bisnode mesečni biltenzagotovite si brezplačni bisnode bilten. vsak mesec v vaš e-nabiralnik. ii...
TRANSCRIPT
-
Bisnode mesečni bilten
BisnodeBusinessInformationGroup
Vaš hiter pregled gospodarstva.
januar 2011
-
· sledite plačilni disciplini vaših partnerjev,· preverite ali vašega partnerja kdo toži,· ocenite managerske sposobnosti vodilnih oseb podjetja,· preverite ali ima partner blokiran TRR račun in kako posluje,· preverite bonitetno oceno.
Bonitete.si
Za več kot 11,3 mio podjetij iz Slovenije, Hrvaške,Nemčije in Italije.
Kontakt:T: 01 62 02 701E: [email protected]
Bonitete.si so zbirka nepogrešljivih on-line poslovnihinformacij pri sprejemanju vsakodnevnih poslovnihodločitev doma in v tujini.
Na enotnem bonitetnem portalu:
Obiščite www.bonitete.si!Brezplačno iskanje in brezplačni osnovni kontaktnipodatki podjetji iz vseh štirih držav.
Bisnode mesečni bilten
IZDAJA:Bisnode d.o.o.
GLAVNI ANALITIK:Marko Srabotnik
UREDNIŠTVO:Ester Žigon
DIREKTORICA:Maria Anselmi
GRAFIČNO OBLIKOVANJETemelkov Kostadin, Igor Koštomaj
FOTOGRAFIJE:Aleš Beno
VIRI:AJPES, PRS, GVIN arhiv člankov iz poslovnega
tiska, Uradni list, Sodni register, Banka Slovenije,Vrhovno sodišče RS, Surs, Eurostat,
lastne baze Bisnode, FINA
Brezplačna e-publikacija, januar 2011
-
Dobrodošli v svetu informacij,
Pred vami je 4. številka prenovljenega Bisnode biltena – vaš hiter pregled slovenskega gospodarstva. Tokratna TEMA MESECA je analiza gradbene dejavnosti. Preberite si, kakšen je trend ustanavljanja in brisanja podjetij, kakšna je plačilna disciplina, kakšne so napovedi tveganja in ostale zanimivosti.
Glavni vir podatkov za analize so naši produkti GVIN.com, Bonitete.si in Credit Check, ki podjetnikom pomagajopri poslovnih odločitvah že vrsto let in omogočajo celovit pregled nad tveganjem in dogajanjem na trgu,konkurenco, panogo, partnerji, poslovnimi povezavami vodstva, lastniškimi strukturami, kapitalskimipovezavami podjetij in še več.
Maria Anselmi, direktorica
Pregled slovenskega gospodarstva
Tema meseca
MAKRO· BDP· Inflacija· Zaposlenost, Brezposlenost· Uvoz, izvoz, Zunanji dolg, Postavke državne blagajne
MIKRO......................................................................................................................................................8· Stečaji, Prisilne poravnave 2009/2010· Likvidacije, Izbrisi 2009/2010, Novoustanovljena podjetja v 2010· Blokade podjetij 2009/2010· Plačilni indeks
Analiza gradbene dejavnosti ............................................................................12
..................................................................................................................................................4
Obiščite www.gvin.com ali pokličite na 01 6202 701
Podpiramo rast in inovativnost. Stremimo k najvišjim ciljem in podpiramo najboljše. Pred vami je delček naševsebine. Vabljeni.
Zagotovite si brezplačni Bisnode bilten. Vsak mesec v vaš e-nabiralnik.
-
I II III IV I II
Za 2011 je napovedana
1,9-odstotna rast slovenskega BDP,
za 2012 pa kar
2,6-odstotna.
GIBANJE BDP-ja v Sloveniji 2009/2010 v mio €Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in nejobsežnejše merilo celotne ekonomskeaktivnosti v državi. Je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v enem letu.
Podatki na grafikonu so merjeni na podlagi temeljnih agregatov nacionalnih računov v tekočih cenah in nedesezionirano.
vir:www.stat.si
Gib
anje
BD
P-ja
v S
love
niji
2009
/201
0 v
mio
€
Primerjava BDP-ja Slovenije s top izvoznimi državami v mio €Podatki v spodnjih dveh grafih primerjajo slovenski BDP z glavnimi izvoznimi državami in gibanje BDP-ja na ravni Evropske unije in EURO območja.
