Ekokviz 2009/2010Ekokviz 2009/2010NAJ VOGLAJNA NAJ VOGLAJNA ZOPET OŽIVIZOPET OŽIVI

Avtorji:Avtorji:OŠ LjubečnaOŠ LjubečnaMentorica: Marjanca Mentorica: Marjanca Tanšek, prof.Tanšek, prof.

OSNOVNA ŠOLA LJUBEČNA

O NASO NAS

Smo učenci Osnovne šole Ljubečna. Smo učenci Osnovne šole Ljubečna. Ustanovitelj naše šole je MESTNA OBČINA Ustanovitelj naše šole je MESTNA OBČINA CELJE. Največje mesto v MOC je CELJE, ki CELJE. Največje mesto v MOC je CELJE, ki je 3. največje mesto v Sloveniji. Mesto leži je 3. največje mesto v Sloveniji. Mesto leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. Znano je po triadni vzpetini Savinjski dolini. Znano je po triadni vzpetini ob JV robu Celja, na kateri stoji mogočni ob JV robu Celja, na kateri stoji mogočni CELJSKI (STARI) GRAD.CELJSKI (STARI) GRAD.

Mesto sestavlja 10 mestnih četrti in 9 Mesto sestavlja 10 mestnih četrti in 9 krajevnih skupnosti. Na V leži KS krajevnih skupnosti. Na V leži KS Ljubečna in največji del obsega kraj Ljubečna in največji del obsega kraj LJUBEČNA od koder prihajamo.LJUBEČNA od koder prihajamo.

LJUBEČNALJUBEČNA

LJUBEČNA je urbanizirano naselje s LJUBEČNA je urbanizirano naselje s strnjeno pozidavo. Leži na nekoliko strnjeno pozidavo. Leži na nekoliko dvignjeni terasi vzhodno od potoka dvignjeni terasi vzhodno od potoka Vzhodna LOŽNICA in severno od Vzhodna LOŽNICA in severno od avtoceste Ljubljana-Maribor, v celjski avtoceste Ljubljana-Maribor, v celjski kotlini.kotlini.

DELEŽ NATURE 2000 V DELEŽ NATURE 2000 V MESTNI OBČINI CELJEMESTNI OBČINI CELJE MOC obsega 9490,491 hektarov zemljišč, MOC obsega 9490,491 hektarov zemljišč,

površina območij (zemljišč) pod NATURO površina območij (zemljišč) pod NATURO 2000 je po podatkih iz januarja 2007 131,269 2000 je po podatkih iz januarja 2007 131,269 hektarjev, kar je 1,38% od celotne površine hektarjev, kar je 1,38% od celotne površine občine. Kot vestni ekologi in eko frajerji občine. Kot vestni ekologi in eko frajerji smo spoznavali NATURO 2000 in v smo spoznavali NATURO 2000 in v neposredni bližini naše šole »odkrili« prvo neposredni bližini naše šole »odkrili« prvo območje, ki je naravna vrednota državnega območje, ki je naravna vrednota državnega pomena.pomena.

REKA VOGLAJNAREKA VOGLAJNA

Voglajna ima od iztoka iz Slivniškega Voglajna ima od iztoka iz Slivniškega jezera do izliva v Savinjo pretežno jezera do izliva v Savinjo pretežno ohranjeno naravno morfologijo in potek ohranjeno naravno morfologijo in potek struge. Kljub temu, da okoliške kmetijske struge. Kljub temu, da okoliške kmetijske površine včasih segajo prav do roba površine včasih segajo prav do roba brežine, ima v večjem delu ohranjeno brežine, ima v večjem delu ohranjeno strukturirano obrežno vegetacijo. strukturirano obrežno vegetacijo. Vodotok je življenjski prostor večjega Vodotok je življenjski prostor večjega števila ogroženih živalskih vrst: zlate števila ogroženih živalskih vrst: zlate nežice, pezdirka, blistavca, bolena in nežice, pezdirka, blistavca, bolena in navadnega škržka.navadnega škržka.

