBVESTILA:DRUŠTVO MOST – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE AJDOVŠČINA Pohod PO SOVODENJSKIH GRIČIH IN DOBERDOBSKI PLANOTI - sobota, 1. december 2012, odhod izpred avtobusne postaje v Ajdovščini ob 8. uri. Cena pohoda: avtobus in malica (cena bo znana ob prijavi za pohod).Prijave na sedežu društva ob ponedeljkih med 9. in 10. uro, najkasneje pa do vključno srede pred odhodom oz. do zasedbe mest na avtobusu. Prijave in dodatne informacije na GSM Silvester Čotar 051 231 702 ali Jožica Nusdorfer 041 485 081.Pohod je na lastno odgovornost! V primeru slabega vremena bo pohod preložen. Prosimo, da pohodniki v primeru napovedi slabega vremena preverijo odhod na gornja mobitela. V programu lahko pride še do manjših sprememb.PD AJDOVŠČINAGregorčičeva 20, AjdovščinaTajnica: Marjana Soban, 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine)DU AJDOVŠČINA- torek, 20. november 2012 ob 17.00 uri vabimo v Dvorano prve slovenske vlade Ajdovščina na prireditev »VSI RAZLIČNI VSI ENAKI«- sobota, 8. december 2012 - popoldansko kopanje v Izoli v hotelu Delfin- sobota, 5. januar 2013 SILVESTROVANJE V JAMARSKEM DOMU NA »DOBU PRI LJUBLJANI«Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05/366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih,

sredah in petkih med 9.00 in 11.00 uro)

Št. 16 • 15. november 201224 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina,Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.siOdgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak;Odgovorna urednica: Aleksandra HainProgramski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155,Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

ŠPORTNA DVORANA AJDOVŠČINA8.12.2012 OB 20.00

www.mojkoncert.si

PRODAJA VSTOPNIC: PETROL, POŠTA SLOVENIJE, BIG BANG, KOMPAS, MERCATOR CENTER, SVET KNJIGE, POSLOVALNICE 3DVA IN K KIOSKI

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Oglas100x107_ajdovina.pdf 1 7. 11. 12 09:40

Oglas v Ajdovskih novicah seže v vsako ajdovsko vas! Bi želeli povečati prepoznav-

nost vašega podjetja? Bi radi v vašo trgovino privabili še več kupcev? Ponujate nov izdelek? Imate zanimivo storitev?

Povejte to na glas! Naš glas seže v vsako ajdovsko

vas – oglašujte v Ajdovskih novi-cah!

V primeru večkratnih objav nudimo do 30% popusta!

Več informacij: ajdovske.novi-ce@ajdovscina.si, 051-304-607, 05/36 59 155

Cenik oglaševanja v Ajdovskih novicahCena kvadratnega centimetra – 0,80 evra

Posebna ponudba: Majhen pokončen oglas

50 krat 65 mm – 26 evrov 50 krat 107 mm – 43 evrov

Srednje velik oglas v velikosti 107 krat 100 mm – 80 evrov

107 krat 196 mm – 157 evrov Večji oglas v velikosti

163 krat 100 mm – 114 evrov Velik oglas v velikosti

220 krat 100 mm – 143 evrov 220 krat 157 – 224 evrov

Celostranski oglas – 648 evrov

OB PODIVJANEM HUBLJU

Hubelj je prisoten v mojem življe-nju od jutra do večera in od večera do jutra.

Kako da ne bi bil, saj živim prav bli-zu njegove struge.

S svojim šumečim žuborenjem v sušnem obdobju sporoča, da še ve-dno teče…

In ko se nad Goro razbesni neurje, se iz težkih črnih oblakov uliva dež dan, dva…

Takrat Hubelj izbruhne v veličastni

lepoti iz svojega najvišjega bruhalni-ka – s svojo

strašno in grozljivo močjo pridrvi in hrumeče bobni po skalnati strugi proti mestu .

Te dni, ko je Hubelj spet pokazal svojo neizmerno strašno moč, sem se sprehodila po sprehajalni potki in ugotovila, da na nekaterih mestih sploh ni zavarovan. Pa lahko bi bil!

Saj ni dosti potrebno, samo nekaj gostih grmičkov bi posadili ob poti.

Zelo me motijo ti nezavarovani predeli ob Hublju, ki so v bližini vrt-ca, v bližini stanovanjskih

Blokov in v bližini Lavričeve knji-žnice. Upam, da v dneh, ko Hubelj naraste do roba in čez tam okoli nih-če ne hodi – ampak… nikoli ne veš, ne?

Jaz sem se sprehajala v lepem vre-menu, Hubelj je bil do roba in iskre-no povem, da me je bilo

neizmerno strah, ko sem fotogra-firala podivjano vodovje. . In razmi-šljala: če kdo po nesreči pade v tako deročo in divjo vodo, ni rešitve – ker ni junaka pod soncem, da bi rešil ne-srečneža. Sicer pa človek lahko pade oziroma mu spodrsne tudi takrat, ko je Hubelj čisto nizek – struga je zelo skalnata.

Na tistem delu, to je v bližini La-vričeve knjižnice, kjer je Hubelj spet odnesel del brežine, je pa popolno-ma nezavarovano. Tukaj ima tudi burja zelo veliko moč in si mislim, da bi me lahko kar odpihnila tja v naraslo reko. Sicer pa sem v burja-stih dneh najrajši kar doma! Vlasta Ferjančič

Predstavitev pesniškega zborni-ka: Tudi pesnik je zakladSobota, 17. november ob 19:00 - Dvorana KS BudanjeV knjigi se nam s svojimi pesmimi predstavlja kar dvajset pesnikov iz Budanj in Dolge Poljane. Na zaključni prireditvi bodo poleg avtorjev pesmi sodelovali še: Člani dramske skupine Budanje, Tercet Ami, Vokalna skupina Grlica, Vokalna skupina Šumljak, Šolarji OŠ Šturje, podružnica Budanje Kulturni zanesenjaki.Režiserka in voditeljica prireditve bo Ana Gruden.