b&b viŠja strokovna Šola · b&b viŠja strokovna Šola diplomsko delo višješolskega...

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Promet Modul: Logistika

PREVOZ NAFTNIH DERIVATOV V CESTNEM PROMETU

Mentor: Mihael Bešter, univ. dip. ing. tehnol. prom. Kandidat: Miha Gregorin

Lektorica: Cvetka Mlinar

Ljubljana, marec 2009

ZAHVALA Za dobro, strokovno in zelo razumljivo razlago predmeta »Tehnologija prometa« ter izjemno koristne in pomembne nasvete med izdelavo diplomskega dela, se zahvaljujem mentorju Mihaelu Beštru, univ. dip. ing. tehnologije prometa. Hvala tudi g. Danilu Štembergerju iz podjetja TIB iz Ilirske Bistrice za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

IZJAVA »Študent Miha Gregorin izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom Mihaela Beštra, univ. dip. ing. tehnologije prometa. « »Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.« Dne 25.03.2009 Podpis:

POVZETEK

V uvodnem delu diplomske naloge z naslovom » Prevoz naftnih derivatov v cestnem prometu » so predstavljeni veljavni predpisi o prevozu nevarnega blaga. Po opisu varne voţnje oziroma varnega prevoza nevarnega blaga sledi pravilno označevanje vozila, predpisana oprema vozila, opozorilne table in simboli, ki morajo biti nameščeni na tovornem vozilu za prevoz nevarnega blaga. Da bi prevoz nevarnega blaga oziroma naftnih derivatov potekal v skladu z veljavnimi predpisi, je pomembna tudi sama zgradba cisterne za prevoz nevarnega blaga, saj za prevoz nevarnega blaga ni primerna vsaka cisterna, ampak so zahteve za izdelavo cistern za posamezno nevarno blago z veljavnimi predpisi točno določene. V nadaljevanju je navedena tudi vsa potrebna dokumentacija, katera spremlja prevoz nevarnega blaga ter izpolnitev ostalih zahtev, katere predpisuje ADR (izobraţevanje udeleţencev pri prevozu nevarnega blaga, potrdila o brezhibnosti vozila). Navedeni so tudi predlogi za zmanjšanje rizika pri prevozu nevarnega blaga. V predzadnjem poglavju so opisane dolţnosti udeleţencev pri prevozu nevarnega blaga v primeru prometne nesreče. V zadnjem delu diplomske naloge pa sledi predstavitev praktičnega dela, ki zajema prevoz naftnih derivatov na relaciji Sermin – Petrol Ljubljana.

KLJUČNE BESEDE

- Veljavni predpisi s področja prevoza nevarnega blaga

- Usposabljanje kadrov, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga

- Potrebna dokumentacija, ki spremlja prevoz nevarnega blaga

- Varnost

- Ozaveščenost vseh udeleţencev pri prevozu nevarnega blaga

ABSTRACT In the introduction part of the project entitled "Transportation of petroleum products in the road" presents the current regulations for the transport of dangerous goods. For safe driving and safe transport of dangerous goods are as followed the proper labeling of vehicles, equipment of the vehicle, warning boards and symbols, which must be placed on the cargo vehicle, for the transport of dangerous goods. In order to carry dangerous goods and petroleum products held in accordance with valid regulations, is also important the construction of a tank for the transport of dangerous goods, because any dangerous goods cannot be put in each tank, however the requirements for the construction of tanks for each dangerous goods with the applicable rules are specific. The following is also listed, all the necessary documentation, which monitors the transport of dangerous goods, and fulfillment of other requirements which are necessary for the ADR (training participants in the transport of dangerous goods, certificate for the impeccability for vehicle). There are also proposals to reduce the risk in the transport of dangerous goods. In the penultimate chapter is described the obligations of the participants in the transport of dangerous goods in the event of traffic accidents. In the latter part of the project, followed by a presentation of practical work, includes the transport of petroleum products on the route Sermin - Petrol Ljubljana.

KEYWORDS

-The current regulations in the field of transport of dangerous goods

-Training of personnel, involved in the transport of dangerous goods

-Necessary documents accompanying the transport of dangerous goods

-Safety

-Awareness of all participants in the transport of dangerous goods

KAZALO: 1. UVOD ................................................................................................................ 7

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ..................................................................... 7 1.2. PREDSTAVITEV CILJA ............................................................................... 8 1.3. METODE DELA........................................................................................... 8

2. PREDPISI O PREVOZU NEVARNEGA BLAGA ................................................. 9 2.1. ZAKON O PREVOZU NEVARNEGA BLAGA ............................................... 9 2.2. PRAVILNIK O STROKOVNEM USPOSABLJANJU VOZNIKOV IN DRUGIH OSEB, KI SODELUJEJO PRI PREVOZU ........................................................... 9 2.3. PRAVILNIK O ODOBRITVI EMBALAŢE ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA ..................................................................................... 11 2.4. PRAVILNIK O NALOGAH VARNOSTNEGA SVETOVALCA ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA ...................................................................................... 11 2.5. PRAVILNIK O ENOTNIH POSTOPKIH NADZORA CESTNEGA PREVOZA NEVARNEGA BLAGA ...................................................................................... 12 2.6. MEDNARODNI PREDPISI ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA ................. 12

3. PREVOZ NEVARNEGA BLAGA V CESTNEM PROMETU ............................... 13 3.1. OZNAČEVANJE IN OPREMA VOZIL......................................................... 13

3.1.1. OPOZORILNE TABLE ........................................................................ 13 3.1.2. 0ZNAČEVANJE AVTOCISTERN ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA . 14 3.1.3. OPOZORILNI SIMBOLI ....................................................................... 17 3.1.4. PROMETNI ZNAKI, KI SE NANAŠAJO NA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA ......................................................................................................... 19 3.1.5. OPREMA VOZIL, KI PREVAŢAJO NEVARNO BLAGO V CESTNEM PROMETU ................................................................................................... 21

3.2. VOZILA ZA PREVOZ CISTERN ................................................................ 21 3.2.1. IZDELAVA CISTERNE ........................................................................ 22

3.3. VARNOSTE ZAHTEVE ZA VOZILA, KI PREVAŢAJO NEVARNE SNOVI ... 27 3.3.1. PREVOZ NEVARNEGA BLAGA V CISTERNAH, PRENOSNIH REZERVOARJIH IN BATERIJAH POSOD .................................................... 27 3.3.2. ZAVORE ............................................................................................. 28

3.4. DELOVANJE SIL NA CISTERNE PRI VOŢNJI ........................................... 29 3.4.1. ZAVIRANJE IN SPELJEVANJE ........................................................... 29 3.4.2. VOŢNJA V ZAVOJIH........................................................................... 29 3.4.3. PREVRNITEV ..................................................................................... 30

4. DOKUMENTACIJA .......................................................................................... 32 4.1. DOKUMENTACIJA VOZILA....................................................................... 32 4.2. DOKUMENTACIJA ZA VOZNIKE .............................................................. 33 4.3. DOKUMENTACIJA BLAGA IN EMBALAŢE................................................ 33

5. PREVOZ NAFTNIH DERIVATOV – PRAKTIČNI PRIMER ................................ 36 5.1. PRAVILA ZA POLNJENJE CISTERN ZA PREVOZ NAFTNIH DERIVATOV 36

5.1.1. RAVNANJE PRED POLNJENJEM ...................................................... 36 5.1.2. RAVNANJE MED POLNJENJEM ........................................................ 37 5.1.3. RAVNANJE PO POLNJENJU.............................................................. 37

5.2. PRAVILA PRAZNENJA AVTOCISTERN ZA PREVOZ NAFTNIH DERIVATOV .................................................................................................... 37 5.3. PRIPRAVA NA PREVZEM TOVORA IN PRAZNENJE AVTOCISTERNE .. 37 5.4. PREVZEM TOVORA IZ AVTOCISTERNE ................................................. 40

5.4.1. AVTOCISTERNA OPREMLJENA Z VOLUMETROM IN TISKALNIKOM40

5.4.2. NASTAVITEV ELEKTRONSKEGA ŠTEVCA AVTOCISTERNE PRED TOČENJEM GORIVA ................................................................................... 40 5.4.3. TOČENJE GORIVA............................................................................. 41 5.4.4. KONEC TOČENJA GORIVA ............................................................... 41 5.4.5. UGOTAVLJANJE PREVZETE KOLIČINE PO TOČENJU GORIVA ...... 41 5.4.6. ČIŠČENJE CISTERNE........................................................................ 41

6. NESREČE PRI PREVOZU NEVARNIH SNOVI IN PREDLOGI ZA ZMANJŠANJE NEVARNOSTI ..................................................................................................... 42

6.1. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NESREČE ..................................................... 42 6.2. NESREČE PRI PREVOZIH NEVARNIH SNOVI ......................................... 43

6.2.1. DOLŢNOSTI OB PROMETNI NESREČI .............................................. 44 6.2.2. ZAVAROVANJE IN VAROVANJE KRAJA PROMETNE NESREČE ..... 45 6.2.3. UKREPI ZA ODSTRANITEV VOZILA OZIROMA TOVORA.................. 46 6.2.4. PRVA POMOČ.................................................................................... 46 6.2.5. JAVLJANJE NESREČ ......................................................................... 47

6.3. PREDLOGI ZA ZMANJŠANJE NEVARNOSTI ........................................... 47 6.3.1. IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE ............................................ 47 6.3.2. USTANOVITEV EKSPERTNE SKUPINE ............................................. 48 6.3.3. VZPOSTAVITEV UČINKOVITE INFORMACIJSKE MREŢE ................. 48 6.3.4. UVEDBA KARANTENE ZA TOVORE NEVARNEGA BLAGA, KI NE USTREZAJO PREDPISOM IN NEPOSREDNO OGROŢAJO OKOLJE .......... 48

7. ZAKLJUČEK .................................................................................................... 49 LITERATURA IN VIRI : ........................................................................................ 50 PRILOGE : .......................................................................................................... 51 KAZALO SLIK : ................................................................................................... 51 KAZALO TABEL : ................................................................................................ 52 KRATICE :........................................................................................................... 52

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Miha Gregorin: Prevoz naftnih derivatov v cestnem prometu stran 7 od 57

1. UVOD Nevarno blago pomeni pri prevozu posebno nevarnost. Zato moramo takrat upoštevati posebne varnostne ukrepe, ki na eni strani zagotavljajo varnost vseh udeleţencev pri prevozu, na drugi pa tudi varnost drugih ljudi, stvari in okolja. Proizvodnja in potrošnja nevarnih snovi zelo hitro narašča tudi pri nas. To pogojuje povečanje transporta nevarnih snovi v obliki surovin, polizdelkov ali končnih izdelkov. Pri tem se uporablja različne vrste transporta. Ne glede ali gre za kopenski, pomorski ali zračni prevoz, vedno obstaja moţnost, da se pripeti nezgoda ali nesreča. Količine, ki lahko ob nesreči prevoznega sredstva zapustijo svoj tovorni prostor, resno povzročijo veliko gmotne škode, onesnaţenost okolja in nevarnost za ljudi. Zato je razumljivo, da je prevaţanje nevarnih snovi zakonsko urejeno. To pomeni, da obstajajo posebni predpisi, s katerimi se določajo pogoji in načini tovrstnega prevoza. Prevozniki morajo dobro obvladati predpise o nevarnih snoveh, ki jih prevaţajo. Biti morajo bolj poučeni in osveščeni, posebne reševalne skupine pa morajo biti v stalni pripravljenosti. Prevoze nevarnega blaga so v preteklosti zaznamovale številne nesreče. Tudi predpisi za usposabljanje voznikov vozil za prevoz nevarnega blaga so posledice katastrofalnih nesreč, ki so posledica napake človeškega faktorja. Zaradi tega je usposabljanje voznikov izrednega pomena za zagotavljanje varnega prevoza nevarnega blaga, odgovornost voznika pa je VELIKA !!!!