OGROŽENE ŽIVALSKE OGROŽENE ŽIVALSKE VRSTEVRSTE

ZLATA NEŽICAZLATA NEŽICA ( (Sabanejewia aurata)Sabanejewia aurata)

Zlata nežica ima dolgo in podolgovato telo, ki je pokrito Zlata nežica ima dolgo in podolgovato telo, ki je pokrito z drobnimi in globoko v z drobnimi in globoko v kožokožo vraščenimi vraščenimi luskamiluskami. . HrbetHrbet zlate nežice je rjavo olivne barve z marmornatim zlate nežice je rjavo olivne barve z marmornatim vzorcemvzorcem, boki pa so zlato rjave barve, posuti z rjavimi , boki pa so zlato rjave barve, posuti z rjavimi pegamipegami. Med hrbtnimi in bočnimi pegami poteka vzdolž . Med hrbtnimi in bočnimi pegami poteka vzdolž bokov ena sama obarvana proga. bokov ena sama obarvana proga. GlavaGlava je relativno je relativno majhna, majhna, ustausta so podstojna, okoli njih pa je šest brkom so podstojna, okoli njih pa je šest brkom podobnih izrastkov. Štirje do na zgornji podobnih izrastkov. Štirje do na zgornji ustniciustnici, dva pa , dva pa v ustnih kotičkih. Za zlato nežico je značilen kožnat v ustnih kotičkih. Za zlato nežico je značilen kožnat greben vzdolž hrbtnega dela repnega debla. Zraste od greben vzdolž hrbtnega dela repnega debla. Zraste od 8-12 cm, izjemoma pa celo do 14 cm.8-12 cm, izjemoma pa celo do 14 cm.

Kdaj spolno dozori ni znano, znano pa je, da se Kdaj spolno dozori ni znano, znano pa je, da se podnevi skriva v razpokah ali zakopana v peščena ali podnevi skriva v razpokah ali zakopana v peščena ali blatna tla, ponoči pa se hrani s talnimi blatna tla, ponoči pa se hrani s talnimi nevretenčarjinevretenčarji, , planktonomplanktonom in odmrlimi deli rastlin. in odmrlimi deli rastlin.

PEZDIREK (Rodeus PEZDIREK (Rodeus sericeus)sericeus)