BDP v EU in EURO območju v mio €
Prim
erja
va B
DP
-ja S
love
nije
s to
p iz
vozn
imi d
ržav
ami
vir:www.eurostat.com
BD
P v
EU
in E
UR
O o
bmoč
ju
7.500
8.000
8.500
9.000
9.500
I II III IV I II III
2009 2010
BDP
I II III IV I II
2009 2010
III
700.000
100.000
200.000
300.000
400.000
500.000
600.000
III
Januar 2011
-
Letna Mesečna
Inflacija izbranih držav
5
Inflacija označuje rast ravni cen na splošno, stopnja rasti inflacije pa prikazuje spremembo ravni cen. V Sloveniji se zamerilo inflacije uporablja indeks cen življenjskih potrebščin, s katerim merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov instoritev, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini. Graf prikazuje tako letnostopnjo kot tudi mesečno stopnjo inflacije.
Inflacija Slovenija 2009 / 2010
v 2010
Infla
cija
Slo
veni
ja 2
009
/ 201
0
vir: www.stat.si
Infla
cija
izbr
anih
drž
av v
201
0
vir: www.eurostat.com
- 1,5
- 1
- 0,5
0
0,5
1
1,5
2
2,5
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
2009 2010
12
Avstrija Hrvaška Italija Nemčija Slovenija
UMAR za 2011 napoveduje
za pol točke višjo inflacijo
v primerjavi z EMU.0,00
0,50
1,00
1,50
2,00
2,50
3,00
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Januar 2011
-
Stopnja brezposelnosti po ILO v izbranih državahv 2010
Evropska komisija za Slovenijo napovedala
8,5 odstotno brezposelnost v letu 2011.
Gib
anje
zap
osle
nost
i v S
love
niji
v 20
10
vir: www.stat.si
Gibanje zaposlenosti v SlovenijiRegistrirane brezposelne osebe so osebe prijavljene na Zavodu za zaposlovanje in ustrezajo vsem merilombrezposelnosti.Delovno aktivno prebivalstvo predstavljajo osebe v delovnem razmerju, nosilce javne ali družbene funkcije, matere zotrokom, ki delajo po posebnih predpisih, lastniki podjetij (ki jih osebno vodijo in niso zavarovani iz drugega naslova),samostojni podjetniki in osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic.Stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu. Izračunana je po dvehmetodologijah: ena je anketna brezposelnost (ILO) in druga registrirana brezposelnost.
Mednarodna primerjava stopnje brezposelnosti po metodologiji ILO zajema EU 27 in posamezne izbrane evropskedržave.
Stop
nja
brez
pose
lnos
ti
6
Delovno aktivno prebivalstvo
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja brezposelnosti
vir: www.eurostat.com
10,30
10,40
10,50
10,60
10,70
10,80
10,90
11,00
0
100.000
200.000
300.000
400.000
500.000
600.000
700.000
800.000
900.000
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
0,00
2,00
4,00
6,00
8,00
10,00
12,00
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Januar 2011
v 2010
EU Italija Nemčija SlovenijaAvstrija
Stopnja brezposlenosti po ILO v izbranih državah v 2010
-
Gibanje uvoz – izvoz 2009 / 2010 v 1000 €
Gibanje zunanjega dolga 2009 / 2010 v mio €
Gibanje postavk državne blagajne
Bruto zunanji dolg je znesek obveznosti na določen dan, ki jih imajo rezidenti do nerezidentov, in vključuje obveznost plačila glavnice in/ali obresti, ki jih bodo morali dolžniki plačati v prihodnosti.
Postavke državne blagajne izhajajo iz konsolidiranih globalnih financ javnega financiranja, ki zajemajo konsolidiranebilance državnega proračuna, proračune občin, pokojninsko-invalidskega ter obveznega zdravstvenega zavarovanja.Proračunski presežek oziroma primankljaj prikazuje razliko med skupnimi prihodki javnega financiranja in skupnimiodhodki.Neto zadolževanje je razlika med celotnim zadolževanjem in odplačilom dolga, tako doma kot tudi v tujini.Sprememba sredstev na računih prikazuje razliko med skupnimi prihodki, prejetimi vračili danih posojil, prodajokapitalskih deležev in zadolževanjem ter skupnimi odhodki, danimi posojili, povečanjem kapitalskih deležev in odplačilomdolga.