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA

Proizvodnja in potrošnja nevarnih snovi zelo hitro narašča tudi pri nas. Predvsem se povečuje poraba pogonskih goriv (dizelsko gorivo, bencin, kurilno olje, mazut). Tako povečana poraba naftnih derivatov pogojuje tudi povečanje transporta nevarnih snovi po cesti. Glede na to, da je prevoz naftnih derivatov v cestnem prometu zelo velik (predvsem oskrbovanje bencinskih servisov), obstaja tudi zelo velika nevarnost prometnih nezgod, s tem pa tudi velika nevarnost ekoloških katastrof (razlitje nevarnega blaga v podtalnice, uničenje materialnih dobrin, uničenje ali poškodovanje infrastrukture). Zaradi vseh naštetih stvari se morajo vsi udeleţenci, ki sodelujejo v tem procesu (pošiljatelj, prevoznik, prejemnik) dobro zavedati, da bi neupoštevanje vseh predpisanih zakonov v zvezi prevoza nevarnega blaga pomenilo veliko verjetnost, da bi zaradi take malomarnosti lahko prišlo do nepotrebne nezgode pri takem prevozu, zato je vsak udeleţenec pri takem prevozu dolţan storiti vse potrebno, da bi takšno nezgodo ţe v samem začetku preprečil. Najbolj pomembno je, da se vsi odgovorni v podjetju, ki se ukvarjajo z prevozom nevarnega blaga, od direktorja podjetja pa do voznika avtocisterne, tega dobro zavedajo. Zato je zelo pomembno, da odgovorni dajo velik poudarek na izobraţevanju kadra, saj se ob samem izobraţevanju vse udeleţence seznani, kaj vse so dolţni storiti pri samem prevozu in česa ne smejo storiti oziroma opustiti, da ne bi prišlo do nepotrebnih nezgod.



Da bi v samem podjetju zagotovili kar največjo stopnjo varnosti pri prevozu naftnih derivatov, je potrebno vse udeleţence pri takih prevozih vseskozi izobraţevati in jih seznanjati z novostmi pri prevozu nevarnega blaga, za kar pa je po Zakonu o prevozu nevarnega blaga zadolţena odgovorna oseba, katera je imenovana s strani odgovornih v podjetju – v teh primerih je to varnostni svetovalec za prevoz nevarnega blaga, ki mora biti tudi ustrezno izobraţen, pridobiti pa si mora tudi licenco za varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga. Zavedati pa se moramo tudi dejstva, da 100% varnosti pri prevozu nevarnega blaga nikoli ne bomo dosegli, saj se vedno najdejo osebe, ki se premalo zavedajo svoje odgovornosti in ne upoštevajo predpisanih zakonov, zaradi česar tudi pride do nepotrebnih nezgod.

1.2. PREDSTAVITEV CILJA

Ob upoštevanju vseh zakonskih predpisov in ustreznem izobraţevanju bodo vsi udeleţenci pri transportu naftnih derivatov poskušali storiti vse potrebno, da bi moţnost nezgod pri samem prevozu zmanjšali na minimum. V samem zakonu in evropskem sporazumu nevarnega blaga (ADR) so predpisani vsi postopki, katere mora storiti voznik avtocisterne in sicer od polnjenja nevarnega blaga v cisterno, do opravljanja samega prevoza in postopka pri razkladanju takega blaga na bencinskem servisu. Ob upoštevanju vseh zahtevanih predpisov in opravil obstaja zelo majhna verjetnost, da bi prišlo do nezgode, vendar moţnost, da do nezgode pride, pa vedno obstaja, ker je v samem procesu prevoza nevarnega blaga prisoten človeški faktor. Zelo pomembno je tudi upoštevanje zgradbe avtocistern za posamezne naftne derivate (zahteve za gradnjo avtocistern so različne), prav tako pa je zelo pomembno, da ima vsako vozilo pri vsakem prevozu v vozilu pravilno izpisano prevozno listino, ter navodila o ukrepih v primeru prometnih nezgod. Zelo pomembno pa je tudi označevanje avtocistern, ki prevaţajo naftne derivate (opozorilne table, nalepke nevarnosti).

1.3. METODE DELA

Pri izdelavi naloge sem uporabil naslednje metode dela:

- zbiranje virov - študija primera - deskriptivna metoda - metoda kompilacije (navajanje ţe znanih dejstev)



2. PREDPISI O PREVOZU NEVARNEGA BLAGA

Da bi prevoze nevarnega blaga opravili čim bolje in zmanjšali tveganja nezgod, ekoloških katastrof in ostalih posledic, katere takšne nesreče potegnejo za seboj, so postavljena »pravila igre«, napisani so zakoni, predpisi, pravilniki, katere moramo dosledno upoštevati in jih izvajati, da tveganja zniţamo na minimum.

2.1. ZAKON O PREVOZU NEVARNEGA BLAGA

Zakon o prevozu nevarnega blaga ( ZPNB), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 33/2006 z dne 30/03-2006 in ki obsega tudi:

- Zakon o prevozu nevarnega blaga – ZPNB (Uradni list RS št. 79/99 z dne

30/09-1999 - Zakon o eksplozivih – ZE (Uradni list RS št. 96/02 z dne 14/11-2002 in - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozu nevarnega blaga - ZPNB – A (Uradni list RS, št. 101/05 z dne 11/11-2005)

S tem zakonom so urejeni pogoji za prevoz nevarnega blaga in opravila v zvezi s tem prevozom, ter pogoje za nadzor nad izvajanjem tega zakona. Zakon določa pogoje za prevoz nevarnega blaga za posamezne prometne panoge, dolţnosti oseb, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga, določa pogoje za embalaţo in vozila, imenovanje varnostnega svetovalca, usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga, pristojnosti drţavnih organov in nadzor nad izvrševanjem zakona. V temeljnih določbah so navedene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati podjetja in druge pravne osebe ter posamezniki, ki prevaţajo ali dajejo v prevoz nevarno blago. Posebno poglavje v zakonu obravnava pakiranje nevarnih snovi, nakladanje ter razkladanje ter sam prevoz. Navedeni so tudi posebni varnostni ukrepi za prevoz posameznih vrst tovora in posebni ukrepi za prevoz po prometnih panogah (cestni promet, ţelezniški promet, pomorski in rečni promet ter zračni promet).

2.2. PRAVILNIK O STROKOVNEM USPOSABLJANJU VOZNIKOV IN DRUGIH OSEB, KI SODELUJEJO PRI PREVOZU

Pravilnik o strokovnem usposabljanju voznikov motornih vozil, s katerimi se prevaţa nevarno blago, in oseb, ki sodelujejo pri prevozu takega blaga, je bil objavljen v Uradnem listu RS številka 71/97 in 79/99. Nevarno blago smejo prevaţati le ustrezno usposobljeni vozniki. Pravilnik določa naslednje oblike usposabljanj:



- osnovni tečaj (za prevoz nevarnega blaga v tovorkih) - specialistični tečaj za prevoz v cisternah - specialistični tečaj za prevoz eksplozivnih snovi in predmetov razred 1) - specialistični tečaj za prevoz radioaktivnih snovi (razred 7)

Vsi vozniki se morajo udeleţiti osnovnega tečaja. Če pa prevaţajo nevarno blago v cisternah, radioaktivno blago ali eksplozive, pa se morajo udeleţiti še specialističnega tečaja. Vsak voznik, kateri uspešno zaključi usposabljanje, dobi potrdilo o strokovni usposobljenosti z veljavnostjo 5 let. Po preteku 5 let pa se mora voznik udeleţiti obnovitvenega usposabljanja in ponovno uspešno opraviti izpit. Voznik se lahko udeleţi obnovitvenega usposabljanja leto dni pred iztekom veljavnega certifikata. Najniţja starost voznika vozila, ki prevaţa nevarno blago, je 21 let.

Slika 1 : Sprednja stran certifikata o usposobljenosti voznikov

Vir : TIB (transport Ilirska Bistrica)



Slika 2 : Zadnja stran certifikata o usposobljenosti voznikov


2.3. PRAVILNIK O ODOBRITVI EMBALAŢE ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA

Pravilnik o odobritvi embalaţe za prevoz nevarnega blaga je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 37/2002 dne 26/04-2002. Pravilnik določa postopke za odobritev embalaţe za prevoz nevarnega blaga, v skladu s predpisi iz 3. člena Zakona o prevozu nevarnega blaga.

2.4. PRAVILNIK O NALOGAH VARNOSTNEGA SVETOVALCA ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA

Navedeni Pravilnik o nalogah varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 88/2000 z dne 29/09-2000.



Pravilnik predpisuje naloge varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga in obveznosti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov pri izvrševanju teh nalog.

2.5. PRAVILNIK O ENOTNIH POSTOPKIH NADZORA CESTNEGA PREVOZA NEVARNEGA BLAGA

Pravilnik o enotnih postopkih nadzora cestnega prevoza nevarnega blaga je bil objavljen v Uradnem listu RS številka 108/2005 z dne 02/12-2005. Ta pravilnik določa vsebino in obliko zapisnika o nadzoru med prevozom nevarnega blaga.

2.6. MEDNARODNI PREDPISI ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA

Zakon o prevozu nevarnih blaga določa naslednje predpise, ki se nanašajo na mednarodne konvencije. Te konvencije so:

- ADR – oznaka se uporablja za prevoz po cestah, kar določa evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cestah. Pripravlja ga Ekonomska komisija za Evropo pri Organizaciji zdruţenih narodov v Ţenevi, s katerim je večina evropskih drţav določila skupna pravila za cestni prevoz nevarnega blaga preko meja in njihovih območij.

- RID – oznaka se uporablja za prevoz po ţeleznici, kar določa mednarodni sporazum za prevoz nevarnega blaga po ţeleznici.

- IMDG – oznaka se uporablja za prevoz po morju, kar določajo mednarodne kode za transport nevarnih snovi po morju.

- IATA – oznaka se uporablja za zračni promet, kar določajo predpisi mednarodne zveze za zračni promet.



3. PREVOZ NEVARNEGA BLAGA V CESTNEM PROMETU Vozniki, ki upravljajo vozila, s katerimi prevaţajo nevarne snovi, morajo vedeti, da obstajajo prometni znaki, ki veljajo posebej za takšna vozila. Ti posebni prometni znaki pomenijo določeno prepoved ali pa opozarjajo voznika, kako mora voziti v določenih primerih.

3.1. OZNAČEVANJE IN OPREMA VOZIL

Vozila, ki prevaţajo nevarne snovi, morajo biti označena z:

- opozorilnimi tablami - opozorilnimi simboli

3.1.1. OPOZORILNE TABLE

Vozila, ki prevaţajo nevarno blago (razen radioaktivnih snovi) ali so takšne prevoze opravljala, nakladalni prostori (cisterne) pa niso prazni in očiščeni, označujemo z oranţnimi tablami. Če se z vozili ( cisterne, prenosni rezervoarji, baterije posod) prevaţa nevarne snovi iz dodatka B5 ADR predpisov, moramo takšna vozila, ki te snovi prevaţajo, označiti z oranţnimi tablami, ki imajo razpoznavne številke. Tabla brez številk (slika 3) je dolga 40 cm in visoka 30 cm in je oranţne barve, ki mora biti odsevna. Imeti moraj črn rob širok 15 mm. Uporabljeni material mora biti odporen proti vremenskim vplivom in zagotavljati trajnost označitve. Tabla se ne sme sneti s podlage, na katero je nameščena, niti po 15 minutni izpostavljenosti ognju. Opozorilna tabla s številkami pa ima videz, kot je prikazan na sliki (slika 4). Dimenzije so enake kot pri opozorilni tabli brez številk, le da je oranţno polje deljeno na dva enaka dela z vodoravno črto širine 15 mm. Številke so visoke 15 cm. Zgornje število (identifikacijsko število) pomeni opis nevarnih lastnosti, spodnje (UN število) pa za kakšno snov dejansko gre.

Slika 3 : Opozorilna tabla brez številk

Vir: Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga - 2007



Slika 4 : Opozorilna tabla s številkami


3.1.2. 0ZNAČEVANJE AVTOCISTERN ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA

Avtocisterne, ki prevaţajo nevarne snovi, morajo biti označene z opozorilnimi tablami, ki prikazujejo za prevoz katere oz. koliko nevarnih snovi gre: - za prevoz samo ene snovi: spredaj in zadaj oranţna tabla s številkami. Številka v

zgornji polovici table pomeni številko nevarnosti , številka v spodnji polovici pa UN številko nevarnega blaga

- za prevoz samo ene snovi: spredaj in zadaj oranţna tabla brez številke, bočno

tabli s številkami (tovrstno označevanje se uporablja zelo redko) - za prevoz samo ene snovi: spredaj in zadaj in bočno table s številkami (tovrstno

označevanje se uporablja zelo redko) - za prevoz več različnih snovi: spredaj in zadaj oranţna tabla brez številk, bočno –

na obeh straneh table s številkami. Table s številkami morajo biti nameščene na vsakem prekatu in ustrezati vsebini prekata

- za prevoz cistern zabojnikov: s tablami mora biti označen zabojnik. Če table

takrat, ko je bilo cisterna zabojnik naloţena na vozilo, niso vidne, je treba vozilo označiti po pravilih za označitev vozil

Ko je vozilo raztovorjeno in očiščeno, je treba table prekriti z negorljivim materialom ali jih odstraniti. Vozila s cisternami morajo biti bočno in zadaj označena z tablami (velikimi nalepkami) nevarnosti velikosti najmanj 250 mm x 250 mm, prav tako morajo biti z njimi označene cisterne zabojniki.



