ekoizziv 2009/10 oŠ jožeta gorjupa ob krki

Ekokviz 2009/2010Ekokviz 2009/2010

DEŽELA POD GORJANCI DEŽELA POD GORJANCI(državno tekmovanje)(državno tekmovanje)

Avtorji: Žan Štokar, Blažka Krašovec, Alen JuršičAvtorji: Žan Štokar, Blažka Krašovec, Alen Juršič

OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na KrkiOŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki

Mentor: Martina Križnik Mentor: Martina Križnik

Kostanjevica na Krki, 6. 4. 2010Kostanjevica na Krki, 6. 4. 2010

Občina Kostanjevica na Krki,Občina Kostanjevica na Krki,v njej je delež Nature 2000 70,24 % oz. 4097,196 hav njej je delež Nature 2000 70,24 % oz. 4097,196 ha

• Habitatni tipi: • ilirski bukovi gozdovi• bukovi gozdovi• jame, ki niso odprte za javnost• ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi• vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z

vodno vegetacijo• polnaravna suha travišča in grmiščne faze na

karbonatnih tleh (pomembna rastišča kukavičevk)

ŽIVALSKE VRSTE V OKOLICIŽIVALSKE VRSTE V OKOLICIvrste Krakovski

gozdKrka Kostanje-

viška jama

veliki pupek +

hribski urh +

potočni piškur +

platnica +

zvezdogled + +

pezdirk + +

črtasti medvedek

+ + +

hrastov kozliček

+

močvirski krešič

+

bober +

vidra + +

črna štorklja +

bela štorklja +

vrste Krakovski gozd

Krka Kostanje-

viška

jama

sršenar +

mali klinkač +

vijeglavka +

črna žolna +

srednji detel +

črnočeli srakoper +

plavček +

močvirska sklednica

+ +

platnica +

bolen +

upiravec +

ozki vretenec +

navadni škržek +

južni podkovnjak +

veliki podkovnjak +

RASTLINSKE VRSTE V OKOLICIRASTLINSKE VRSTE V OKOLICI

dacijski pljučnik +

nožnična pasja čebulica

+

močvirska logarica +

barjanska vijolica +

vrbolistna medvejka +

ostri šaš +

vrste Krakovski gozd

Krka Kostanjeviška jama

KOSTANJEVICA NA KRKIKOSTANJEVICA NA KRKI

KOSTANJEVIŠKA JAMAKOSTANJEVIŠKA JAMAOsnovni podatki

• Leži ob vznožju Gorjancev, ob izviru potoka Studena.

• Je ena izmed postaj slovenske jamske transverzale in spada v območje Nature 2000 .

• Padavinske vode, podzemski vodni tokovi in tektonski premiki so skozi tisočletja ustvarjali čudovite sigaste tvorb.

• V celoti je jama malo daljša od dveh kilometrov, še vedno pa potekajo raziskave celotnega jamskega območja.

• V jami je konstantna temperatura 12°C.

Zgodovina• Leta 1937 so narasle vode predrle sedanji vhod in

takrat se je jama dobesedno sama odprla okoliškim prebivalcem.

• 1971. leta so v jami uredili električno razsvetljavo in tristo metrov poti za turistični ogled najatraktivnejših delov jame.

• Jama postaja vedno bolj poznana in beleži vsako leto več obiskovalcev .

Mavrica

Življenje v Kostanjeviški jami

• V vhodnem rovu živijo številni dolgonogi pajki in jamske kobilice.

• Posebnost jame je največja kolonija netopirjev –

južnih podkovnjakov v Sloveniji.

• Najzanimivejše živali se skrivajo v podzemnih vodah. Tu poleg drobnih podzemnih rakov izstopata endemična polža: Paladilhiopsis kostanjevicae in Marstoniopsis croatica, ki so ju do sedaj našli le v izviru Studene pod jamo.

Kostanjeviški gladki ježek

Rakec navadna bibica

Marstoniopsis croatica (3 mm)

KRAKOVSKI GOZDKRAKOVSKI GOZD

OSNOVNI PODATKI

• Krakovski gozd je največji kompleks nižinskega poplavnega gozda v Sloveniji in je v celoti v območju Nature 2000.

• Razprostira se na okoli 3000 ha površine v spodnjem toku reke Krke. Skupaj s prostranim obrobjem vlažnih travišč in kmetijskih površin je primer naravno ohranjenega mokrišča v subpanonski regiji.

• Osrednji del območja preraščajo nižinski gozdni sestoji hrasta doba, na nekoliko bolj suhih in dvignjenih tleh prevladuje združba gabra in evropske gomoljščice, na mestih , kjer se najdlje zadržuje površinska voda, pa združba črne jelše.

• V 40,5 ha velikem naravnem rezervatu (sekundarni pragozd) je izjemna lesna masa vitalnih stoletnih dobov s široko razvejanimi krošnjami.