Živi v hitro tekočih potočkih. Živi v hitro tekočih potočkih. Obarvanost :Obarvanost : To je poleg zeta ( To je poleg zeta (Gasterosteus aculeatusGasterosteus aculeatus ) naša ) naša najlepša in spomladi v času drsti najbarvitejša sladkovodna riba . Po najlepša in spomladi v času drsti najbarvitejša sladkovodna riba . Po hrbtu je olivno zelen , proti repnemu korenu ima zelenkasto do hrbtu je olivno zelen , proti repnemu korenu ima zelenkasto do modrikasto progo ; vsaka luska je temneje obrobljena, kot da bi bila modrikasto progo ; vsaka luska je temneje obrobljena, kot da bi bila ribica prekrita s komaj opazno svilnato mrežo; plavuti so prozorne ; ribica prekrita s komaj opazno svilnato mrežo; plavuti so prozorne ; boki sijejo v kovinskih odtenkih v vseh barvah, ki jih premore paleta boki sijejo v kovinskih odtenkih v vseh barvah, ki jih premore paleta matere narave : vijolični, rožnati, modrikasti, rumenozelenkasti, matere narave : vijolični, rožnati, modrikasti, rumenozelenkasti, srebrni itd.. Osnovna rožnata barva je v času drsti še izrazitejša , srebrni itd.. Osnovna rožnata barva je v času drsti še izrazitejša , boki še bolj kovinsko mavrično bleščeči in plavuti živo rdeče .boki še bolj kovinsko mavrično bleščeči in plavuti živo rdeče .Spol :Spol : jasen spolni dikromatizem; samček je izjemno lepo obarvan; jasen spolni dikromatizem; samček je izjemno lepo obarvan; samička ni obarvana in ima med drstjo jasno vidno dolgo leglico .samička ni obarvana in ima med drstjo jasno vidno dolgo leglico .Obnašanje :Obnašanje : živahna, miroljubna riba jate . živahna, miroljubna riba jate . Ureditev akvarija :Ureditev akvarija : Hladnovodni biotop. Mehko , muljasto dno ali Hladnovodni biotop. Mehko , muljasto dno ali mivka ; veliko rastlin . Precej hladna voda sobne temperature. Žive mivka ; veliko rastlin . Precej hladna voda sobne temperature. Žive školjke.školjke.Hrana :Hrana : detrit, alge, detrit, alge, fitoplanktonfitoplankton ; suha hrana vseh vrst. ; suha hrana vseh vrst.Razmnoževanje :Razmnoževanje : Pezdirek spolno dozori v 2 - 3 letu starosti ; drsti se Pezdirek spolno dozori v 2 - 3 letu starosti ; drsti se od aprila do maja v stoječih vodah z muljem in mivko, kjer živijo od aprila do maja v stoječih vodah z muljem in mivko, kjer živijo sladkovodne školjke - potočni škržek (sladkovodne školjke - potočni škržek (Unio pictoriumUnio pictorium) ali brezzobke ) ali brezzobke ((AnodontaAnodonta ) . Školjke je v akvariju skupaj z pezdirki zaradi filtriranja ) . Školjke je v akvariju skupaj z pezdirki zaradi filtriranja vode težko hraniti, ker so filtratorji in precejajo vodni plankton vode težko hraniti, ker so filtratorji in precejajo vodni plankton (enocelične alge, infuzorije- paramecije npr. - in organske delce). (enocelične alge, infuzorije- paramecije npr. - in organske delce). Zato je najbolje, da jih gojimo v posebnem akvariju z dovolj debelo Zato je najbolje, da jih gojimo v posebnem akvariju z dovolj debelo plastjo sprane mivke ; v času drsti pezdirkov pa jih damo kar v plastjo sprane mivke ; v času drsti pezdirkov pa jih damo kar v skupinski akvarij tako, da školjko ogradimo od rastlin (da vsega ne skupinski akvarij tako, da školjko ogradimo od rastlin (da vsega ne "preorjejo") z celuloidnim obročem - trakom, širokim 3-4 cm, ki ga "preorjejo") z celuloidnim obročem - trakom, širokim 3-4 cm, ki ga malo zakopljemo v podlago ; bolje je dati več školjk, vsako v svojo malo zakopljemo v podlago ; bolje je dati več školjk, vsako v svojo ogrado .ogrado .