Slika 5 : Prikaz opozorilnih tabel na cisterni

Vir: Priročnik za voznike, ki prevažajo nevarno blago in za druge osebe, ki pri tem

sodelujejo - 2007

Slika 6 : Prikaz opozorilnih tabel na prednji strani vozila cisterne


sodelujejo – 2007



Slika 7 : Prikaz opozorilnih tabel na zadnji strani cisterne


sodelujejo – 2007

Slika 8 : Prikaz označevanja vozila cisterne iz ptičje perspektive


sodelujejo – 2007

Slika 9 : Prikaz označevanja vozila cisterne iz strani


sodelujejo – 2007



3.1.3. OPOZORILNI SIMBOLI

Vozila, s katerimi se prevaţa nevarno blago, se mora še dodatno označiti z opozorilnimi simboli. To velja za cisterne, prenosne rezervoarje, baterije posod in kontejnerje. Ti simboli imajo obliko na vrh postavljenega kvadrata z dolţino stranice 25 cm, nekateri pa so tudi normalnega formata 14,8 x 21 cm. Simboli se med seboj razlikujejo odvisno od razreda. Spodaj je grafični prikaz teh simbolov skupaj z razredom (R), v katerega spada in opisom razreda.

R

SIMBOL OPIS

RAZREDA RAZRED SIMBOL OPIS RAZREDA

1

Eksplozivne snovi in predmeti

1.4

Podrazred 1.4

1.5

Podrazred 1.5 1.6

Podrazred 1.6

2

Strupeni plini

2

Nevnetljivi,

nestrupeni plini 2

Nevnetljivi,

nestrupeni plini



2

Vnetljivi plini 2

Vnetljivi plini

3

Vnetljive tekočine 3

Vnetljive tekočine

4.1

Vnetljive trdne

snovi,

samoreaktivne

snovi,

desenzibilizirani

eksplozivi

4.2

Samovnetljive snovi

4.3

Snovi, ki pri stiku z

vodo razvijajo vnetljive pline

Snovi, ki pri stiku z

vodo tvorijo vnetljive pline

5.1

Oksidanti

5.2

Organski peroksidi 5.2

Organski peroksidi



6.1

Strupi 6.2

Kužne snovi

7

Radioaktivne snovi

Kategorija I 7

Radioaktivne snovi

Kategorija II

7

Radioaktivne snovi

Kategorija III 7

Radioaktivne snovi

Cepljive snovi

razreda 7

8

Jedke snovi 9

Različno nevarno

blago in predmeti

Tabela 1 : Prikaz opozorilnih simbolov


3.1.4. PROMETNI ZNAKI, KI SE NANAŠAJO NA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA Vozniki, ki upravljajo vozila, s katerimi prevaţajo nevarno blago, morajo vedeti, da obstajajo posamezni prometni znaki, ki veljajo posebej za takšno vozilo. Ti posebni prometni znaki pomenijo določeno prepoved ali pa opozarjajo voznika, kako mora voziti v določenih primerih. Prepovedan promet za vozila, ki prevaţajo nevarno blago označuje cesto ali tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vozila, ki prevaţajo nevarno blago, za katero je v ADR predpisana označitev z oranţno tablo. Znak se postavi povsod, kjer



obstaja nevarnost, da lahko pride v primeru nesreče ali nezgode zaradi nevarnega blaga do poškodb objektov (cest, mostov, predorov…). Dobro pa je ta znak postaviti tudi na ozkih cestah in ulicah, ki so obdane z gradbenimi objekti (hiše, tovarne…), saj lahko nesreča vozila z nevarnim blagom zapre vse evakuacijske poti.

Slika 10 : Prepovedan promet za vozila, ki prevažajo nevarno blago Vir: Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga - 2007

Prepovedan promet za cisterne označuje cesto oziroma njen tisti del, na katerem je prepovedan promet za vozila, s katerimi se v cisternah ali v več manjših posodah, katerih skupna prostornina presega prostornino, določeno za cisterno, prevaţa blago, ki lahko onesnaţi vodo. Za cisterno se šteje posoda, katere prostornina presega 450 litrov. Iz te količine je izvzeto pogonsko gorivo v rezervoarju, ki je neposredno povezan z motorjem vozila ali z vgrajenimi napravami v vozilu, če rezervoar izpolnjuje pogoje predpisa ECE.

Slika 11 : Prepovedan promet za cisterne Vir: Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga - 2007

Prepovedan promet za vozila, ki prevaţajo eksplozivno ali lahko vnetljivo blago označuje cesto ali njen tisti del, na katerem je prepovedan promet za vozila, ki prevaţajo eksplozivno blago razreda 1, vnetljive pline razreda 2, vnetljive tekočine razreda 3, razen tistih, ki so uvrščene v embalaţno skupino III, samoreaktivne trdne snovi razreda 4.1 in samoreaktivne organske perokside razreda 5.2, za katere je v ADR predpisana označitev z oranţno tablo.

Slika 12 : Prepovedan promet za vozila, ki prevažajo eksplozivno ali lahko vnetljivo blago




3.1.5. OPREMA VOZIL, KI PREVAŢAJO NEVARNO BLAGO V CESTNEM PROMETU

Za vozila, ki prevaţajo nevarno blago v cestnem prometu velja, da morajo imeti poleg opreme, predvidene s splošnimi predpisi, vsaj naslednjo opremo:

najmanj eno klinasto podloţko (velikost mora biti prilagojena teţi vozila in premeru koles)

dvema samostojno stoječima opozorilnima znakoma (npr. odsevnima stoţcema ali trikotnikoma ali utripajočima rumenima lučema, ki sta neodvisni od električne opreme vozila)

primernim odsevnim brezrokavnikom ali odsevno obleko za vsakega člana posadke

eno ročno svetilko za vsakega člana posadke

osebno varovalno opremo in opremo za izvajanje nujnih ukrepov, ki so navedeni v pisnih navodilih za ukrepanje ob nesreči

z ustreznimi gasilniki Vozilo, ki prevaţa radioaktivne snovi, mora poleg navedene opreme imeti še:

napravo za kontrolo sevanja in sredstva za varstvo in označevanje terena

dve zastavici za označevanje vozila, s katerim se prevaţa radioaktivno blago

3.2. VOZILA ZA PREVOZ CISTERN

Osnovno vozilo, na katero je pritrjena cisterna, mora biti izdelano in pregledano v skladu s posebnimi zahtevami za posamezno vrsto vozila:

- FL – vozila za prevoz tekočin s plameniščem do 60 stopinj ali vnetljivih plinov v pritrjenih ali zamenljivih cisternah s prostornino nad 1 m3 ali v cisternah zabojnikih ali premičnih cisternah s posamično prostornino nad 3 m3 in baterijska vozila za prevoz vnetljivih plinov s skupno prostornino nad 1 m3

- OX – vozila za prevoz vodikovega peroksida ali vodne raztopine vodikovega

peroksida (razred 5.1 UN 2015) v pritrjenih ali zamenljivih cisternah s prostornino nad 1 m3 ali v cisternah zabojnikih ali premičnih cisternah s posamično prostornino nad 3 m3

- AT – vozila za prevoz nevarnega blaga, za katerega ni treba uporabljati vozil

vrste FL ali OX, če se prevaţa v pritrjenih ali zamenljivih cisternah s prostornino nad 1 m3 ali v cisternah zabojnikih ali premičnih cisternah s prostornino nad 3 m3 ali v baterijskem vozilu za prevoz plinov nad prostornino 1 m3



Največ zahtev se nanaša na izvedbo električne napeljave, zavor (ABS), poţarno varnost (postavitev posode za gorivo, izpušni sistem) in omejevanje hitrosti (omejevalnik mora biti nastavljen tako, da ne omogoča hitrosti nad 90 km/h) Vsa vozila za prevoz cistern morajo vsako leto na pregled glede izpolnjevanja določb, ki jih predpisuje ADR. Tak pregled opravi pooblaščena organizacija in če so izpolnjene vse zahteve po ADR, pooblaščena organizacija za vozilo izda ustrezen certifikat. Takšen certifikat mora biti izdan tudi za cisterno, v kateri prevaţamo nevarno blago. Glej priloga slika 1. Glej priloga slika 2. 3.2.1. IZDELAVA CISTERNE Cisterna je sestavljena iz plašča, ki ga na vsaki strani omejuje dno iz ustreznih odprtin s pokrovi. Plašč cisterne je sestavljen iz posameznih kosov pločevine (varjeno). Cisterna je sestavljena vsaj iz treh segmentov pločevine:

- plašča - postelje - dvojnega dna - proti valovnih pregrad - vmesnih sten

Izdelava cisterne (uporabljeni material, debelina itd) je odvisna od tega, kakšno nevarno blago bomo prevaţali v njej. Za izdelavo cistern se največkrat uporablja jeklo in aluminij oziroma aluminijaste zlitine, vse pogosteje pa se uporabljajo tudi cisterne iz plastike ojačane z steklenimi vlakni. Vse cisterne morajo biti izdelane po tehničnih navodilih. Ko določamo debelino sten, moramo za posamezno snov upoštevati najvišjo in najniţjo temperaturo polnjenja in delovno temperaturo. Zgrajene morajo biti iz primerne kovine, ki mora biti odporna proti lomljenju ter napetostni koroziji. Vsak del cisterne mora biti galvansko povezan z okvirjem. Izogibati se je treba kovinskim stikom, ki lahko povzročijo elektrokemično korozijo. Cisterna mora imeti najmanj eno mesto za ozemljitev, ki mora biti razločno označena z ustreznim znakom in ga je mogoče električno povezati.



Slika 13 : Mesto za ozemljitev cisterne

Vir: Priročnik za voznike,ki prevažajo nevarno blago in za druge osebe, ki pri tem

sodelujejo – 2007 Ojačane morajo biti s predelnimi stenami, valovnimi pregradami ali zunanjimi oziroma notranjimi obroči, ki so ustrezno označeni. Naprave in dodatna oprema na zgornjem delu cisterne morajo biti zaščitene pred poškodbami, ki lahko nastanejo med prevračanjem in to z ojačitvenimi obroči zaščitnimi pokrovi.

Slika 14 : Pokrov na cisterni


sodelujejo – 2007



Deli opreme morajo biti nameščeni tako, da ne morejo odpasti. Zaščiteni morajo biti pred poškodbami pri prevozu in delu z njimi. Biti morajo enako varni kot same cisterne in zdruţljivi s snovmi, ki jih prevaţamo. Cisterne in vsak prekat morajo imeti odprtino, ki omogoča pregled. Oprema mora zagotavljati tesnost tudi pri prevračanju in delovanju sil, ki nastanejo ob udarcu. Električni vodniki morajo biti izdelani tako, da se ne pregrevajo in so primerno izolirani. Pritrjeni morajo biti zanesljivo in poloţeni tako, da so primerno zaščiteni pred mehanskimi in toplotnimi obremenitvami. Stalno napajani tokokrogi morajo biti ustrezno zaščiteni.

Slika 15 : Električni vodniki na cisterni


sodelujejo – 2007

Cisterne morajo imeti vgrajeno eno neposredno ali posredno stikalo za prekinitev vseh tokokrogov (odklopno stikalo). Nameščeno mora biti v voznikovi kabini, električni tok pa mora prekiniti čim bliţje akumulatorju.



Slika 16 : Odklopno stikalo


sodelujejo – 2007

Slika 17 : Odklopno stikalo


sodelujejo – 2007

Na vsaki cisterni mora biti na lahko dostopnem mestu za pregled trajno pritrjena nerjaveča kovinska ploščica, na kateri morajo biti vtisnjeni vsaj naslednji podatki:

- številka odobritve - ime ali znak proizvajalca - serijska številka - leto izdelave - preizkusni tlak (nadtlak)



- zunanji tlak - prostornina – pri cisternah z več prekati, prostornina vsakega prekata - računska temperatura - datum in vrsta zadnjega preizkusa: »mesec, leto« čemur sledi črka »P«, če

gre za prvi ali redni preizkus; ali pa »mesec, leto«, čemur sledi črka »L«, kadar je ta preizkus vmesni preizkus tesnosti

- ţig strokovnjaka, ki je pregled opravil - preizkusni tlak cisterne kot celote in po prekatih v MPa ali barih (nadtlak), če

je tlak v prekatih niţji kot tlak, ki deluje na cisterno - material, iz katerega je izdelana cisterna in zaščitne obloge.

