Ekokviz 2009/2010

Natura 2000 v občini Žalec (državno tekmovanje)

Avtor: Gašper FermeI. osnovna šola Žalec

ekipa eko x2Mentorica: Darja Balant

Žalec, 8. 4. 2010

Natura 2000 v občini Žalec

V Sloveniji sta biotska raznovrstnost in ohranjenost narave v primerjavi z večino Evropskih držav zelo veliki. Zaradi tega je bilo določeno 26 območij za varovanje ogroženih vrst ptic in 260 območij za varstvo ogroženih ali redkih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki skupno pokrivajo dobrih 35% slovenskega ozemlja.

Kljub številnim posegom in intenzivni kmetijski dejavnosti, predvsem na hmeljiščih v Spodnji Savinjski dolini, najdemo tudi v občini Žalec območja pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Kot območje Natura 2000 je določeno eno območje, 5 pa jih je opredeljenih kot potencialno območje Nature 2000. Skupna površina je 328ha, kar predstavlja komaj 2,8% ozemlja občine. Na območjih varujemo 9 živalskih vrst in štiri habitatne tipe opredeljene v direktivah o pticah in o habitatih.

Krajinski park Ponikovski kras

Savinja

Mrzlica in Kotečnik

Ložnica

OBMOČJA NATURE 2000 v Občini Žalec

PREDLAGAMO za NATURO 2000

V Naturi 2000 so naslednja območja občine Žalec:

• Posavsko hribovje – ostenje na hribu Kamnik, 116ha

• Mrzlica, 53ha

• Ocvirkova jama, 30ha

• Savinja – Letuš in Savinja pri Žalcu, 12 in 51ha

• Poplavno območje ob potoku Ložnica, 65ha

Posavsko hribovje - ostenje

Območje Natura 2000 Posavsko hribovje – ostenje je sestavljeno iz več manjših območij in vključuje v pretežnem delu le skalne stene Posavskega hribovja. V občino Žalec sega le manjši del (116ha) na vzhodnem delu hriba Kamnika. Celotno območje je bilo opredeljeno zaradi dveh vrst ptic, od katerih na območju občine Žalec varujemo sokola selca (Falco peregrinus), ki gnezdi v skalnih stenah. Strme stene nad dolinami in ravnicami so zanj primerno lovno območje.

Največjo ogroženost območja in s tem tudi sokola selca predstavljata športno plezanje in jadralno padalstvo. Za ohranitev vrste je treba zagotoviti mir okoli gnezdišč, zagotoviti čim bolj mirne preletne zračne koridorje in ohraniti skalne habitate. Ker gre predvsem za težko dostopne skalne terene, je na srečo množični turizem onemogočen.

Mrzlica

Mrzlica leži v osrednjem delu Posavskega hribovja. V občino Žalec sega dobrih 53ha območja, predvsem suhi in polsuhi travniki ter zaraščajoče se površine južno od planinskega doma na Mrzlici.

Na tem področju varujemo ilirske bukove gozdove, polnaravna suha travišča in grmišča na karbonatnih tleh, ki so pomembna rastišča kukavičevk ter habitat metulja travniškega postavneža (Euphydryas aurinia). Na Mrzlici so rastišča tržaškega svišča, zlatega korena, krvomočnice, rumenocvetne kranjske lilije, avriklja. Tu živi hrošč alpski kozliček.

Območje je redko poseljeno. Suhi in polsuhi travniki, s katerimi gospodarijo ekstenzivno ali so v zgodnjih fazah zaraščanja ter vrstno pestri gozdni robovi, so najpomembnejši habitati travniškega postavneža. Vrsta se bo na območju ohranila le z zagotavljanjem košnje in preprečevanjem zaraščanja z občasno košnjo ali ekstenzivno pašo.

travniški postavnež

Ocvirkova jama

Jama leži na severnem pobočju Kotečnika, jugovzhodno od naselja Zabukovica.

