• Zagotavlja trajnostno ohranjanje zdravja tal, ekosistema in ljudi.

• Kombinira tradicijo, inovativnost in znanost v dobro okolja.

• Temelji na ekoloških procesih, biološki raznovrstnosti, prilagojeno na lokalne razmere.

• Izogiba se vnosom snovi, ki imajo škodljive vplive.

• Ohranitev naravnih virov, ravnovesja snovi• Varstvo okolja in biotske raznovrstnosti• Varstvo tal• Živalim prijazna reja in prehrana

• Zadovoljitev povpraševanja na tržišču

• Zdrava in varna hrana

• Zmanjšanje odvisnosti od industrije, racionalna raba energije in surovin

• Krepitev regijske pridelave in trgovine

• Kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin

• Razkuženega semena

• Lahko topnih mineralnih gnojil

• Sintetičnih dodatkov v krmilih

• Surovin živalskega izvora v krmilih in gnojilih

• Gensko spremenjenih organizmov

• Ionizirajočega sevanja

• Zavzema 11,5% površine Slovenije, tu je 6% vseh prebivalcev Slovenije, središče ja Nova Gorica.

• Leži na zahodni meji Slovenije, med Julijskimi Alpami in Vipavsko dolino.

• Klima je celinska z močnim vplivom mediteranskega podnebja.

• Padavin je obilo v Zgornjem Posočju.• V Vipavski dolini je značilna burja.• Deli se na štiri rastlinskogeografska območja:

alpsko, predalpsko, dinarsko in submediteransko.

• Tla so plitka, iz apnenca, površina ni ravna, nakloni zemljišč so veliki. Kmetijske površine se zaraščajo.

• Ekološke kmetije na tem območju se ukvarjajo predvsem z živinorejo. Poleg mesa(kozlički, govedo, jagenjčki) ponujajo tudi sir, skuto, orehe, hruškovo žganje, krompir, sadje in malo zelenjave.

• Prepoznavni izdelki: sir Tolminc, Bovški sir, Šebrelski želodec

• Tu so razmere za ekološko kmetijstvo nekoliko ugodnejše.

• Poleg ekološke živinoreje najdemo tudi nekaj sadjarstva in zelenjadarstva, ponujajo pa tudi mlečne izdelke, jabolčnik, marmelade, med, suho sadje.

• Kamnina je fliš, nekaj je tudi naplavin.

• Pred desetletjem so bili na večjem delu izvedeni posegi osuševanja in urejanja zemljišč v kmetijske namene.

• Vodotoki so velikega pomena za namakanje kmetijskih zemljišč.

• Ugodna lega in klimatske razmere omogočajo pridelavo poljščin, sadja, zelenjave in grozdja.

• Ekološke kmetije ponujajo vrtnine, pšenično in koruzno moko, krompir, sadje, mleko in mlečne izdelke.

Ekološka živinoreja

• Na kmetiji se ukvarjajo z ekološko prirejo žit: pira, pirica, pšenica, rž pa tudi koruze, sončnic.... Za obdelavo njih uporabljajo zanimivo orodje.Moko sami zmeljejo ter prodajajo doma. Za veselje otrok imajo na kmetiji celo vrsto zanimivih živali: burske koze, kobile, osličke, bikca,...

• Kmetija sodeluje z Združenjem turističnih kmetij in je včlanjena v Društvo Ajda Goriška (biodinamično kmetovanje).

• Na ekološki kmetiji pridelajo kakovostno krmo, poskrbijo za dobro počutje in zdravje živali ter kvalitetno prirejo mesa in mleka.

• Nudijo tudi jabolka iz starih sadovnjakov.

• Na kmetiji so nas zelo lepo sprejeli in nam natančno razložili, kako pridelujejo zelenjavo in sadje. Odgovorili so na vsa naša vprašanja.

• V začetku so kmetovali le v dolini, potem pa so se odločili za razširitev posestva z nakupom visokogorske kmetije na Javorniku. Na ta način lahko svojim kupcem zagotovijo pestro izbiro pridelkov čez vse leto. Leta 2006 pa so pridelke začeli tržiti po blagovno znamko Biodar.

• Pri njih lahko kupimo sezonsko sadje (češnje, fige, breskve, jabolka, grozdje) in zelenjavo (krompir, korenje, rdečo peso, zelje, brokoli, ohrovd, radič, solato, paradižnike, kumare, čebulo, česen, jajčevce, bučke, ...), pšenično moko, jajca, vino iz ekološko pridelanega grozdja, mesne izdelke ...

• Pridelke lahko kupimo

vsako soboto na Ljubljanski tržnici,

po dogovoru pa pridelke lahko dobimo

na kmetiji sami.