Slika 18 : Podatki o cisterni


sodelujejo – 2007 Kodiranje cistern je bilo uvedeno z ADR 2001. Kod cisterne je naveden v točki 9.5 certifikata o ustreznosti vozila . Koda je sestavljena iz štirih znakov.



Ţe izdelano cisterno je potrebno v določenih časovnih intervalih pregledati in preizkusiti, ali še vedno ustreza predpisom. Vsaka cisterna ima pritrjeno ploščico , na kateri so razvidni podatki o periodičnih pregledih in preizkusih. Lastnik cisterne mora imeti za vsako cisterno »dosje o cisterni«. Dosje o cisterni je zbirka dokumentov, ki vsebujejo vse pomembne tehnične podatke o cisterni.

3.3. VARNOSTE ZAHTEVE ZA VOZILA, KI PREVAŢAJO NEVARNE SNOVI

Vozila, s katerimi se prevaţa nevarno blago, morajo biti v ta namen posebej izdelana ali pa ustrezno dodelana oz. predelana. Kako se morajo takšna vozila izdelati, predelati ali dodelati, je navedeno v ZOPNB in ADR (zakon o prevozu nevarnega blaga in evropski sporazum o prevozu nevarnega blaga). Vrsta predelave je odvisna od vrste nevarnega blaga, ki se bo prevaţal, pa tudi od namembnosti vozila, s katerim se bo nevarno blago prevaţalo (oblika). 3.3.1. PREVOZ NEVARNEGA BLAGA V CISTERNAH, PRENOSNIH REZERVOARJIH IN BATERIJAH POSOD Varnostne zahteve za vozila, ki prevaţajo nevarne snovi, so : - Na zadnjem delu vozila mora biti po celotni širini vozila zaščita pred naletom – zadnji branik. Razdalja med zadnjo steno branika in zadnjo steno posode oz. zadnje iztočne armature mora biti najmanj 100 mm. Vozila s posodami, ki se praznijo z dviganjem posod nazaj (za prevoze praškastih ali zrnatih tovorov), ne potrebujejo zadnjega branika, če imajo armature na zadnjem delu posode ustrezno zaščito, ki ščiti armature in posodo podobno kot zadnji branik. - Za prevoz vnetljivih tekočin s plameniščem do 55 C in za prevoz vnetljivih plinov pa dodatno velja še več zahtev. - Motorji vozil in izpušni sistemi morajo biti tako izdelani in nameščeni oz. zaščiteni, da zaradi segrevanja ali nastajanja isker ne obstaja nobena nevarnost za tovor, ki ga prevaţa. - Rezervoarji za gorivo morajo biti nameščeni tako, da so zaščiteni pred mehanskimi poškodbami. Ne smejo se nahajati neposredno nad izpušnim sistemom. V primeru iztekanja goriva mora le-ta iztekati neposredno na tla. - Dodatno gretje mora biti nameščeno pred zadnjo steno voznikove kabine, izpuh dodatnega gretja pa mora biti usmerjen pred zadnjo steno na stran. - El. vodniki morajo biti ustrezno dimenzionirani, da se onemogoči pregrevanje. Biti morajo ustrezno izolirani. Vsi tokokrogi razen povezave akumulatorjev z



zaganjačem oz. alternatorjem morajo biti varovani z varovalkami. El. Vodniki morajo biti ustrezno pritrjeni in zaščiteni pred udarci in visokimi temperaturami izpušnih plinov. - Motorna vozila se morajo opremiti z odklopnim stikalom el. tokokrogov, ki morajo biti nameščena čim bliţje akumulatorjem. Stikalo mora omogočiti prekinitev vseh el. tokokrogov. Moţnost aktiviranja stikala mora biti podana tako v vozniški kabini kot tudi ob akumulatorjih (lahko se namestita tudi dve stikali – eno v vozniški kabini in eno ob akumulatorjih). Odklopna stikala morajo biti lahko dostopna in vidno označena. Stikala se lahko aktivira pri delujočem motorju, ne da bi pri tem prišlo do nevarnih napetosti. Odklopno stikalo mora pri tem ustrezati zahtevam evropskih norm EN 50014 in 50020. - Tahograf in drugi deli el. instalacij, ki ostanejo pod napetostjo, morajo biti izdelani tako, da se lahko uporabljajo v conah nevarnosti, kot to določajo evropske norme EN 50014 in ena od norm EN 50015 do EN 50020 ali EN 50028. - Akumulatorji, ki niso pod pokrovom motorja ali v voznikovi kabini oz. pod njo, morajo biti v zračenem ohišju z električno izoliranimi notranjimi stenami iz kovine ali drugega primernega materiala. - Vozila se morajo opremiti z napravo za razelektritev (´´Ex´´ stikalo tipa (ST) II AT3, kabel in ščipalke. - Na zadnjem delu vozila (levo in desno) se mora namestiti ploščice za preklop ozemljila. - Električna povezava med vlečnim in priklopnim vozilom mora miti izvedena v skladu z ISO standardom 7638. - Vsi el. vodniki za zadnjo steno vozniške kabine, ki so ustrezno izolirani, morajo biti zaščiteni z nerjavečo in brezšivno zaščito. Ta zaščita je lahko ustrezno odporna plastična cev, z umetno snovjo ( plastiko) prevlečen oplet iz jeklene ţice ali druga zaščita ustrezne odpornosti (ladijski kabel). - Uporabljajo se lahko samo ţarnice, ki nimajo navojev (bajonetno nasadilo).

3.3.2. ZAVORE Vlečna in tovorna vozila skupne mase več kot 16 ton in priklopniki oz. polpriklopniki skupne mase več kot 10 ton, izvedeni kot:

- cisterne - vozila s prenosnimi rezervoarji in baterijami posod - vozila s kontejnerji - cisternami volumna več kot 3000 l



Vozila , ki so bila prvič pregledana za prevoz nevarnih snovi, so po 30.06.1993 opremljena z ABS napravo, ki preprečuje blokiranje koles pri zaviranju. Zavorni sistem na vsaki vozni enoti mora biti pri tem izveden tako, da se lahko hitrost pri daljši voţnji po klancu navzdol stabilizira, na da bi pri tem uporabljali delovno, pomoţno ali še kakšno drugo zavoro. - Naprava, ki preprečuje blokiranje koles, mora biti izvedena tako, da deluje na delovno zavoro osi, ki je v sklopu kombiniranega zavornega sistema ali pa na sam kombiniran zavorni sistem. - Kombiniran zavorni sistem mora biti pri tem tako izveden, da se ga lahko krmili.

- Vozila, ki imajo kombiniran zavorni sistem (krmilni ventil) za zadnjo steno vozniške kabine, morajo imeti te sisteme zaščitene na tak način, da se med cisterno, prenosnim rezervoarjem oz. tovornim prostorom namesti toplotna izolacija, ki preprečuje kakršno koli segrevanje cisterne, prenosnega rezervoarja oz. tovornega prostora. - Poleg tega mora ta izolacija zaščititi tudi zavorni sistem pred nevarno snovjo, ki lahko izteče iz cisterne, prenosnega rezervoarja…

- Kot ustrezne zaščite se lahko uporablja dvojni pločevinasti zaslon (zračna rega min. 20 mm).

3.4. DELOVANJE SIL NA CISTERNE PRI VOŢNJI

Pri voţnji cistern na cestah prihaja do velikih sil, ki delujejo na njih same, zato je potrebno previdno in pravilno ravnanje pri speljevanju, zaviranju in voţnji v zavojih, saj drugače lahko pride do prevrnitve cisterne, s tem pa lahko nastane velika škoda, oz. lahko pride do ekološke katastrofe. 3.4.1. ZAVIRANJE IN SPELJEVANJE Tudi pri speljevanju in še posebej pri močnem zaviranju le delno polni cisterni pride do premika snovi, ki se prevaţa, temu potem sledi valovanje v cisterni. Zato je pri zaviranju priporočljivo tudi po zaustaviti še nekaj časa zavirati, ko vozilo popolnoma ustavimo. Če namreč prehitro popustimo pritisk na zavoro, lahko pride kot reakcija na valovanje tekočine v cisterni, še do kasnejšega premikanja vozila v smeri voţnje, kar pa je tudi vzrok za prometno nesrečo. 3.4.2. VOŢNJA V ZAVOJIH Slika spodaj (slika 19) prikazuje vedenje vozila, ki je naloţeno z tekočinami (več kot 80% volumna) oziroma s trdnimi (sipkimi snovmi pri voţnji v zavojih).



Pri voţnji v zavojih se pri teţišču S dodatno k sili teţišča Fg pojavi centrifugalna sila Fc. Centrifugalna sila Fc premakne zaradi moţnosti nihanja (vzmetenja vozila) nadgradnjo za kot iz prvotnega poloţaja. Če rezultata sil Fr pri tem prekorači točko prevrnitve A (navzven), se vozilo prevrne. Pri vozilih, ki so samo delno naloţena s tekočinami (manj kot 80% volumna), lahko pride zaradi dodatnih sil (prečno valovanje) do še večjega nagiba nadgradnje vozila. Valovanje, ki se pri voţnji (tekočin) pojavlja, je prečno in vzdolţno valovanje. Vzdolţno valovanje preprečujemo tako, da v cisterne vgradimo protivalovne pregrade, prečnega pa ne preprečujemo. Pri tem je dobro vedeti , da ni nevarna samo voţnja v zavojih, pač tudi hitro pospeševanje in zaviranje, sunkovite spremembe smeri … Dobro je vedeti tudi to, da se tekočina premika tudi še po tem, ko je bila npr. sprememba smeri ţe opravljena in vozilo nadaljuje z ravno voţnjo. Na samo da valovanje tekočine vpliva:

stopnja polnjenja (na osnovi izkušenj in preizkusov je bilo ugotovljeno, da je valovanje najbolj nevarno pri 70% napolnjenih cisternah; zato zahteve po najmanj 80% polnih posodah)

specifična teţa tekočine, ki se prevaţa

viskoznost tekočine, ki se prevaţa. Torej je pomembno prilagoditi način voţnje tako, da ţe v naprej preprečimo nepotrebne in hitre spremembe smeri (pospeševanje, zaviranje, zavijanje…). 3.4.3. PREVRNITEV Zelo poenostavljeno si lahko predstavljamo prevrnitev na sliki. Togo telo se prevrne, če rezultat sil Fr, ki jo sestavlja sila teţe Fg in centrifugalna sila Fc, potuje preko točke A navzven (desno). Kot togo telo se obnaša tudi na vzmeteno vozilo pri voţnji v zavoju. Če se prevaţa tekočine v posodah, ki so napolnjene manj kot 80 % , obstaja večja moţnost prevrnitve zaradi dodatnih prečnih sil, ki se pojavijo zaradi prečnega valovanja in prištejejo k centrifugalni sili Fc. Nevarnost prevrnitve se poveča, če upoštevamo vzmetenje vozila, saj pride zaradi tega do premika nadgradnje in tudi teţišča v smeri centrifugalne sile navzven. To pomeni, da lahko v smeri rezultante Fr ţe pri manjši centrifugalni sili vsled sil, ki se pojavijo pri prečnem valovanju in se centrifugalni sili Fc prištejejo, prekorači točko prevrnitve A, kar ima za posledico prevrnitev vozila. Vendar je pri voznih lastnostih potrebno upoštevati tudi višino teţišča. Pri vozilih z visokim teţiščem pride do prevrnitve pri manjših prečnih silah kot npr. pri vozilih z nizkim teţiščem.



Pri dvoosnih vozilih – cisternah sta dve točki A. Premico skozi ti dve točki označimo kot linijo prevrnitve. Lahko pa prevrnitvene linije leţijo različno. Sedlasti vlačilec s polpriklopnikom – cisterno ima dve prevrnitveni liniji, eno za vlečno vozilo in eno za priklopno vozilo. Prevrnitveno linijo priklopnika – cisterne določata točka prevrnitve osi polpriklopnika in točka prevrnitve zadnje osi vlečnega vozila. Vozili se bosta ob preveliki centrifugalni sili obrnili okrog dveh linij. Pri tem je nevarnost prevrnitve pri delno naloţenih cisternah mnogo večja kot pri enakovrednih naloţenih vozilih s pritrjenim tovorom. Na nevarnost prevrnitve torej vplivajo stopnja polnjenja posode (kritično okrog 70%), vzmetenje vozila (mehkejše je slabše), specifična teţa prevaţane snovi (večja specifična teţa – večja nevarnost prevrnitve), viskoznost snovi, ki se prevaţa (bolj viskozne – redkejše snovi so nevarnejše) in vrstni red raztovarjanja.

