EKOLOŠKO KMETIJSTVO V SLOVENSKI ISTRI

EKO MAREŽGANI 1

Christal Kleva 8.razred

Aljoša Koren 7. razredMatija Despotovič 7. razred

Učenci:

Mentorica:

Tamara ČelharOŠ IVANA BABIČA-JAGRA MAREZIGE

MAREZIGE, APRIL 2012

Kaj je ekološko kmetijstvo?•Ekološko kmetijstvo je najbolj okolju in človeku prijazna kmetijska praksa, katere glavni cilji so varovanje in ohranjanje naravnih virov, dobrobit živali, pridelava zdravih živil ter trajnostni razvoj podeželja.

•Je alternativa (intenzivnemu) konvencionalnemu kmetijstvu, ki temelji predvsem na količinski pridelavi oziroma maksimiranju donosov, v veliki meri neupoštevaje (negativne) posledice take pridelave tako na okolje kot na ljudi.

•Pojavljati se je začelo v dvajsetih letih dvajsetega stoletja v Nemčiji in Švici, nekoliko kasneje tudi v Veliki Britaniji.

•V Sloveniji se je prvo zanimanje za eko kmetovanje pojavilo šele v osemdesetih letih 20. stoletja.

•Ekološko kmetijstvo temelji na vzpostavljenih (zakonskih) predpisih, standardih in prepovedih. •Osnovne prepovedi v ekološkem kmetijstvu so:– uporaba kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin,

– uporaba razkuženega semena,

– uporaba lahkotopnih gnojil,

– uporaba sintetičnih dodatkov v krmilih,

– uporaba surovin živalskega izvora v krmilih,

– uporaba gensko spremenjenih organizmov in

– preventivno zdravljenje živali s kemoterapevtiki (kokcidi-ostatiki, antibiotiki).

• Pri ekološkem kmetijstvu ločimo tri osnovne oblike oz. smeri, in sicer kmetovanje:

- po biološko-dinamični metodi (kmetovalci sledijo setvenemu koledarju, ki ga je zasnovala Maria Thun, učenka dr. Steinerja).

- organsko--biološko oz. ekološko kmetovanje (zasnoval jo je H. Muller; bistvo je negovanje in vzdrževanje rodovitnih tal, ki so pogoj za pridelavo zdrave hrane; ta smer je najbolj razširjena).

- in permakultura (temelji na povezovanju delov v celoto oziroma razumevanju povezav v naravi in naravnih procesih)

Ekološko kmetijstvo v Sloveniji. • V Sloveniji uporabljamo izraz ekološko kmetijstvo, medtem ko sta pri

živilih v uporabi dva termina: bio(loška) živila in eko(loška) živila.• Veliko vlogo pri razvoju ekološkega kmetijstva je odigrala krovna organizacija Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije (ZZEKS), ki je aktivno soudeležena pri kreiranju (nacionalne) politike na področju ekološkega kmetijstva Sloveniji in med drugimi nalogami promovira edino slovensko registrirano blagovno znamko za ekološka živila BIODAR.

•Kakšno je stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji in Slovenski Istri smo izvedeli iz pogovora z g. Danetom Podmenikom, ki je na področju ekokmetijstva skupaj z g. Borisom Frasom zelo aktiven v okviru Združenja ekoloških kmetov Obala, Bio Istre in Zavoda Eko-Humanitatis.

KLIKNI NA SLIKO!

Predstavitev področja – SLOVENSKA ISTRA.

• 200 do70 let nazaj je bilo v Istri vse obdelano, zdaj pa je veliko površin zaraščenih, ker so ljudje opustili kmetijstvo.

Pogoji za kmetijstvo v Slovenski Istri:- Klima: mile zime, vroča poletja - Podlaga: večinoma flišni svet- Voda: površinske vode, manj padavin- Dolga sezona

Torej pogoji za kmetijstvo so kar ugodni, čeprav so kar velike razlike med posameznimi deli Istre (vzhodni apnenčasti del ob kraškem robu ima najbolj neugodne razmere).

Ekološko kmetijstvo v SLOVENSKI ISTRI

• Od leta 1999-2005 se je veliko kmetov po Sloveniji odločilo za ekološki način kmetovanja, v zadnjih 3-4 letih pa je rast zelo majhna.

• Na Obali so bili le 4 začetniki.

•V Slovenski Istri je danes okoli 100 eko kmetij.

• Večina kmetov na Obali se je odločila za eko kmetovanje v zadnjih 4 letih, torej trend je ravno obraten kot velja splošno za Slovenijo.

• Rast št. eko kmetij na Obali in zaledju; leta 2008: 38 eko kmetij, 2009: 49 eko kmetij, 2010: 66 eko kmetij

• Leta 2009 je bila polovica eko kmetij oljkarskih, 6 eko kmetij vinogradniških, 15 mešanih, 1 žitna, nobena samo zelenjavna ter nobena samo sadje.

• Ekološke kmetije v Istri so v povprečju manjše, cca 6 ha (v Sloveniji imajo kmetije cca 15 ha; na račun večjih pašniških kmetij).

Obsegi ekološko-kmetijskih površin v uporabi po katastrskih občinah v Slovenski Istri.

Največ ekoloških površin v Slovenski Istri je v katastrskih občinah Cetore nad Izolo, v Koštaboni in v naši bližini, v Truškah predvsem na račun vinogradov. Najmanj ekoloških površin je na vzhodu – na kraškem robu.

Število ekoloških kmetij oz. pripadajočih ekološko-kmetijskih površin v uporabi in njihova usmerjenost po katastrskih občinah v Slovenski Istri.