Ime pridelka\ Cena v €/kgEKOLOŠKA PRIDELAVA

KONVENCIONALNA PRIDELAVA

Blitva 8,00 1,50

Špinača 10,00 3,00

Krompir 1,50 1,00

Korenček 3,00 2,00

Motovilec 16,00 7,00

Radič 8,00 3,00

Solata 6,00 3,00

Por 4,00 3,00

Pšenična moka 2,00 1,50

Mleko 1,20 0,70

Čebula 3,00 1,50

Češnje 10,00 7,00

Jabolka 2,00 1,00

Cene ekoloških pridelkov so višje, saj je donos manjši in je v pridelavo vloženega veliko več dela. Čeprav je ekoloških živil na tržišču vedno več in tudi ponudba je vedno pestrejša, povpraševanje še vedno presega ponudbo. Temu primerno so visoke tudi cene.

Cene v €/kg

• Po pogovorih s kmeti na naših ekoloških kmetijah je povpraševanje v naši regiji zelo majhno. Ljudje so verjetno manj osveščeni o prednostih ekološko pridelane hrane. Veliko ljudi tudi ima svoje vrtove, na katerih pridelajo dovolj pridelkov zase.

• Ekološka živila kupujejo predvsem okoljsko ozaveščeni potrošniki in ljudje, ki so zelo bolni ali imajo razne alergije.

• Vsi naši ekološki kmetje svoje pridelke prodajajo v drugih regijah, predvsem v Ljubljani, Škofji Loki in Naklem. S prodajo tam nimajo težav, prodajo vse, kar pridelajo.

• Čeprav so blizu Italije, pa tja ne prodajajo, saj je dobro založena z ekološkimi izdelki.

Med prebivalci Ajdovščine smo naredili anketo, v kateri smo jih spraševali o ekoloških izdelkih:

1. Ekološko pridelana hrana je: _____________2. Ali ste že poskusili ekološke pridelke oz. živila?3. Ali ste že kupili ekološki pridelek ali živilo? 4. Ali ste pri nakupu ekoloških živil opazili oznake na njih? Ugotovili smo, da velika večina anketirancev (79%) meni, da je ekološka hrana pridelana brez

kemičnih sredstev, mineralnih gnojil ter brez gensko spremenjenih organizmov . Nekateri pa so odgovorili, da je to hrana pridelana z manj strupenimi sredstvi za varstvo rastlin , da je to star način pridelave izpred 50-ih in več let , da je pridelana izključno na hribovskih kmetijah in da je enaka kot običajna.

Večina ljudi je ekološke pridelke že poskusila in kupila, niso pa poznali znakov, ki zagotavljajo, da so ekološka živila kontrolirana in certificirana. Zato predlagamo, da bi država namenila sredstva za promoviranje ekoloških živil in bi ljudje tako bolje spoznali vse oznake in ne bi nasedali različnim zavajanjem, da so živila ekološka.

• Kmetje, s katerimi smo mi govorili, si ne želijo, da bi se ponudba ekoloških živil preveč povečala, saj imajo občutek, da ni toliko povpraševanja, pa tudi prodajnih prostorov na tržnici ni na voljo.

• Želijo pa si, da bi bližnje šole več kupovale od njih saj bi od tega imeli veliko koristi tako kmetje kot učenci. Predlagamo, da bi se ekološki kmetje bolj povezali in v začetku šolskega leta povabili organizatorje šolske prehrane na predstavitev njihove ponudbe.

• Učitelji bi lahko organizirali naravoslovne dneve na ekoloških kmetijah, kjer bi učencem postregli tudi z ekološko pridelano hrano.

• Turistično informacijski center in turistične agencije bi lahko ponudili razne oglede znamenitosti, okolice, ki bi vključevali tudi obisk ekoloških kmetij z možnostjo nakupa njihovih izdelkov.

Naša regija ima približno 400 ekoloških kmetij, od katerih je največ živinorejskih.Ljudje, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom so zadovoljni, presežke lahko prodajo, cene so visoke.Kmetje bi si želeli prodati več pridelkov v naši regiji.Ekološka živila kupujejo predvsem okoljsko ozaveščeni potrošniki z višjim standardom. Prepoznavnost ekoloških živil je med ljudmi slaba,zlahka nasedejo različnim zavajanjem, da so živila pridelana ekološko, saj ne poznajo blagovnih znamk in označb, ki zagotavljajo, da so ekološka živila kontrolirana in certificirana.Na šoli se bomo trudili, da bomo kupovali več ekološkega sadja pri bližnjih kmetih.