Slika 19 : Način prevrnitve vozila


S

A A



4. DOKUMENTACIJA Vsak prevoz nevarnega blaga mora spremljati predpisana dokumentacija, katera pa so mora nahajati na vidnem mestu v vozilu. Sama dokumentacija, še predvsem pa prevozna listina in Navodilo v primeru nezgode sta zelo pomembna pri reševanju takšne nezgode, saj je iz prevozne listine razvidno, kakšen tovor prevaţamo, iz Navodila pa so razvidni predvideni ukrepi, katere moramo izvajati za uspešno reševanje.

4.1. DOKUMENTACIJA VOZILA

Pod dokumentacijo vozila, ki izvaja prevoz nevarnih snovi, štejemo certifikat o brezhibnosti vozila in dodatno zavarovanje. CERTIFIKAT O BREZHIBNOSTI VOZILA : Za vozilo cisterne, vozila z zamenljivimi cisternami s prostornino nad 1000 litrov, baterijska vozila s prostornino nad 1000 litrov, za vozila prevoz cistern zabojnikov s prostornino nad 3000 litrov in vozila vrste EX II in EX III za prevoz eksploziva je potreben certifikat o brezhibnosti vozila. V certifikatu je označeno, katerim zahtevam ustreza vozilo in sicer:

- FL vozilo (za prevoz vnetljivih tekočin s plameniščem do 60° C in vnetljivih plinov)

- OX vozilo (za prevoz vodikovega peroksida) - AT vozilo (za prevoz ostalega blaga, ki ga je dovoljeno prevaţati v cisternah)

- EX II in EX III vozila (za prevoz eksplozivnih snovi in predmetov)

Glej priloga slika 3. DODATNO ZAVAROVANJE : Vozila, s katerimi se prevaţa nevarno blago, ki so registrirana v republiki Sloveniji, morajo biti dodatno zavarovana za škodo povzročeno tretjim osebam. Glej priloga slika 4.



4.2. DOKUMENTACIJA ZA VOZNIKE

Vozniki, ki izvajajo prevoz nevarnega blaga, morajo imeti potrdilo o usposobljenosti voznika in identifikacijski dokument s fotografijo. POTRDILO (CERTIFIKAT) O USPOSOBLJENOSTI VOZNIKA Vozniki, ki prevaţajo nevarno blago, morajo imeti vedno pri sebi certifikat o opravljenem usposabljanju za prevoz nevarnega blaga. Odvisno od vrste opravljenih izpitov dovoljuje certifikat prevoz nevarnega blaga v tovorkih, nevarnega blaga v cisternah, eksplozivov ali radioaktivnih snovi. IDENTIFIKACIJSKI DOKUMENT S FOTOGRAFIJO Vsak član posadke vozila mora imeti med prevozom nevarnega blaga pri sebi dokument s fotografijo.

4.3. DOKUMENTACIJA BLAGA IN EMBALAŢE

Pod dokumentacijo blaga spada prevozna listina in navodilo za ukrepanje. PREVOZNA LISTINA : Vsak prevoz nevarnega blaga mora spremljati prevozna listina. V njej morajo biti navedeni: - UN številka, pred katero sta črki „UN“ - uradno ime blaga in če je potrebno, dopolnjeno s tehničnim imenom (napisan z velikimi tiskanimi črkami v seznamu blaga) - nalepka nevarnosti ( in morebitne dodatne nalepke nevarnosti, v oklepaju) - embalaţna skupina, pred katero sta lahko črki „PG“ (npr. PG III) - število in opis tovorkov - skupna količina vsake vrste nevarnega blaga z različno UN številko (kot prostornina, bruto masa ali neto masa) - ime in naslov pošiljatelja - ime in naslov prejemnika



Mesto in vrstni red podatkov v prevozni listini nista določena, razen podatkov iz prvih štirih alinej, ki si morajo slediti v naslednjem zaporedju:

„UN 1203, BENCIN, 3, PG II“

Prevozno listino je vedno dolţan izdati pošiljatelj. Prevozna listina mora biti napisana v uradnem jeziku drţave pošiljateljice, če pa ta jezik ni angleški, francoski ali nemški, pa še v enem izmed teh jezikov (to velja samo za prevoze v mednarodnem transportu). Glej priloga slika 3. NAVODILO ZA UKREPANJE : Za preprečevanje nesreč ali nevarnosti med prevozom mora voznik dobiti pisna navodila za ukrepanje, v katerih so za vsako nevarno snov ali predmet ali za skupino nevarnega blaga z enako nevarnostjo natančno navedene naslednje vrste in podatki o nevarnosti snovi: a) -ime snovi -razred -UN številka b) vrsta nevarnosti, ki je značilna za to blago, ter ukrepi in osebna zaščita, ki jo mora upoštevati voznik c) splošni ukrepi, kot so npr. opozorila uporabnikom cest in mimoidočim in klic policije / gasilcev d) dodatni ukrepi ob izhajanju ali iztekanju, potrebni za preprečitev njihovega širjenja, če je to moţno doseči brez osebnega tveganja e) posebni ukrepi, če so potrebni f) potrebna oprema za dodatne in / ali posebne ukrepe, če so predvideni Ta navodila mora priskrbeti pošiljatelj in jih mora izročiti prevozniku najpozneje takrat, ko je nevarno blago naloţeno na vozilo. Pošiljatelj je odgovoren tudi za vsebino navodil, navodila pa morajo biti napisana v vseh jezikih, skozi katere drţave bo prevoz potekal in v jeziku, katerega razume voznik. Ta navodila morajo biti na vidnem mestu v voznikovi kabini in morajo biti pripravljena po naslednjem vrstnem vzorcu: - tovor



- vrsta nevarnosti - osebna varnost - splošni ukrepi voznika - dodatni ali posebni ukrepi voznika - poţar - prva pomoč - dodatna navodila Glej priloga slika 5. PRAZNA NEOČIŠČENA EMBALAŢA : V prevozni listini za prazno, neočiščeno embalaţo ( v tem primeru gre za cisterno), ki vsebuje ostanke nevarnega blaga, mora biti pred zahtevanimi podatki še navedba:

„PRAZNO VOZILO CISTERNA“ tako, da morajo biti v prevozni listini za prazno vozilo cisterno vpisani naslednji podatki:

„PRAZNO VOZILO CISTERNA, ZADNJI TOVOR: UN 1203, BENCIN, 3, PG 2“



5. PREVOZ NAFTNIH DERIVATOV – PRAKTIČNI PRIMER Pri prevozu naftnih derivatov, na relaciji Sermin – Petrol Ljubljana je potrebno upoštevati vse navedene podatke, ki so zajeti skozi celotno seminarsko nalogo. Predvsem pomembno je, da voznik, kateri upravlja z avtocisterno , pred pričetkom polnjenja avtocisterne z naftnimi derivati vizualno pregleda avtocisterno in ugotovi, ali je avtocisterna izpravna. Med samim polnjenjem mora nadzirati samo polnjenje, upoštevati pa mora tudi vsa navodila pri samem polnjenju (uporaba zaščitne opreme, prepoved kajenja,…). Ko se odpravi na samo voţnjo, mora le- to opraviti po predpisih, saj se mora zavedati, da nespoštovanje predpisov in objestnost med samo voţnjo lahko privede do prometne nezgode, katera bi lahko povzročila večjo ekološko in gmotno škodo. Ko pride na razkladanje, pa mora prav tako upoštevati vsa navodila, da pri polnjenju podzemnih rezervoarjev iz avtocisterne ne pride do nesreče.

5.1. PRAVILA ZA POLNJENJE CISTERN ZA PREVOZ NAFTNIH DERIVATOV

Tovor se ne sme naloţiti ali razloţiti, če se pri pregledu dokumentov in vizualnem pregledu vozila in njegove opreme ugotovi, da voznik ali vozilo ne ustrezata določbam predpisov. To pomeni, da morata pošiljatelj in prejemnik predhodno opraviti kontrolo in da mora voznik pri nakladanju in razkladanju tovora vedno uporabljati osebno varovalno opremo, navedeno v navodilu za ukrepanje ob nesreči. 5.1.1. RAVNANJE PRED POLNJENJEM Pred polnjenjem mora voznik obvestiti nadzornika. Upoštevati mora vsa varnostna navodila in zahteve, ki veljajo za polnilnico. Prav tako mora nositi vso predpisano osebno zaščitno opremo. Poznati mora delovanje opreme in zaščitnih sredstev, ki jih uporablja. V bliţini vozila ne sme kaditi. Pred začetkom polnjenja mora voznik preveriti, ali je cisterna ustrezna za snov, s katero jo ţeli napolniti. Preveriti mora tudi, ali so v cisterni morebitni ostanki prejšnjega polnjenja, ki bi lahko nevarno reagirali z novo snovjo. Tudi vsa oprema in naprave (cevi, ventili, črpalke) na vozilu morajo biti v brezhibnem stanju. V navodilih za ukrepanje ob nesreči so navedene podrobnosti o nevarnostih, ki jih predstavlja blago in opozorila, ki jih je treba upoštevati pri delu, zato jih mora voznik pred pričetkom polnjenja prebrati.



5.1.2. RAVNANJE MED POLNJENJEM Voznik mora zagotoviti, da vozila med polnjenjem ni moţno odpeljati (npr. Postaviti napis, izročiti ključ). Paziti mora na količino polnjenja. Cisterna ne sme biti prenapolnjena – vedno mora ostati še nekaj praznega prostora, kamor se lahko pri zvišanju temperature razširi količina. Cisterna s prostornino posameznega prekata nad 7500 litrov, ki nima valobrana, ne sme biti napolnjena med 20 in 80% prostornine posameznega prekata (stabilnost vozila). Največja stopnja polnjenja je odvisna od vrste nevarnega blaga, gostote in temperature ob polnjenju. Pomembno je, da se voznik zaveda pravilne stopnje polnjenja in nevarnosti, ki obstajajo, če se le-te ne upošteva. 5.1.3. RAVNANJE PO POLNJENJU Preden zapusti polnilnico, mora voznik preveriti, če je cisterna popolnoma zaprta (pokrovi, ventili). Pri cisternah zabojnikih mora zagotoviti, da so ustrezno pritrjene na vozilo.

5.2. PRAVILA PRAZNENJA AVTOCISTERN ZA PREVOZ NAFTNIH DERIVATOV

Voznik avtocisterne mora ustaviti vozilo na dovozni poti bencinskega servisa tako, da s tem ne ovira kupcev, nato odgovorni osebi na bencinskem servisu izroči spremne dokumente o pripeljanem gorivu. Odgovorna oseba v izmeni mora preveriti dokumente ter se prepričati, da je pošiljka namenjena njegovemu servisu, da je prispela ob pravem času in da odpremljena količina ustreza naročeni količini. Ko to preveri, postavi na dovozno pot servisa označbo o začasnem zaprtju servisa. Vse stranke, ki so v tem času na servisu, morajo biti nemoteno postreţene. Če gre za bencinski servis z dovoljenjem za zaprt sistem točenja goriva, servisa ni treba zapreti.