Je biospeleološko pomembna jama. Kot potencialno območje Natura 2000 je opredeljena zaradi ohranjanja habitatnega tipa - jame. V območju Natura 2000 je poleg jame vključeno tudi 30ha gozda nad rovi jame.

Širši javnosti je težko dostopna.

Strmine Kotečnika

Savinja - Letuš in Savinja pri Žalcu

•60% Savinje z obrežjem je v občini Žalec opredeljeno kot potencialno območje Natura 2000.

•V območje Savinja – Letuš je vključena Savinja pri Šempetru, ki sega v občino Žalec le z manjšim delom (12ha).

•Savinja pri Žalcu je območje Savinje med zahodnim delom ribnika Vrbje in Petrovčami. Na posameznih mestih vključuje tudi ohranjanje ostankov gmajn na levem bregu Savinje vzhodno od ribnika Vrbje ter na obeh straneh Savinje pri Migojnicah. Celotno območje je veliko dobrih 51ha.

•Na obeh območjih ohranjamo ugodno stanje dveh vrst rib – pohre (Barbus meridionalis) in sulca (Hucho hucho).

•Spreminjanje habitata z izgradnjo pregrad in zajezitev ogroža sulca, pohra je ogrožena predvsem zaradi onesnaževanja vodotokov. Območje Savinja pri Žalcu opredeljuje še habitatni tip Alpske reke ter lesnato vegetacijo z vrbami in nemškim strojevcem (Myricaria germnaica) vzdolž bregov, ki ga ob Savinji najdemo le na tem območju.

Savinja - Letuš in Savinja pri Žalcuzavarovane vrste

sulecpohra

nemški strojevec

Ložnica•Poplavno območje ob Ložnici leži južno od Ponikovskega krasa in obsega 65ha površin. Na območju je mreža izsuševalnih kanalov, ki potekajo ob intenzivno gojenih travnikih in njivah. Površine ekstenzivno gospodarjenih in opuščenih vlažnih travnikov so ohranjene predvsem ob izsuševalnih kanalih. •Skupaj z zmerno gnojenimi vlažnimi travniki so najpomembnejši habitati metuljev temnega mravljiščarja (Macuelinea nausithous) in strašničnega mravljiščarja (Macuelina teleius). Obrežje Ložnice, ki je v tem delu še ohranilo naraven, meandričen tok, poraščajo grmovnati sestoji.•V Ložnici živijo ribje vrste pezdirk (Rhodeus sericeus amarus), blistavec (Leuciscus souffia), nežica (Cobitis taenia) in pohra (Barbus meridionalis). •Da se bo v prihodnje ohranjalo ugodno stanje vrst, je potrebno preprečevati zaraščanje habitatov z lesnimi vrstami, ohranjati ekstenzivno pridelovanje travinja in način košnje. Naravno stanje Ložnice pomembno vpliva na stanje populacij rib.

temni mravljiščar

Ložnica in zavarovane vrste

blistavec

strašnični mravljiščar

nežica

pezdirk

Naše ugotovitve in predlogi•Z žalostjo ugotavljamo, da je v omrežju Nature 2000 v naši občini vključene komaj 2,8% površine, to je 328ha. To se nam zdi veliko premalo.

•Zaradi večletne intenzivne pridelave hmelja sta prst in voda zmerno onesnaženi.Predlagamo večjo vključitev ozemlja v omrežje Nature 2000, saj lahko pričakujemo, da bi se stanje v okolju postopoma izboljšalo.

•Po naših izkušnjah vemo, da se nahaja v naši občini na samem obrobju Ponikovske planote kraška jama Pekel. Z njo upravlja Turistično društvo Šempeter, ki v poletnih mesecih organizira vodene oglede. Zaradi ranljivega habitatnega tipa kraške jame in premalo raziskanega življenja v njej predlagamo, da bi se to območje vključilo v omrežje Natura 2000.