2009 / 2010 v 1 €
Gib
anje
zun
anje
ga d
olga
200
9 / 2
010
v m
io €
vir: www.bsi.si
vir: www.stat.si
Gib
anje
uvo
z - i
zvoz
200
9/20
10 v
1.0
00 €
Izvoz Uvoz
7
Slovenski javni dolg po napovedi
Evropske komisije
do konca leta 2011 povečan na
45,4 odstotka BDP.
Zunanja trgovina predstavlja blagovno menjavo s tujino. Gre za izvoz blaga v tujino oziroma uvoz blaga iz tujine
200.000400.000600.000800.000
1.000.0001.200.0001.400.0001.600.0001.800.0002.000.000
0
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9
2009 2010
35.00036.00037.00038.00039.00040.00041.00042.00043.000
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 3 4 5 6 7 8 9 10
2009 2010
Januar 2011
vir: www.mf.gov.si
Gib
anje
pos
tavk
drž
avne
bla
gajn
e20
09 /
2010
v 1
€
2009 20101.000.000.000
500.000.000
0
500.000.000
1.000.000.000
1.500.000.000
2.000.000.000
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6
Neto zadolževanje Proračunski presežek/primankljaj Sprememba sredstev na računih
-
Insolventni postopki so postopki, ki se vodijo zoper tiste gospodarske in druge subjekte, ki so postali prezadolženi ali daljčasa plačilno nesposobni. Insolventni postopki po slovenskem pravu so: stečajni postopek, prisilna poravnava in likvidacija.
8
Insolventni postopki
Stečaji 2009 / 2010Graf prikazuje gibanje zaznanih aktivnih postopkov stečajev gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugihorganizacij.
Insolventni postopki v 2010 narasli za
17-odstotkov v primerjavi z 2009.
Prisilne poravnave 2009 / 2010Graf prikazuje mesečno gibanje zaznanih aktivnih postopkov prisilnih poravnav gospodarskih družb, samostojnihpodjetnikov in drugih organizacij.
Ste
čaji
2009
/ 20
10
vir: www.gvin.com
Pris
ilne
pora
vnav
e 20
09/2
010
0
10
20
30
40
50
60
70
80
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
2009 2010
0
1
2
3
4
5
6
7
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
vir: www.gvin.com
2009 2010
Januar 2011
-
9
Spodnja grafa prikazujeta gibanje likvidacijskih postopkov in gibanje izbrisanih subjektov v slovenskem gospodarstvu za leti2009 in 2010 gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih organizacij.
Novoustanovljena podjetja2009 / 2010 po mesecih
Kot protiutež insolventnim postopkom, ki strmo naraščajo v primerjaviz lanskim letom, naj vam prikažemo še trend ustanavljanja novihpodjetij.
Likvidacija in izbrisi 2009 / 2010
Ustanovljenih za
4 odstotke manj gospodarskih
subjektov v primerjavi z 2009.
Likvidacija 2009 / 2010 Izbrisi 2009 / 2010
vir: www.gvin.comvir: www.gvin.com
Novoustanovljena podjetja 2009 / 2010 po mesecih
vir: www.gvin.com
Primerjava števila GD-jev in SP-jev 2010
vir: www.gvin.com
0
200
400
600
800
1.000
1.200
1.400
1.600
1.800
1 12 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Ustanovitev GD - 2010 Ustanovitev SP - 2010
0
500
1.000
1.500
2.000
2.500
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
2009 2010
0
1
2
3
4
5
6
7
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
2009 2010
0
500
1.000
1.500
2.000
2.500
3.000
3.500
4.000
4.500
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
2009 2010
Januar 2011
-
Blokada TRR 2009 / 2010
Blokada podjetja 2009 / 2010Graf prikazuje primerjavo blokad podjetij po mesecih v letih 2009 in 2010.
Lani je bilo
11-odstotkov več
blokad podjetij v primerjavi z
letom prej.
Spodnji graf nam prikazuje zanimiv trend prekrivanja blokad TRR-jev v 2009 in 2010.