5.3. PRIPRAVA NA PREVZEM TOVORA IN PRAZNJENJE AVTOCISTERNE

Zaradi boljše oskrbe strank, v izogib pritoţbam strank in zaradi konkurenčnosti, mora bencinski servis zagotoviti, da stranka lahko kupi gorivo na območju ali v smeri nameravanega potovanja brez daljšega čakanja pred zaprtim bencinskim servisom. Vemo, da mora biti bencinski servis v času prevzemanja avtocisterne v celoti ali delno zaprt in tako niso redki primeri, ko so vsi bencinski servisi zaradi prevzemanja



avtocisterne na posameznem področju hkrati zaprti. Tako je kupec prisiljen čakati, da je praznjenje avtocisterne končano ( 40 – 60 min). Zato mora pred zaprtjem svojega bencinskega servisa, zaradi prevzema goriva iz avtocisterne, odgovorna oseba v izmeni telefonično neposredno preveriti, ali sta najbliţja bencinska servisa odprta. Če pri tem ugotovi, da:

sta bencinska servisa zaprta, ker se tam ravno opravlja prevzem goriva iz avtocisterne, mora počakati do konca prevzema, šele nato prične s prevzemom avtocisterne na svojem bencinskem servisu

je vsaj eden od sosednjih bencinskih servisov odprt, ga obvesti, da mora počakati z morebitnim prevzemom, dokler prvi bencinski servis ne zaključi prevzema goriva

Ko je odgovorna oseba v izmeni preverila, da je vsaj eden od sosednjih bencinskih servisov odprt, zapre svoj bencinski servis in prične s prevzemom goriva. Šele ko vse stranke zapustijo bencinski servis, prevzemnik napoti voznika, da zapelje avtocisterno k iztočnemu jašku, kjer bo gorivo iztočeno. Voznik mora vozilo postaviti čim bliţje iztočnemu jašku. Pri tem mora paziti, da ne poškoduje pločnikov, robnikov ali zelenice. Po končanem parkiranju vozila morajo biti motor in vsi električni porabniki na vozilu izključeni. Prevzemnik mora postaviti ustrezno število gasilnih aparatov, predpisanih v „Poţarnem redu“ ter odpreti pokrov polnilnega jaška. Voznik mora s pomočjo ozemljitvenega kabla ozemljiti vozilo. Prevzemnik mora s pomočjo merilne sonde izmeriti količino goriva v rezervoarju bencinskega servisa, ter se tako prepričati, da bo vso pripeljano količino goriva moţno iztočiti v rezervoar. Hkrati natisne izpis merilne sonde D – prevzemni dokument, kjer se za dotični rezervoar podpišeta on in prevoznik. Prevzemnik s svojim podpisom zagotavlja, da je prevozniku določil pravilen rezervoar za točenje goriva (številka rezervoarja na izpisu merilne sonde mora biti skladna z dejansko številko rezervoarja, s katero je označen rezervoar na pokrovu iztočnega jaška), da je vnesel pravilno prostornino v rubriko za predvideno količino iztočenja v rezervoar (predvsem je to pomembno za slučaj deljenega prevzema istega goriva v več rezervoarjev in morebitnega prelitja) in da je preveril pravilno nastavitev števca avtocisterne. (50.000 litrov pri prevzemu celotne količine v rezervoar oziroma ustrezno količino pri deljenem prevzemu goriva v več rezervoarjev). Prevoznik pa s svojim podpisom zagotavlja, da je bil ustrezno seznanjen z rezervoarjem in predvideno količino iztočenega goriva. V primeru, da prevzemnik ugotovi, da celotne pošiljke ne more sprejeti na svoj bencinski servis, mora ukrepati po navodilu, kateri je pripravljen za takšne situacije. Pokrov merilne cevi rezervoarja mora biti v času točenja obvezno zaprt (dolţnost prevzemnika). Odprt pokrov bi namreč imel za posledico odzračevanje rezervoarja



skozi merilno cev med točenjem goriva, kar bi močno povečalo nevarnost poţara ali eksplozije zaradi izhajajočih hlapov. Prevzemnik z obhodom vozila ugotovi morebitne nepravilnosti na avtocisterni (puščanje, sledovi puščanja ali drugega točenja goriva). Voznik opravi priključitev avtocisterne preko iztočne cevi na rezervoar. Pri tem najprej priključi cev v točilno odprtino rezervoarja, zatem priključi še iztočno cev na iztočni ventil avtocisterne. Voznik je odgovoren za pravilno priključitev vseh ustreznih cevi oziroma za pravilni izbor goriva. Pravilno priključitev voznik jamči tudi s svojim podpisom na izpisu merilne sonde – prevzemni dokument, natisnjenim pred pričetkom točenja goriva. Polnilne cevi podzemnih rezervoarjev na bencinskem servisu so opremljene z etiketami tako za vrsto goriva kakor tudi s številko rezervoarja, ki mora biti skladna s številko rezervoarja v sistemu merilne sonde. V primeru, da je označba pri priklopu avtocisterne na podzemni rezervoar še vedno nejasna, se mora prevoznik posvetovati s prevzemnikom. a) Posebnost: če ima bencinski servis dovoljenje za zaprti sistem točenja S tehnično preureditvijo avtocistern za gorivo po eni strani ( novi priključki za točenje goriva, ter za vračanje par gorivnih hlapov) ter podzemnih rezervoarjev na bencinskem servisu po drugi strani, je moţno zagotoviti takšno pretakanje goriv iz avtocisterne v rezervoar bencinskega servisa, ki onemogoča izhlapevanje goriv v ozračje ( saj se povratne pare po posebni cevi za povratne pare iz rezervoarja znova vračajo v avtocisterno). S tem je doseţena enaka stopnja poţarne varnosti, kot je sicer med normalnim delovanjem bencinskega servisa, to pomeni, da ni nevarnosti za osebje, bencinski servis in predvsem kupce, zatorej ni več potrebe po zaprtju bencinskega servisa med točenjem. Na ta način je tudi v času točenja prodaja dovoljena tudi za gorivo, ki se prevzema, če ima bencinski servis za gorivo 2 rezervoarja (prodaja iz rezervoarja, katerega se ne polni; iz rezervoarja, v katerega se gorivo toči, pa prodaja med točenjem ni dovoljena) in s tem je izpad dohodka v tem času bistveno manjši. Dovoljenje za prevzem avtocisterne po zaprtem sistemi izda Ministrstvo za obrambo in inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, za posamezne bencinske servise. Nadzor nad doslednim izvajanjem vseh postopkov pri „zaprtem sistemu“ opravljajo inšpektorji ministrstva. b) Sprejemanje goriva po zaprtem sistemu na vseh ţe usposobljenih bencinskih servisih Če so izpolnjeni vsi pogoji (rezervoarji bencinskega servisa in avtocisterna) za zaprt sistem, morajo vsi bencinski servisi prevzemati gorivo na tak način. Če uradnega



dovoljenja še ni, je treba do nadaljnjega še vedno zapirati bencinski servis. Vsi postopki pri prevzemanju avtocisterne so enaki kot do sedaj, novo je naslednje:

Avtocisterna mora sedaj imeti poleg iztočne cevi tudi cev za povratne pare, ki se priključi iz avtocisterne na posebno odprtino podzemnega rezervoarja. Iztočna cev se priključi kot do sedaj.

Voznik mora biti ves čas točenja goriva v neposredni bliţini iztočnega mesta in vršiti poţarno straţo.

po končanem točenju mora voznik avtocisterne odcediti iztočno cev in cev za povratne pare, šele nato se odklopi ozemljitev avtocisterne.

z obema cevema ravna samo voznik.

po končanem točenju morajo biti iztočni ventili odprti še pribliţno 10 minut, šele nato voznik odcedi iztočno cev in cev za povratne pare ter odklopi ozemljitev avtocisterne.

5.4. PREVZEM TOVORA IZ AVTOCISTERNE

Pri prevzemu avtocisterne morata sodelovati tako odgovorna oseba na prevzemnem mestu in voznik, kateri je nevarno blago pripeljal. To je pomembno zaradi tega, da tovor voznik razloţi v pravi podzemni rezervoar, odgovorna oseba pa preveri iztočeno količino naftnega derivata, katera se mora ujemati s spremno dokumentacijo. 5.4.1. AVTOCISTERNA OPREMLJENA Z VOLUMETROM IN TISKALNIKOM Avtocisterne, ki vozijo goriva za bencinske servise, so opremljene z elektronskimi števci in tiskalniki firme HAAR. Gorivo se toči na prosti pad preko merilne komore, ki meri količino v litrih pri dejanski temperaturi. Impulze iz merilne komore beleţi elektronski števec, ki količino pri dejanski temperaturi na podlagi meritve temperature s pomočjo temperaturnega tipala avtomatsko preračuna na litre pri +15 stopinj C. Vse podatke o iztočeni količini, ki jih beleţi elektronski števec, po končanem točenju iztiska na tiskalnik na obrazec Zapisnik o prevzemu tekočih goriv. 5.4.2. NASTAVITEV ELEKTRONSKEGA ŠTEVCA AVTOCISTERNE PRED TOČENJEM GORIVA Pred točenjem goriva se na ekranu števca avtocisterne pojavi zahteva za vpis nameravane iztočene količine.



Če ţelimo iztočiti vso količino goriva iz avtocisterne, tedaj mora voznik obvezno odtipkati 50.000 litrov, pri čemer pa mora prevzemnik obvezno preveriti vpis te količine. Če ţelimo iztočiti neko točno določeno količino goriva ( npr. 3.200 litrov), ki je manjša od pripeljane, odtipkamo točno to količino. 5.4.3. TOČENJE GORIVA Točenje goriva je odvisno od tehnične opremljenosti avtocistern in bencinskega servisa, zato gorivo prevzemamo:

1. po zaprtem sistemu točenja, ko poskrbimo za vse dodatne ukrepe (signalizacija ob avtocisterni, stoječa tabla, viseče obvestilo na iztočnih pipah), bencinskega servisa ne zapremo za kupce

2. po klasičnem sistemu točenja, ko moramo servis zapreti za kupce.

5.4.4. KONEC TOČENJA GORIVA Voznik mora poskrbeti in se prepričati, da je gorivo resnično v celoti izteklo in da so vsi prekati, iz katerih je iztekalo gorivo, prazni. Voznik odklopi cev za točenje in plinsko fazo. Po odklopu mora obe cevi odcediti v podzemni rezervoar bencinskega servisa in obvestiti prevzemnika, da je avtocisterna (oziroma prekat) prazna. 5.4.5. UGOTAVLJANJE PREVZETE KOLIČINE PO TOČENJU GORIVA Po točenju goriva iz avtocisterne v podzemni rezervoar bencinskega servisa voznik vstavi ustrezen zapisnik v tiskalnik, kjer se izpišejo vsi podatki o iztočenem gorivu. Izpolnjeni ustrezen obrazec zapisnika podpišeta tako prevoznik (tudi s svojo osebno številko) kot voznik (slednji tudi s tiskanim imenom in priimkom), opremi pa se še z datumom ter ţigom bencinskega servisa. Tako prevzemnik kot prevoznik prejmeta po dva izvoda zapisnika o prevzemu. 5.4.6. ČIŠČENJE CISTERNE Cisterno je vedno potrebno očistiti takrat, kadar se v cisterni prevaţajo različne nevarne snovi. V primeru, da smo razloţili na bencinskem servisu bencin, ter bomo pri naslednjem prevozu zopet peljali bencin, čiščenje cisterne ni potrebno. Cisterno lahko očistimo na čistilni postaji za čiščenje cistern ali pa v podjetju, če je podjetje za to usposobljeno. Pred čiščenjem cisterne je potrebno osebo, katera bo čistila cisterno seznaniti, kakšen tovor smo nazadnje vozili, da bo oseba cisterno



očistila z ustreznimi čistili, da ne bi prišlo zaradi napačne izbire čistila do nepotrebne nevarne reakcije. Očistiti je potrebno tako cisterno samo kot vso ostalo operativno opremo (npr. cevi, vode, ventile itd..), da ne bi prišlo do poškodovanja proizvoda, katerega bomo naloţili po čiščenju cisterne. Ko je cisterna očiščena, voznik prejme potrdilo, iz katerega je razvidno, da je cisterna očiščena, takšno potrdilo pa bo moral pokazati pri naslednjem nakladanju nevarnega blaga.

6. NESREČE PRI PREVOZU NEVARNIH SNOVI IN PREDLOGI ZA ZMANJŠANJE NEVARNOSTI Razmišljanje o tem, kako vplivati na zmanjšanje nevarnosti pri prevozu in pretovoru nevarnega blaga, upoštevajoč dosedanje predpise, nas pripelje do dodatnih moţnosti za povečanje varnosti prevoza nevarnega blaga.