• Zanimiva je pestra gozdna podrast : dacijski pljučnik, močvirska logarica, barjanska vijolica …

• V okrilju gozda je zaraščajoče močvirje Trstenik.

Življenje v Krakovskem gozduŽivljenje v Krakovskem gozdu

• V njem domujejo nekatere ogrožene vrste ptic: srednji detel, mali klinkač, belovrati muhar, črna štorklja in golob duplar.

• Ekstenzivni travniki so življenjski prostor ogroženih gnezdilk: bele štorklje, prepelice, rjavega srakoperja, vijeglavke, črnočelega srakoperja in južne postovke.

• Na odseku Krke ob Krakovskem gozdu se občasno pojavlja vidra in od leta 1998 tudi bober.

• V Krakovskem gozdu pa najdemo edina gnezdišča črne štorklje v Sloveniji.

Plavček ali barska žaba

Črna štorklja

Mali klinkač

Močvirska logarica

KRKAKRKA

• Teče okoli Kostanjevice in ji tudi daje ime otoka. Reka se ob večjem vodostaju razlije po poplavnih ravnicah in včasih tudi po otoku (Dolenjske Benetke).

• Ker je sorazmerno čista, je v njej bogato življenje.• Velika vrstna pestrost je značilna tudi za reko Krko,

ki predstavlja pomembno selitveno pot. V preletnem obdobju se na poplavnih travnikih med jatami škorcev, prib in brinovk zaustavljajo tudi redki selivci: mali in spremenljivi prodnik, togotnik, mali in veliki škurh.

• Redna gosta sta tudi sokol selec in rdečenoga postovka in zadnja leta tudi posamezni pari izginule gnezdilke južne postovke.

• Na reki Krki je okoli otoka prepovedana uporaba čolnov z motorjem in omejeno je tudi lovljenje ribe platnice. Po reki se lahko zapeljete s čolnom, v poletnem času pa je urejeno tudi kopališče.

UGOTOVITVEUGOTOVITVE• Informacijski točki sta v kostanjeviškem samostanu in na pošti, vendar sta slabo

označeni.

• Tematske poti: Resslova gozdna pot , Evropska pešpot E7, Trdinova pot po Gorjancih, Rutenska krožna pot. Obstajajo, vendar niso označene.

• Kolesarske poti: Cvičkova kolesarska pot, Panoramska kolesarska pot, Resljeva kolesarska pot, Trdinova kolesarska pot.

PREDLOGI IN IDEJEPREDLOGI IN IDEJE• Pestra in ohranjena narava je izjemno privlačna in prikladna za oddih in sprostitev

kot za vedoželjne popotnike.

• Čedalje večje povpraševanje je po odkrivanju narave, naravni dediščini, preživljanju dopusta na destinacijah z bogato naravo, svežem zraku, ohranjeni krajini, kar vse naš kraj ima.

• Občina bi morala v sodelovanju s turističnim društvom, izdati zgibanko o naravnih znamenitostih.

• Usmerjevalne table bi morali postaviti na vpadnici v mesto.

• Vse to je že razvito v povezavi s Kostanjeviško jamo. Jamarji dobro promovirajo in tržijo njene lepote. Potrebna bi bila večja označitev poti do jame ( že na odcepu z avtoceste in krožišču pred mestom).

• Potrebno bi bilo urediti jamarski dom pred vhodom v jamo, urediti multivizijsko predstavitev, ker je pozimi jama zaprta zaradi zimovanja netopirjev.

• Možnost ureditve jamske učne poti.

• Premalo je izkoriščena povezanost z Gorjanci – možnost čudovitih krožnih pešpoti proti Opatovi gori in proti Kičerju, po znani planinski poti čez Rigle.

BREGOVI KRKEBREGOVI KRKE

• Potrebno je urediti kopališča na »Otoku« v poletnih mesecih, spomladi in jeseni pa je to mesto primerno za sprehode, počitek in opazovanje vodnih ptic.

• Na obrobju Krakovskega gozda je izdatna količina termalne vode, ki nakazuje možnost zdraviliškega turizma.

• Prisotnost termalne vode bogati zdravo okolje (zrak), ugodna nadmorska višina, naravno ohranjena pokrajina, tekoča voda (reka Krka). Vse to omogoča zdravstvene terapije. V povezavi z naravo, športom, ribolovom (rekreativni), lovom, ježo in kulturnimi prireditvami pa omogočajo razvoj zdraviliško sprostitvenega turizma.

KRAKOVSKI GOZDKRAKOVSKI GOZD

• V krakovskem gozdu bi morali zaradi varovanja narave omejiti obiske in jih nameniti le posebnim ciljnim skupinam, za ostale obiskovalce pa bi predstavili multivizijo o Krakovskem gozdu in pragozdu.

• Cvelbarjev hrast na Malencah je potrebno bolje označiti in opremiti s preglednejšo tablo.