Blo
kada
TR
R 2
009
/ 201
0
vir: www.bonitete.si
10
Blo
kada
pod
jetja
200
9/20
10
vir: www.bonitete.si
0,00
1.000,00
2.000,00
3.000,00
4.000,00
5.000,00
6.000,00
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
2009 2010
0,00500,00
1.000,001.500,002.000,002.500,003.000,003.500,004.000,004.500,005.000,00
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
2009 2010
Januar 2011
-
vir: www.bonitete.si
Pla
čiln
i ind
eks
2009
/ 20
10
74,0
74,5
75,0
75,5
76,0
76,5
77,0
77,5
78,0
78,5
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
2009 2010
Še kot zanimivost si spodaj poglejte, na kakšne zneske se vežejo naroki.
Graf prikazuje število razpisanih narokov po mesecih v letu 2009 in 2010 (do konca decembra 2010 ). Krivulji sta precej enakovredni in zaenkrat ni zaznati odstopanj med letoma 2009 in 2010. Padec narokov v juliju in avgustu je posledica sodnih počitnic.
Naroki 2009 / 2010
Naroki v zneskih 2009 / 2010 v tisoč €
Spodnji graf prikazuje povprečni plačilni indeks oziroma plačilne navade slovenskega gospodarstva. Vrednosti plačilnega indeksa se gibljejo med 0 in 100. Višja kot je vrednost indeksa, boljše so plačilne navade.
V 2010 je bilo razpisanih za
5-odstotkov manj gospodarskih narokov v primerjavi
z 2009.
vir: www.bonitete.si
Nar
oki 2
009
/ 201
0
11
2010 2009
Plačilni indeks 2009 / 2010
Nar
oki v
zne
skih
200
9 / 2
010
v tis
oč €
vir: www.bonitete.si
0 € 200.000.000 €€ 400.000.000 € 600.000.000 € 800.000.000 €1.000.000.000 €
0,00
500,00
1.000,00
1.500,00
2.000,00
2.500,00
3.000,00
3.500,00
4.000,00
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
2009 2010
123456789
101112
Januar 2011
-
12
V analizo smo zajeli gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki po SKD sodijo pod gradbeno dejavnost: Gradnja stavb, Gradnja inženirskih objektov in Specializirana gradbena dela.
Analiza gradbene dejavnosti
Finančni trendi gradbene dejavnosti
Trend ustanavljanja in zapiranja gradbenih podjetij
Novoustanovljena in zaprta gradbena podjetja po pravni obliki v 2010
V gradbeništvu v zadnjih dveh letih
81-odstotni padec dobička.
981 več izbrisanih podjetij v 2010 v primerjavi z
novoustanovljenimi.
-2000
-1000
0
1000
2000
3000
4000
5000
2006 2007 2008 2009 2010
Zaprti subjekti Novoustanovljeni Razlika
vir: gvin.com
0 €
50.000.000 €
100.000.000 €
150.000.000 €
200.000.000 €
250.000.000 €
300.000.000 €
350.000.000 €
400.000.000 €
450.000.000 €
0 €
1.000.000.000 €
2.000.000.000 €
3.000.000.000 €
4.000.000.000 €
5.000.000.000 €
6.000.000.000 €
7.000.000.000 €
8.000.000.000 €
9.000.000.000 €
2007 2008 2009
Čisti prihodki od prodaje Čisti dobiček EBIT
Gib
anje
gra
dben
e de
javn
osti
po fi
nanč
nih
kaza
lcih
Tren
d us
tana
vlja
nja
in z
apira
nja
grad
beni
h po
djet
ij
vir: gvin.com
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
3500
0100020003000400050006000700080009000
10000
družba s.p.
Zaprti Novoustanovljeni Neto
Graf prikazuje razliko med ustanovljenimi in zaprtimi podjetji po pravni obliki.