V Slovenski Istri prevladuje rastlinska ekološka pridelava, največji delež predstavlja oljkarstvo, sledita mešana usmerjenost, vinogradništvo. Ekoloških kmetij, ki bi gojile zelenjavo, je izredno malo (Fras, Rejc, Mivšek in morda še kdo). Izključno sadjarstvo ali živinoreja sta tudi zelo redki.

Ekološke kmetije v naši občini • Pomembno vlogo igrata ekološka kmetija BIO ISTRA FRAS

• in ekološka kmetija ROMANE REJC, katero smo tudi obiskali.

• V Marezigah je ekološka kmetija Plahuta.

V domačem kraju – v MAREZIGAH in v širšem šolskem okolišu

• V Truškah pri Marezigah pa ekološka kmetija Rodica.

Ekološko pridelani izdelki in cene• Ekološko pridelani izdelki so dražji od konvencionalnih, ker je eko kmet

bolj odvisen od narave. In ker: • Je pridelek manjši, ker se manj uporablja stroje, ker se ne uporablja

pesticidov in umetnih gnojil, ki sicer pospešujejo rast in večajo pridelek.• Gojenje, skrb, nabiranje ekokmetu vzame več časa kot konvencionalnemu

kmetu.• Po besedah Romane Rejc so cene ekoloških pridelkov na Obali nekoliko

nižje kot v Ljubljani.• Kljub temu, da so eko izdelki dražji, bi se moral vsak zavedati, da se v lastno zdravje splača vložiti nekaj več denarja!

Povpraševanje/Prodaja• V zadnjem letu ali dveh je ponudba ekoloških izdelkov na Obali

doživela preporod – ob sobotah lahko kupimo eko pridelke na trržnici, v Kopru smo dobili 3 specializirane trgovine, v navadnih trgovinah so police z eko izdelki vedno večje, pojavili so se eko mlekomati itd.

•Ekološka osveščenost potrošnikov se veča, kupci vedno več posegajo po ekoloških pridelkih; čeprav manj kot v Ljubljani.

• Lastne pridelke in izdelke eko kmeti iz Obale prodajajo na domu, ob sobotah na ekološki tržnici v Ljubljani in Kopru, nekaj tudi v Izoli ter na občasnih stojnicah-sejmih in v specializirani bio trgovini Biodar v Kopru.

• Lani je podjetje Bio Istra Fras vzpostavilo tudi sistem tedenskih zabojčkov po zgledu partnerskega kmetovanja iz Francije.

• Na policah večjih trgovinskih centrov (Merkator, Spar, Hofer …) se žal od obalnih eko kmetovalcev včasih pojavi le vino, ostali izdelki so predvsem iz drugih koncev Slovenije, medtem ko so eko zelenjava in sadje le iz uvoza.

• Vendar je ponudba eko pridelkov pridelanih v Slovenski Istri še vedno skromna, saj prevladuje oljčno olje in vino, medtem ko se z pridelavo zelenjave ukvarjajo le redki.

Ogledali smo si ponudbo v specializirani bio trgovini Agraria.

In v specializirani trgovini BIODAR.

• Bio Istra Fras je jeseni 2010 na Obali vzpostavila sistem tedenskih zabojčkov slovenske ekološko pridelane sezonske zelenjave in sadja po vzoru partnerskega kmetovanja.

• Gre za sistem, v katerem kmet (pridelovalec) neposredno prodaja s pridelke/izdelke (sezonska zelenjave in sadje, moke, sokovi, vino, olje ipd...) kupcu, torej brez posrednikov in provizij.

• Ob ponedeljkih pridejo stranke po 4 ali 6 kilogramski zabojček na dogovorjeno mesto. Za zabojček se je treba naročiti najpozneje v petek.

• Tak način je boljši za kmeta in kupca, saj gre za:– Možnost nakupa svežih in zdravih ekoloških živil pridelanih v lokalnem okolju.– Nakup ekoloških živil po dostopnejših cenah.– Aktiven prispevek k razvoju ekološkega kmetijstva in varovanju narave.– Podpiranje lokalnih ekoloških kmetov.

• Bio Istra na ta način dostavlja potrošnikom ne samo pridelke s svoje eko kmetije, ampak tudi iz različnih drugih ekokmetij iz cele Slovenije. Tudi šole lahko za šolsko shemo sadja naročamo sadje in zelenjavo preko Bio Istre.

TEDENSKI ZABOJČKI SEZONSKE ZELENJAVE IN SADJA PO MODELU PARTNERSKEGA KMETOVANJA

Predlogi za izboljšanje ekokmetijstva…

• Država bi morala prepovedati uporabo strupov oz. jih obdavčili. Varovati bi morala zdravje ljudi, ne pa podpirati multinacionalk.

• Organizirali bi terensko službo, ki bi vzpostavila podporo in dajala nasvete ekološkim kmetom, že obstoječim in novim.

• Zvišali bi subvencije za tiste eko kmete, ki gojijo zelenjavo, sadje, saj so prenizke.

• Bolj bi ozaveščali mladino in vse ljudi, da bi se zavedali pomena ekološkega kmetovanja za njihovo zdravje in okolje.

• Razširili bi idejo eko partnerstva po vsej Sloveniji in tako pomagali eko kmetom prodati pridelke.

VIRI IN LITERATURA

• http://www.zek-obala.si/index.php/ekolosko-kmetijstvo#3•http://www.zveza-ekokmet.si/home•http://bioistra.si/ekoloska-kmetija.html• http://www.rodica.si/

• Podmenik, D. (2012). TRENDI IN PERSPEKTIVE EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA S POUDARKOM NA SLOVENIJI IN SLOVENSKI ISTRI. Založba Vega. Ljubljana.

•USTNI VIRI: Romana Rejc, Dane Podmenik, Matic Rodica, Dean Plahuta, prodajalki v trgovini Biodar in bio Agraria…