V času drsti naj bo med 16 - 20° C, sicer školjke nekako ne "sodelujejo" in se V času drsti naj bo med 16 - 20° C, sicer školjke nekako ne "sodelujejo" in se zarinejo v pesek .Školjko si izbere najbolj lepo obarvan samček in k njej začne zarinejo v pesek .Školjko si izbere najbolj lepo obarvan samček in k njej začne vabiti spolno zrelo samičko, ki ima 40 - 45 mm dolgo nitasto rdečkasto leglico, ki ji vabiti spolno zrelo samičko, ki ima 40 - 45 mm dolgo nitasto rdečkasto leglico, ki ji visi s trebuščka , kot kakšen črviček. Ko školjka odpre dotekalno odprtino in visi s trebuščka , kot kakšen črviček. Ko školjka odpre dotekalno odprtino in zajame vodo, potisne samička vanjo leglico in odloži 2 - 4 ikre ; samček še isto zajame vodo, potisne samička vanjo leglico in odloži 2 - 4 ikre ; samček še isto sekundo takoj za njo "spusti" spermo ; ko školjka začuti dražljaj, se zapre in pri tem sekundo takoj za njo "spusti" spermo ; ko školjka začuti dražljaj, se zapre in pri tem potisne ikre in spermije v škržni prostor, kjer pride do oploditve. Školjke po drsti potisne ikre in spermije v škržni prostor, kjer pride do oploditve. Školjke po drsti prenesemo v drug, manjši akvarij in po 3 - 5 tednih, odvisno od temperature, prenesemo v drug, manjši akvarij in po 3 - 5 tednih, odvisno od temperature, izplavajo iz školjk že kar nekaj mm velike ribice, ki se takoj začnejo hraniti z izplavajo iz školjk že kar nekaj mm velike ribice, ki se takoj začnejo hraniti z planktonom, navpliji artemije ali drobno suho hrano.planktonom, navpliji artemije ali drobno suho hrano.Življenska doba :Življenska doba : 5 - 6 let 5 - 6 letOgroženost :Ogroženost : Dodatek III. Bernske konvencije. So ogroženi zaradi onesnaževanja Dodatek III. Bernske konvencije. So ogroženi zaradi onesnaževanja voda in s tem povezanega izginevanja sladkovodnih školjk.voda in s tem povezanega izginevanja sladkovodnih školjk.Varstvo in revitalizacija habitatov :Varstvo in revitalizacija habitatov : osnovanje rezervatov . osnovanje rezervatov .Povprečna cena : ?Povprečna cena : ?Posebnosti :Posebnosti : Za povračilo "najemnine" sladkovodne školjke "pošljejo" svoje ličinke Za povračilo "najemnine" sladkovodne školjke "pošljejo" svoje ličinke (glohidije) na ribe, kjer se jim pritrdijo na kožo in nekaj časa pijejo njihove telesne (glohidije) na ribe, kjer se jim pritrdijo na kožo in nekaj časa pijejo njihove telesne sokove; ko so dovolj velike, pa zapustijo "ribji taxi" in padejo na dno, kjer se sokove; ko so dovolj velike, pa zapustijo "ribji taxi" in padejo na dno, kjer se preobrazijo v školjke. Zato je treba biti previden, če školjke iz narave spustimo preobrazijo v školjke. Zato je treba biti previden, če školjke iz narave spustimo takoj v akvarij z ribami (poleg glohidij je možnost okužbe s celo vrsto drugih takoj v akvarij z ribami (poleg glohidij je možnost okužbe s celo vrsto drugih parazitov).parazitov).

Zahtevnost :Zahtevnost : so primerne in izjemno lepe hladnovodne ribe, ki jih priporočamo so primerne in izjemno lepe hladnovodne ribe, ki jih priporočamo posebej začetnikom.posebej začetnikom.Velikost :Velikost : v akvariju 5-6 cm , izjemoma do v akvariju 5-6 cm , izjemoma do 11 cm11 cmTemperatura :Temperatura : +5° do +21° +5° do +21°

BLISTAVEC (Leuciscus BLISTAVEC (Leuciscus souffia agassizi)souffia agassizi)

BOLEN (BOLEN (Aspius aspius)Aspius aspius)

Bolen je riba s podolgovatim, bočno Bolen je riba s podolgovatim, bočno rahlo stisnjenim rahlo stisnjenim telesomtelesom, pokritim z , pokritim z velikimi, mehkimi velikimi, mehkimi luskamiluskami. Ima izrazito . Ima izrazito velika nadstojna velika nadstojna ustausta, katerih , katerih ustniceustnice so tanke in segajo skoraj do so tanke in segajo skoraj do očioči, v njih , v njih pa so dvoredni zobje, kar izkazuje pa so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo. roparsko ribo. HrbetHrbet je črne barve s je črne barve s kovinsko modrim odsevom, boki so kovinsko modrim odsevom, boki so srebrni do modro beli, srebrni do modro beli, trebuhtrebuh pa bel. pa bel.