V 2010 je bilo le 16-odstotkov več novoustanovljenih sp-jev v primerjavi z zaprtimi.
vir: gvin.com
Nov
oust
anov
ljena
in z
aprta
gra
dben
a po
djet
ja
po p
ravn
i obl
iki
Januar 2011
čisti prihodki od prodaje EBIT, čisti dobiček
zaprti, novoustanovljeni Neto
-
Plačilne navade gradbenih podjetij v 2010
13
Plačilna nedisciplina gradbenih podjetij v 2010
Plačilna nedisciplina gradbenih podjetij v 2010
Med vsemi gospodarskimi
subjekti, ki plačujejo z zamudo več kot
30 dni, je kar
19-odstotkov podjetij iz gradbene
dejavnosti.vir: www.bonitete.si
na ali pred valuto38%
do 30 dni zamude
44%
nad 30 dni zamude
18%
Graf prikazuje plačilne navade gradbene dejavnosti. Plačilna disciplina je izračunana na podlagi dejanskih računov, izdanih med podjetji.
vir: www.bonitete.si
Blokade gradbenih podjetij
Trend blokad narašča. V 2010 kar
27-odstotkov vseh gradbincev
blokiranih.
34
36
38
40
42
44
46
48
2008 2009 2010
gospodarstvo gradbeništvo
Tveganje je izračunano po Bisnode Failure modelu in napoveduje verjetnost začetka stečaja, prisilne poravnave, izbrisa in likvidacije v naslednjih 12 mesecih. Model izpolnjuje osnovne zahteve novega kapitalskega sporazuma po Basel II ter sledi standardom finančnih institucij. Večje število točk pomeni manjšo verjetnost neuspeha. Vseh možnih točk je 100.
Prim
erja
va tv
egan
ja g
radb
eniš
tva
insl
oven
skeg
a go
spod
arst
va
Gradbeništvo je bilo v 2010 v povprečju 11-odstotkov bolj tvegano od slovenskega gospodarstva.
vir: www.creditcheck.si
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
2008 2009 2010
Število subjektov gradbeništvo Delež blokiranih v gradbeništvu
Januar 2011
-
Zaupajo namBanke, zavarovalnice in finančne institucije
Podjetja
ABANKA D.D.ADRIATIC SLOVENICA D.D.BANKA CELJE D.D.BANKA KOPER D.D.FACTOR BANKA D.D.GENERALI D.D.GRAWE D.D.GORENJSKA BANKA, D.D.HYPO BANK D.D.HYPO LEASING D.O.O.KAPITALSKA DRUŽBA, D.D.LJUBLJANSKA BORZA D.D.NOVA KBM D.D.NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D.POTEZA D.D.PROBANKA D.D.RAIFFEISEN BANKA D.D.SID BANKA, D.D., LJUBLJANASKB D.D.SPARKASSE D.D.SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O.UNICREDIT BANKA SLOVENIJA D.D.VOLKSBANK D.D.ZAVAROVALNICA MARIBOR D.D.ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.ZAVAROVALNICA TILIA d.d.
AVTOTEHNA D.D.ACRONI, D.O.O.ADRIA AIRWAYS D.D.BAYER D.O.O.BTC D.D. LJUBLJANAČASNIK FINANCE, D.O.O.DELO, D.D.DELOITTE D.O.O.DNEVNIK, D.D.ENGROTUŠ, D.O.O.ERNST & YOUNG D.O.O.GB D.D., KRANJGEN-I, D.O.O.GORENJE, D.D.IBM SLOVENIJA D.O.O.INTEREUROPA D.D.INTERFINANCE, D.O.O. KPMG SLOVENIJA, D.O.O.
Državne inštitucije
LEK D.D.LUKA KOPER, D.D.MERCATOR, D.D.MERKUR, D.D.MOBITEL, D.D.OMV SLOVENIJA, D.O.O.PETROL D.D., LJUBLJANAPIVOVARNA UNION D.D.POŠTA SLOVENIJE D.O.O.PRIMORJE D.D.SIEMENS D.O.O.SI.MOBIL D.D.TRIMO, D.D.ZDRUŽENJE MANAGER
DARS D.D.DAVČNA UPRAVA RS
... in drugi
MINISTRSTVO ZA FINANCEMINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVOMINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVEMINISTRSTVO ZA ZDRAVJEMINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVENACIONALNA FINANČNA DRUŽBA, D.O.O.OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE LJUBLJANAVLADA RSZZZS
-
Bisnode d.o.o. | T: 01 62 02 700 | F: 01 62 02 708 | [email protected] | www.bisnode.siLikozarjeva 3, SI-1000 Ljubljana |
123456789101112131415