ekoizziv 2009/10 dos dobrovnik

Avtorji: Patrik Solarič, David Horvat, Álmos KovačDOŠ Dobrovnik – KÁI DobronakMentorica: Eva Tivadar

Občina Dobrovnik je majhna dvojezična občina na SV Slovenije, na robu krajinskega parka Goričko.

Razprostira se na 31 km². Njen delež območja

Nature 2000 obsega 28,78%.

Od habitatnih tipov

omenjamo:

• stalna jezera in ribniki • blatna tla z žabjim

ločjem • prosto plavajoča

vegetacija • zakoreninjena plavajoča

vegetacija • jelševja in jesenovja ob

potokih in izvirih

Jezero leži med kostanjevo-bukovimi gozdovi in je pomemben razmnoževalni habitat dvoživk in skriti kotiček ogroženih živali in

rastlin.

Vila Orhideja živi ob Bukovniškem

jezeru in ima svoj dom v brunarici z

imenom Otroški kotiček.

Skrbi za rastlinski svet Bukovniškega

jezera. Še posebej budno pazi na

rastline iz "Rdečega seznama ogroženih

vrst".

To je vila Orhideja

Strupena trobelika

(Cicuta virosa)

RASTLINSTVO BUKOVNIŠKEGA JEZERA IN NJEGOVE NEPOSREDNE OKOLICE

V večini primerov gre za vrste, ki so vezane na vodo, med njimi zlasti strupeno trobeliko (Cicuta virosa,) kobulasto vodoljubo (Butomus umbellatus) in vodni orešek (Trapa natans) - te tri so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije.

Kobulasta vodoljuba

(Butomus umbellatus)

Vodni orešek

(Trapa natans)

Na Rdečih seznamih bližnjih držav oziroma pokrajin so rastlinske vrste, značilne za vodne habitate, ki jih pa pri nas zaradi sorazmerne pogostnosti obravnavamo po krivci nekoliko drugače. V bistvu so vse vodne leče, trst, rogoz, rogolist, trpotčasti porečnik, navadna potočarka in kar je še takih vrst, ogroženih zaradi tega, ker so njihovi življenjski prostori tako na udaru posegov človeka kot na udaru spreminjajočih se okoljski danosti (padec podtalnice, dolge suše). V tem smislu so tudi obvodni šaši (t.i. Caricetum), zlasti pa sestoji črne jelše še kako pomembni življenjski prostori, ki jim drugod povsod po Evropi posvečajo veliko pozornosti in skrbi.

Sibirska perunika (Iris sibirica)

Slabo hranljive mokrotne travnike najdemo v bližini bukovniškega jezera. Nekoč skrbno pokošeni travniki se danes zaraščajo z grmovjem. Kljub temu na nekaterih še najdemo redke vrste rastlin, kot je sibirska perunika.Pravi simbol Goričkega je rumena maslenica ali lilijan, ki uspeva na mokrotnih travnikih. Rumene barve je tudi močvirska perunika, ki pa pri nas ni nobena redkost.

Rumena maslenica

(Hemerocallis lilioasphodelus).

Močvirska perunika

(Iris pseudacorus),

Žabec Jezernik živi ob Bukovniškem jezeru in

ima svoj dom v brunarici z imenom Ribiška koča.

Skrbi za živalski svet Bukovniškega jezera. Še

posebej budno pazi na živali iz "Rdečega seznama ogroženih vrst".

To je žabec Jezernik

Vidra je nočna žival, zato je tako v živo le redki lahko vidijo.

Modri bleščavec (Calopteryxvirgo), eden

najpogostejših kačjih pastirjev v Sloveniji

Dva para travniškega škrlatca (Coenagrion puella) v

tandemu

Grmiščna zverca (Lestes barbarus), enakokrili kačji pastir

Na Bukovniškem jezeru lahko hitro opazimo obvodnega netopirja (Myotis daubentonii).

Mali podkovnjak

(Rhinolophus hipposideros )

Razširjenost in vrste dvoživk so bile temeljito raziskane v okviru projekta Interreg IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006 z naslovom: Varstvo dvoživk in netopirjev v

regiji Alpe-Jadran, ki ga je skupaj s partnerji izvajal Center za kartogrfijo favne in flore med 2004 in 2006. Na območju KPG živi 15 vrst dvoživk. Najbolj pogoste dvoživke okolice Bukovniškega jezera so rosnica (Rana dalmatina), navadna krastača (Bufo bufo), zelene žabe (Pelophylax spp.) in hribski urh (Bombina

variegata).

http://www.natura2000.gov.si http://www.bukovniskojezero.si http://sl.wikipedia.org http://www.rec-lj.si/publikacije/REC_zbornik_Cezmejno_ohranjanje_biotske.pdf http://www.park-goricko.org http://www.dobrovnik.si/sl/