6.1. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NESREČE

Za same nesreče so največkrat krivi trije dejavniki in sicer: - človek Človeški faktor je v največjih primerih vzrok, da pride do nesreče pri prevozu nevarnega blaga, bodisi zaradi neupoštevanja veljavnih zakonskih predpisov, malomarnosti, objestnosti, neizkušenosti. Da bi zaradi takšnih vzrokov preprečili čim več nezgod, moramo velik poudarek pri prevozu nevarnega blaga posvetiti izobraţevanju in usposabljanju oseb, katere sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga. Na takem izobraţevanju voznika podučimo o veljavni zakonodaji, nevarnostih, katere pretijo pri izvajanju takšnih prevozov in o izvajanju samih ukrepov, če do nesreče ţe pride. Na samem izobraţevanju moramo osebo, katera bo izvajala prevoze nevarnega blaga, pripraviti do tega, da se bo zavedala, kako nevarno je opravljanje takega dela in kako zelo pomembno je, da oseba izvaja vse predpise in ukrepe, kateri so predpisani za izvajanje takšnih prevozov. - sama oprema in vozilo Pri samem izvajanju prevoza nevarnega blaga ( v tem primeru gre za prevoz naftnih derivatov v avtocisternah) je zelo pomembno, da oprema na avtocisterni in na samem vozilu ustreza veljavnim predpisom. Nesreča se lahko zgodi zaradi nepravilno izbrane avtocisterne, katera ni namenjena takšnemu prevozu nevarnega



blaga in sicer zaradi neustrezne opreme (ventili, zapirala ipd..) kot tudi zaradi neustrezne konstrukcije same avtocisterne. Pri samem prevozu bi lahko zaradi neustreznega ventila iz avtocisterne začelo iztekati nevarno blago, zaradi nepravilne konstrukcije avtocisterne bi lahko prišlo do same poškodbe avtocisterne (lahko bi počila po šivu) in zopet bi prišlo do izlitja nevarnega blaga. Ustrezno mora biti tudi samo vozilo (odvod izpušnih plinov, zavorni sistem, elektroinštalacija). Zato moramo pred pričetkom izvajanja takšnega prevoza preveriti, kakšne so zahteve opreme in samega vozila za izvedbo takšnega prevoza. Šele ko vemo, da smo zadostili veljavnim predpisom, lahko na ustrezno vozilo naloţimo nevarno blago. - nespoštovanje delovnih postopkov Da bi zagotovili minimalno tveganje pri samem nakladanju nevarnega blaga, izvedbi prevoza nevarnega blaga in pri samem razkladanju nevarnega blaga, so za vse tri faze napisana navodila. Pri vsaki fazi (nakladanje, izvedba samega prevoza, razkladanje) moramo dana navodila dosledno upoštevati in jih izvajati. Npr. če v navodilu piše, da moramo avtocisterno pri nakladanju oziroma razkladanju nevarnega blaga ozemljiti, jo moramo na vsak način ozemljiti, saj bi v nasprotnem primeru zaradi neozemljitve oziroma nespoštovanja navodil prišlo do eksplozije. Tudi same naftne druţbe (Petrol, OMV, MOL, INA) so posredovala navodila prevoznikom, kateri za njih opravljajo prevoze naftnih derivatov. Iz njih je razvidno, kakšni so sami postopki pri nakladanju nevarnega blaga ( Zalog, Koper-Sermin, Rače) in razkladanju nevarnega blaga na samih bencinskih servisih. Če se osebe takšnih navodil ne drţijo in ustrezne sluţbe pri naftnih druţbah to ugotovijo, lahko takšnemu vozniku prepovejo, da za njih še izvaja prevoze naftnih derivatov, če pa bi se te kršitve pojavljale še pri ostalem osebju prevoznika (TIB), pa bi pri naftni druţbi lahko celo sklenili, da takšen prevoznik, ki ne upošteva internih navodil, za njih ne bo več izvajal prevozov in to vse zaradi same varnosti, da bi se tveganje za same nezgode zmanjšalo na minimum.

6.2. NESREČE PRI PREVOZIH NEVARNIH SNOVI

Do nesreče vozila, s katerim se prevaţa nevarno blago, lahko pride zaradi napake voznika, ki upravlja z vozilom za prevoz nevarnega blaga, ali zaradi drugih udeleţencev v prometu. Pogosto so vzroki nesreč tudi v nestrokovnem ravnanju s tovorom, zaradi česar pride do eksplozije, poţara ali onesnaţenja okolja. Zato ni dovolj, če voznik obvlada upravljanje z vozilom in cestno prometne predpise, pač pa mora biti seznanjen tudi z lastnostmi blaga, ki ga prevaţa. Za analizo nesreč pri prevozu naftnih derivatov smo si vzeli podjetje TIB Ilirska Bistrica, katero se ukvarja s prevozom nevarnih snovi.



V zadnjih petih letih ( v obdobju od začetka leta 2003 do konca leta 2008 ), so se v podjetju TIB Ilirska Bistrica zgodile tri prometne nesreče pri prevozu naftnih derivatov. Pri prvi nesreči je prišlo do prevrnitve avtocisterne. Pri tem je bila krivda na strani voznika, saj ni prilagodil hitrosti v zavoju, tako da je bila sila na avtocisterno prevelika in se je zato prevrnila. Pri drugi prometni nesreči je prišlo do naleta, v kateri je bila krivda drugega udeleţenca v prometu. Pri tretji prometni nesreči pa je prišlo do zdrsa avtocisterne z cestišča, saj voţnja ni bila prilagojena vremenskim razmeram. Krivda je bila ponovno na voznikovi strani. Pri vseh treh prometnih nesrečah ni prišlo do najhujših posledic, gledano z vidika ekologije, saj pri nobeni od nezgod ni prišlo do izlitja naftnih derivatov, temveč le do velike materialne škode na vozilih in avtocisternah. V vseh prometnih nesrečah tudi ni prišlo do resnejših poškodb voznega osebja. V vseh treh primerih je morala posredovati intervencijska ekipa podjetja TIB Ilirska Bistrica, katerih delavci intervencijske ekipe so na kraju samem izvršili prečrpavanje naftnih derivatov iz poškodovanih avtocistern v nadomestne avtocisterne. V podjetju TIB Ilirska Bistrica ničesar ne prepuščajo naključju, zato imajo posebno izurjeno intervencijsko ekipo, katera na kraju takšne prometne nesreče ukrepa hitro, strokovno in učinkovito. Samo s takšnim pristopom je reševanje učinkovito in z najmanjšimi posledicami za naše okolje. 6.2.1. DOLŢNOSTI OB PROMETNI NESREČI Za vsako vrsto nevarnega blaga obstajajo pisna navodila za ukrepanje ob nesreči. To navodilo je namenjeno preprečevanju nesreč, kakor tudi ukrepanju v primeru nesreče, tako da voznika v kratkem seznani z:

lastnostmi nevarnega blaga, ki ga prevaţa (npr: tekočina, ki je laţja od vode, …).

vrsta nevarnosti (npr: jedka snov, vnetljiva tekočina, v mešanici z zrakom eksplozivna, snov, …).

zaščitnimi ukrepi pri delu z nevarnim blagom (npr: uporaba rokavic, zaščita oči, …).

voznik, ki je udeleţen v prometni nesreči mora:



- ostati na kraju prometne nesreče, oddalji se lahko samo zato, da pomaga tistim, ki so bili poškodovani, ali če je njemu potrebna zdravniška pomoč.

- ukreniti vse, kar je v njegovi moči, da odvrne novo nevarnost, ki utegne

nastati na kraju nezgode in omogočiti nemoten promet.

- obvestiti o prometni nesreči najbliţji pristojen organ in se vrniti na kraj prometne nesreče in čakati prihod policije.

Če pride do razlitja nevarne snovi oz. kako drugače do neposredne nevarnosti onesnaţenja okolja, mora voznik po svojih močeh poskušati preprečiti onesnaţenje in s pomočjo drugih udeleţencev poklicati intervencijske sluţbe. Pomembno je, da tisti, ki obvešča o nezgodi, ţe v prvi informaciji pove, za kakšen razred nevarne snovi gre in kakšne vrste nevarnosti predstavlja tovor. Pravočasna in pravilna informacija je v večini primerov odlična za pravilno in strokovno ukrepanje in preprečevanje posledic ekoloških onesnaţenj. Pisno navodilo mora vsebovati še točno oznako nevarnega blaga, številko nevarnosti, zaporedno številko iz registra OZN, telefonsko številko proizvajalca nevarnega blaga in po potrebi tudi dodatna navodila proizvajalca nevarnega blaga. Izvod pisnega navodila za ukrepanje ob nesreči za blago, ki se prevaţa, mora biti na lahko dostopnem mestu v vozniški kabini, ločen od drugih papirjev. V primeru nesreče ga mora voznik ali pa tisti, ki mu pride pomagat ali posredovat v primeru nesreče, hitro najti. Izvoz zadnjega navodila za ukrepanje ob nesreči mora imeti s seboj tudi voznik, ki prevaţa prazne, neočiščene posode oz. embalaţo. To navodilo mora imeti s seboj tako dolgo, dokler ni vozilo prazno ali očiščeno. Voznik ni dolţan samo voziti s seboj pisnega navodila za ukrepanje ob nesreči, ampak mora še pred pričetkom natovarjanja ta navodila prebrati in si zapomniti, kakšno blago prevaţa in kakšne nevarnosti pretijo pri prevozu, tako da lahko med manipuliranjem in med prevozom primerno ukrepa. 6.2.2. ZAVAROVANJE IN VAROVANJE KRAJA PROMETNE NESREČE V primeru prometne nesreče morata voznik in sovoznik oz. spremljevalec ukreniti vse, da ustavljeno vozilo ne spravi v nevarnost drugih oseb in vozil, kraj nesreče pa zavarovati tako:

- postaviti podnevi in ponoči na primerni razdalji (najmanj 50 m za vozilom ali nepreglednim delom ceste) dva posebna znaka, s katerima se označuje ustavljeno vozilo ob vozišču.

- postaviti ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti (megla, močno sneţenje, deţ,

dim, …) na primerni razdalji (najmanj 100 m za vozilom ali pred nepreglednim delom ceste, pred ovinkom,…) dve svetilki, ki oddajata utripajočo rumeno svetlobo ali samo stoječa opozorilna znaka. Poleg svetilk priporočamo se uporabo posebnih bakel in podobnih svetil, ki ne ugasnejo niti ob močnem vetru ali deţju.



- poslati sovoznika ali spremljevalca, da na primerni razdalji ( najmanj 150 m

za krajem ovire ali pred nepreglednim delom ceste) opozarja voznike, ki prihajajo po isti strani vozišča, na katerem je ustavljeno vozilo, da pravočasno ustavijo vozila ali pa zmanjšajo hitrost in da varno ustavijo in se pripravijo na varno voţnjo mimo ustavljenega vozila.

Ta sistem zavarovanja je enak tudi pri nezgodah ali okvarah vozila na cesti. 6.2.3. UKREPI ZA ODSTRANITEV VOZILA OZIROMA TOVORA Če nevarni snovi, ki so izpadle ali se razlile oz. razsule, prevoznik ne more pobrati ali jih odstraniti, potem organ, ki vodi ogled kraja prometne nesreče, odredi, da podjetja ali inštitut, ki razpolaga s tehničnimi sredstvi za izpolnitev take naloge, to stvar uredi na stroške prevoznika. Nevarno snov je potrebno preloţiti izven vozišča ob navzočnosti policistov, ki lahko zaradi varnosti ustavijo promet. Če je nevarnost, da pride do večjega ogroţanja ţivljenja in zdravja ljudi ali materialnih dobrih zaradi eksplozije, poţara, zastrupitve ali onesnaţenja okolja, je potrebno obvestiti štab civilne zaščite, inšpekcijske sluţbe, po potrebi pa tudi druge organe. Če je potrebno snov identificirati, prosijo za pomoč tudi proizvajalce. 6.2.4. PRVA POMOČ Katere posebne ukrepe pri dajanju prve pomoči mora v primeru nesreče voznik upoštevati, piše v navodilih o posebnih varnostnih ukrepih. V teh navodilih navedeni ukrepi ne veljajo samo za druge ponesrečence, ampak tudi za voznika samega, če je prišel v stik z nevarno snovjo. V stiku z nevarno snovjo se lahko pride na več načinov. Zato je treba v takih primerih opraviti naslednje ukrepe: Stik z oblačili: Če obstaja na oblačilih le manjša sled nevarne snovi, se mora takšna oblačila takoj sleči. Pri slačenju moramo uporabiti rokavice. Stik s koţo: V primeru stika nevarne snovi s koţo, se mora koţa takoj sprati z vodo ali drugo tekočino. Spiranje naj traja po moţnosti 10 do 20 minut. Tudi če po spiranju ni opaziti nobenih sprememb na koţi, je potrebno obiskati zdravnika. Stik z očmi: Če pride nevarna snov v oči, jih je potrebno takoj sprati s čisto vodo (najmanj 15 minut). O izgubi vida lahko odločajo sekunde. Po izpiranju je treba takoj obiskati zdravnika oz. najbliţjo bolnišnico. Stik z usti:



Če je prišla nevarna snov v usta, se mora usta takoj sprati z vodo ali kakšno drugo tekočino, ne sme pa se izpirati z mlekom. Takoj je treba pripeljati zdravnika na mesto nesreče za nudenje prve pomoči. Ponesrečenca pa je treba čim prej odpeljati v najbliţjo bolnišnico, ker se mora izključiti, da del nevarnih snovi ni prišel tudi v prebavni trak. Stik z dihali: Če so prišle pare ali hlapi nevarne snovi v dihala, se mora ponesrečencu takoj nuditi zdravniška pomoč ali pa ga peljati v najbliţjo bolnišnico. 6.2.5. JAVLJANJE NESREČ Pri vsaki nesreči vozila, s katerim se prevaţa nevarne snovi, mora voznik ali sovoznik obvestiti policijo. V Sloveniji se lahko prijavi na telefonu na številko 113. Voznik pa ni dolţan obvestiti policije samo v primeru nesreče, pač pa tudi, če nevarna snov zaradi poškodb na cisternah izteka na cestišče, pronica v zemljo ali izhaja v zrak. V primeru javljanja po telefonu se mora sporočiti:

- svoje ime in priimek - registrsko številko vozila, ki se je ponesrečilo ali je poškodovano - točne podatke mesta nesreče - posledice nesreče ali poškodbe (ponesrečenci, iztekanje nevarnih snovi,…) - vrsta nevarnih snovi, ki se prevaţa (ime, razred in številko ter identifikacijsko

številko iz kataloga OZN )

6.3. PREDLOGI ZA ZMANJŠANJE NEVARNOSTI

Da bi zmanjšali tveganje za nevarnost prometnih nesreč pri prevozu nevarnih snovi, je potrebno izvajati izobraţevanje in usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri tem procesu, ustanoviti ekspertne skupine, vzpostaviti učinkovite informacijske mreţe, uvesti karantene za tovore nevarnega blaga, ki ne ustrezajo predpisom in neposredno ogroţajo okolje, saj le tako zmanjšamo nevarnosti nesreč pri prevozih nevarnih snovi. 6.3.1. IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE Iz predpisanih obveznosti za osebe, ki prevaţajo nevarno blago v javnem prometu, je razvidno, da je v vseh panogah prevoza predpisano usposabljanje. ZPNB izrecno zahteva, da morajo osebe, ki prevaţajo nevarno blago, znati s preventivnimi in varnostnimi ukrepi zagotoviti varstvo ţivljenja in zdravja ljudi, ţivljenjskega okolja, materialnih dobrin in varnosti prometa.



6.3.2. USTANOVITEV EKSPERTNE SKUPINE Predlagamo ustanovitev ekspertne skupine strokovnjakov različnih področij (vse panoge prometa, varstvo pri delu, zdravstveno varstvo, protipoţarna varnost, kemična industrija…) z nalogo, da :

- sodeluje v mednarodnih organizacijah - raziskuje dogajanja v zvezi s prevozom nevarnega blaga - spremlja razvoj v svetu - tesno sodeluje z ustreznimi institucijami - svetuje ustrezne ukrepe v primeru, da pride do nezgod

6.3.3. VZPOSTAVITEV UČINKOVITE INFORMACIJSKE MREŢE Organiziranje informativne sluţbe, ki bi bila v stanju spremljati prevoze nevarnega blaga od vrat pošiljatelja do vrat prejemnika oziroma prevoznega sredstva natovorjenega z nevarnim blagom, od vstopa v drţavo do izstopa, bi tako vizijo uresničilo. To pomeni, da bi v ta namen bilo potrebno:

ustanoviti informacijsko centralo za sprotno spremljanje prevoznih sredstev z nevarnim blagom;

uvesti kompatibilno mreţo;

sestaviti datoteko, ki bi zajemala z mednarodnimi predpisi določene obveznosti za prevoz nevarnega blaga z različnimi prevoznimi sredstvi

6.3.4. UVEDBA KARANTENE ZA TOVORE NEVARNEGA BLAGA, KI NE USTREZAJO PREDPISOM IN NEPOSREDNO OGROŢAJO OKOLJE Skozi Slovenijo vodijo pomembne mednarodne poti vzhod – zahod in sever – jug, zato je povsem razumljivo, da je takšno geografsko lego potrebno izkoristiti sebi v prid. To pomeni le izgradnja za okolje čim manj škodljivih prometnic, temveč tudi vseh ostalih pritiklin, ki bodo omogočale racionalen, rentabilen in okolju prijazen pretok blaga. Pri tem je nujno upoštevati, da bo del tovora vseboval nevarno blago. Če vsi vpleteni v prevoz nevarnega blaga spoštujejo predpise in se po njih ravnajo, je tveganje, da bi nevarno blago ogrozilo človeka in okolje, najmanjše. V primeru da tovor ne sme nadaljevati svojo poti, dokler ni vse zagotovljeno za varen prevoz, je treba zanj predvideti ustrezne prostore, kjer bi se lahko opravile vse potrebne manipulacije s tovorom. To so obmejni centri, kontejnerski in optimalni terminal ŢG Ljubljana, pristanišče Koper, letališče Ljubljana – Brnik.



7. ZAKLJUČEK Za diplomsko nalogo, ki obravnava prevoz nevarnega blaga, sem se odločil , ker so te vrste prevoza specifične in je potrebno za izvedbo take vrste prevoza imeti dodatna znanja, kot jih potrebujemo za obvladovanje večine ostalih vrst transporta. Prevoz nevarnega blaga urejajo poleg splošnih zakonodajnih predpisov s področja cestnega transporta (Zakon o prevozih v cestnem prometu, Zakon o varnosti v cestnem prometu, zakonodaja s področja socialne zakonodaje, ipd.) tudi specifična zakonodaja kot je Zakon o prevozu nevarnega blaga, Zakon o kemikalijah in Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu blaga krajše ADR, ki velja za prevoz nevarnega blaga med drţavami podpisnicami, med katerimi je takoj po osamosvojitvi tudi Slovenija. Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu blaga - ADR je kompleksen in sistemsko urejen predpis, na katerega sem se v svoji diplomski nalogi naslonil. Mislim, da se lahko vsakdo, kot sem se tudi jaz iz diplomske naloge, nauči, kaj vse je potrebno pri organizaciji in izvedbi prevoza nevarnega blaga, pa naj se nanaša na zahteve glede vozila, voznika in dokumentacije. Glede na to, da se prevoz blaga lahko prevaţa v različnih nadgradnjah, sem se osredotočil na prevoz v cisternah. Tako sem tudi v drugem delu diplomske naloge predstavil analizo prevoza nevarnega blaga v cisternah od samega nakladanja, faze prevoza kot razkladanja. Tudi samo prevozi v cisternah so prdstavljali preobseţno področje za obravnavo v eni diplomski nalogi, zato sem se osredotočil na prevoz naftnih derivatov (dizelsko gorivo, kurilno olje, bencin), saj se s temi derivati vsi vsakodnevno srečujemo (v svojih avtih, pri kurjavi, ipd.). Po podatkih, ki sem jih dobil, se je prevoz naftnih derivatov na Slovenskem področju v zadnjem obdobju (ob vstopu Slovenije v EU) povečal, saj smo postali tranzitna drţava s sorazmerno ugodno ceno goriva. Bencinski servisi so kar oblegani tako s strani osebnih avtomobilov kot tudi tovornih vozil in avtobusov, da pa vsi ti ne bi ostali ''suhi'', skrbijo prevozniki, ki izvajajo prevoze naftnih derivatov v cisterni Le-ti seveda svoje storitve opravljajo v skladu s predpisi, ki sem jih predstavil v diplomski nalogi.



Kljub temu, da predpis ADR ob prvem pogledu predstavlja zastrašujočo oviro, saj obsega preko 1200 strani, pa je to predpis, ki je tudi v Slovenski prostor prinesel večjo regulacijo prevoza nevarnega blaga, pa tudi večjo varnost za okolje, ljudi in ostale udeleţence v prometu. Po pogovoru z odgovornimi v druţbi TIB TRANSPORT, d.d., vidim, da si teţko predstavljajo, da bi svoje delo lahko še opravljali brez tako dobre regulacije, ki jo ponuja ADR. Sam ADR je le zakonska osnova, katero pa morajo ljudje, ki opravljajo prevoze nevarnega blaga, zelo dosledno spoštovati. Naloga vodstva podjetja, predvsem pa varnostnega svetovalca je, da voznike osveščajo, kako pomembno je spoštovanje zakonskih predpisov, da bi število prometnih nesreč zmanjšali na minimum, s tem pa preprečujejo tudi posledice, katere nastanejo ob takih nesrečah.

LITERATURA IN VIRI : Knjige :

- Pravilnik o nalogah varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga, Ur.l. RS, št. 88/2000

- Zakon o prevozu nevarnega blaga, knjiţica ZVD Ljubljana, 2000

- Zakon o prevozu nevarnega blaga, Ur.l. RS, št. 33/2006

- Priročnik za voznike, ki prevaţajo nevarno blago in za druge osebe, ki pri

tem sodelujejo, ZVD Ljubljana 2007

- Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga ADR, Ljubljana 2007, ZVD Ljubljana 2007

Spletne strani :

- Svetovni splet : http://www.geocities.com ( januar, 2009 ) - Svetovni splet : http://www.vtvs.uni-lj.si ( januar, 2009 )

- Svetovni splet : http://intranet.viator-vektor.com ( januar, 2009 )

- Svetovni splet : http://www.tib.si ( januar, 2009 )

http://www.geocities.com/

http://www.vtvs.uni-lj.si/

http://intranet.viator-vektor.com/

http://www.geocities.com/



PRILOGE : Priloga 1 : Sprednja stran certifikata o brezhibnosti vozila za prevoz določenega nevarnega blaga Priloga 2 : Priloga 2: Zadnja stran certifikata o brezhibnosti vozila za prevoz določenega nevarnega blaga Priloga 3 : Prevozna listina (CMR) Priloga 4 : Dodatno zavarovanje za prevoz nevarnih snovi Priloga 5 : Pisno navodilo o primeru nezgode

KAZALO SLIK : Slika 1 : Sprednja stran certifikata o usposobljenosti voznikov .............................. 10 Slika 2 : Zadnja stran certifikata o usposobljenosti voznikov ................................. 11 Slika 3 : Opozorilna tabla brez številk ................................................................... 13 Slika 4 : Opozorilna tabla s številkami .................................................................. 14 Slika 5 : Prikaz opozorilnih tabel na cisterni .......................................................... 15 Slika 6 : Prikaz opozorilnih tabel na prednji strani vozila cisterne .......................... 15 Slika 7 : Prikaz opozorilnik tabel na zadnji strani cisterne ..................................... 16 Slika 8 : Prikaz označevanja vozila cisterne iz ptičje perspektive .......................... 16 Slika 9 : Prikaz označevanja vozila cisterne iz strani ............................................. 16 Slika 10 : Prepovedan promet za vozila, ki prevaţajo nevarno blago..................... 20 Slika 11 : Prepovedan promet za cisterne ........................................................... 20 Slika 12 : Prepovedan promet za vozila, ki prevaţajo eksplozivno ali lahko vnetljivo blago ................................................................................................................... 20 Slika 13 : Mesto za ozemljitev cisterne ................................................................. 23



Slika 14 : Pokrov na cisterni ................................................................................. 23 Slika 15 : Električni vodniki na cisterni .................................................................. 24 Slika 16 : Odklopno stikalo ................................................................................... 25 Slika 17 : Odklopno stikalo ................................................................................... 25 Slika 18 : Podatki o cisterni .................................................................................. 26 Slika 19 : Način prevrnitve vozila .......................................................................... 31

KAZALO TABEL : Tabela 1 : Prikaz opozorilnih simbolov ................................................................. 19

KRATICE : ADR : Evropski sporazum o prevozu nevarnega blaga ZOPNB : Zakon o prevozu nevarnega blaga



Priloga 1: Sprednja stran certifikata o brezhibnosti vozila za prevoz določenega nevarnega blaga



Priloga 2: Zadnja stran certifikata o brezhibnosti vozila za prevoz določenega nevarnega blaga



Priloga 3 : Prevozna listina (CMR)



Priloga 4 : Dodatno zavarovanje za prevoz nevarnih snovi



Priloga 5 : Pisno navodilo v primeru nezgode

b&b viŠja strokovna Šola · b&b viŠja strokovna Šola diplomsko delo višješolskega...

Documents