PRVI PREDLOG

DRUGI PREDLOG

•Ponikovska planota je zavarovana kot Krajinski park Ponikovski kras. To je pretežno kmetijsko območje s slabo razvito ekološko pridelavo hrane. Z vključitvijo v omrežje Natura 2000 bi lahko lokalno prebivalstvo začelo z vzgojo in prodajo biološko pridelane hrane, po kateri je vedno večje povpraševanje. Hmeljarjem in sadjarjem predlagamo vzgojo na naravi prijazen način. Količinsko manjši, a kvalitetnejši pridelek hmelja, bi na tržišču zagotovo uspel.

•V bližini jame Pekel je urejena gozdna učna pot. Le to bi lahko nadgradili s športno aktivnostjo. Predlagamo ureditev pohodniških stezic po že obstoječih poteh. Kmetje bi lahko pohodnikom ponudili in na domačem dvorišču prodali biološko pridelane dobrote. Pohodništvo se nam zdi od vseh športov najbolj prijazno do narave. Ljudje se ob hoji v naravi sprostijo, se razgibajo in izboljšajo svoje zdravje. Za pohodnike pa tako velja geslo, da svoje smeti vzamejo s seboj in jih ne odvržejo v naravo.

TRETJI PREDLOG

ČETRTI PREDLOG

•Travniški postavnež se bo v okolici Mrzlice ohranil izključno z zagotavljanjem košnje in preprečevanjem zaraščanja z ekstenzivno pašo.

Sprašujemo se, ali so ljudje, ki živijo in uporabljajo zavarovana zemljišča, seznanjeni s predpisi in predlaganim načinom gospodarjenja, ali upoštevajo priporočila redne košnje in preprečujejo zaraščanje gozdnega roba. V primeru, da se aktivnosti ne izvajajo, so vse ogrožene vrste obsojene na izumrtje.

Predlagamo več sodelovanja in povezave med načrtovalci in izvajalci rabe prostora v kmetijstvu, turizmu, industriji, prometu, energetiki in športu.Le z ozaveščanjem prebivalstva bo Natura 2000 dosegla svoj namen.

PETI PREDLOG

Ponikovski kras – jama Pekel

• Območje Ponikovske planote je zavarovano kot krajinski park, vendar še ni v Naturi 2000.

Planinski pupekranljiva vrsta

Nahajališče planinskega pupka na Ponikvi, ki ga je odkril sošolec in član naše ekipe ekokviza Marsel Jezernik, bi morali še posebno negovati in ga zaščititi. Predlagamo, da bi se celotno območje Ponikovskega krasa vključilo v omrežje Natura 2000. S tem bi prebivalstvo Ponikve pridobilo dolgoročne možnosti bivanja v čistem okolju in ohranjanja kvali -tetne pitne vode, ki je na kraških terenih ogrožena.

Mlaka na Ponikvi kjer živijo pupki. Velikost je nekaj m2.

ŠESTI PREDLOG

Planinski pupki v priročnem šolskem

akvariju Po opazovanju smo pupke odnesli nazaj v naravo.

Več slik si lahko pogledaš na spletni strani naše šole:

http://www.1os-zalec.si/index.php?option=com_phocagallery&view=category&id=42:biologija&Itemid=58

ZaključekS sodelovanjem na EKOKVIZU smo se veliko naučili.

Sedaj vemo, da predstavlja neokrnjena narava nujnost za kvaliteto človekovega življenja in za življenje rastlinskih in živalskih vrst. V naravi najdemo vire za preživetje, v njej se odpočijemo in nabiramo moči za vsakodnevne aktivnosti.

Izkoristiti je treba prednosti naravnih zavarovanih območij in jih predstaviti ljudem kot področja, kjer je mogoče uživati v naravnih lepotah ter hkrati uporabiti njihove naravne danosti.Učenci in delavci eko šole se trudimo živeti skladno z naravo, saj vemo, da je sožitje med človekom in naravo nujno potrebno tako za naravo kot tudi za človeka.