Hrbtna in repna plavut sta modrikastih Hrbtna in repna plavut sta modrikastih odtenkov, ostale plavuti pa so rdečkaste barve. odtenkov, ostale plavuti pa so rdečkaste barve. Bolen doseže dolžino do 120 Bolen doseže dolžino do 120 cmcm, povprečna , povprečna velikost pri nas pa je med 50 in 75 cm. V velikost pri nas pa je med 50 in 75 cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 12 let. Spolno dozorijo v tretjem ali okoli 12 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem, včasih celo šele v petem letu starosti, četrtem, včasih celo šele v petem letu starosti, drstijo pa se od drstijo pa se od aprilaaprila do do junijajunija na plitvih na plitvih prodiščihprodiščih hitrega toka hitrega toka rekrek. Samice odložijo med . Samice odložijo med 80.000 in 100.000 80.000 in 100.000 ikeriker, ribji zarod pa se , ribji zarod pa se zadržuje v mirnih delih vodotokov v velikih zadržuje v mirnih delih vodotokov v velikih jatahjatah. Odrasle ribe so samotarske in so . Odrasle ribe so samotarske in so plenilciplenilci, , ki se hranijo pretežno z ki se hranijo pretežno z zelenikamizelenikami, pa tudi z , pa tudi z drugimi manjšimi ribami. Do velikosti 30 cm, drugimi manjšimi ribami. Do velikosti 30 cm, kar je po navadi v drugem letu starosti, se kar je po navadi v drugem letu starosti, se boleni hranijo tudi z manjšimi vodnimi boleni hranijo tudi z manjšimi vodnimi nevretenčarji in rastlinjem.nevretenčarji in rastlinjem.

NAVADNI (rečni) NAVADNI (rečni) ŠKRŽEKŠKRŽEK

VZROKI ZA OGROŽANJE ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRSTVZROKI ZA OGROŽANJE ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST::

Agromelioracija (izsuševanje zaradi potreb kmetijstva),Agromelioracija (izsuševanje zaradi potreb kmetijstva), Gradnja vzhodne celjske obvoznice,Gradnja vzhodne celjske obvoznice, Gradnja avtocestnega priključka Celje vzhod,Gradnja avtocestnega priključka Celje vzhod, Gradnja raznih stavb in cestnih povezav,Gradnja raznih stavb in cestnih povezav, Črna odlagališča,Črna odlagališča, Neurejena kanalizacija. Neurejena kanalizacija.

NAŠI PREDLOGI ZA ZAŠČITO POVRŠINNAŠI PREDLOGI ZA ZAŠČITO POVRŠIN::

Ozaveščanje lastnikov zemljišč o pomenu posameznega zemljušča,Ozaveščanje lastnikov zemljišč o pomenu posameznega zemljušča, Akcije označevanja posameznih delov zemljišč – opozorilne in informacijske Akcije označevanja posameznih delov zemljišč – opozorilne in informacijske

table z vrisom območja ter predstavitvijo ogrožanih rastlinskih in živalskih table z vrisom območja ter predstavitvijo ogrožanih rastlinskih in živalskih vrst,vrst,

Opazovalnice za opazovanje živali,Opazovalnice za opazovanje živali,

SODELOVANJE ZSODELOVANJE Z::

Zavodom za varstvo narave Celje,Zavodom za varstvo narave Celje, Lovsko družino Grmada Celje,Lovsko družino Grmada Celje, Ribiško družino Celje,Ribiško družino Celje, Lastniki zemljišč,Lastniki zemljišč, KS.KS.

SKUPINO VODOMCI SKUPINO VODOMCI sestavljamo: Saša, Iza in sestavljamo: Saša, Iza in

BenjaminBenjamin Pomagali smo si z:Pomagali smo si z: http://www.zrsvn.si/sl/http://www.zrsvn.si/sl/ http://sl.wikipedia.org/http://sl.wikipedia.org/ http://www.akvazin.si/default.cfm?kat=030104&ID=210http://www.akvazin.si/default.cfm?kat=030104&ID=210 http://www.rd-mura-paloma.si/Zascitenehttp://www.rd-mura-paloma.si/Zascitene

%20ribe.html#riba2%20ribe.html#riba2 http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Aspius_aspius.jpghttp://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Aspius_aspius.jpg http://www.geopedia.si/http://www.geopedia.si/ http://www.natura2000.gov.si/http://www.natura2000.gov.si/