prvi latnikAj

dovš

čina

, 1.

mar

ec 2

013,

štev

ilka

136,

100

00 iz

vodo

v

zgornjevipavski časnik

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE www.apia.si

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930Salon keramike ŠEMPETER T 05/33-84-947

Trije mušketirjiDa sem se odlo-

čil pisati o treh na-ših someščanih, je v glavnem odločilo dejstvo, da imam dovolj krize, krega-nja, kolaborantsva in še kar je podob-nih razlogov za jezo. Med nami živijo tri-je navadni ljudje, ki nas v svojem skro-mnem vsakdanu ne bi nikdar spomnili na svoje presežke. Še več, njim se zdi, da so bila njihova deja-nja normalna, nič posebnega, da so nekaj, kar bi itak morali vsi početi. Biti boljši kot smo, je stremljenje, ki ne ugaša. Primanjkuje pozornosti.

Zatorej. Bivša armada JLA je imela 'na hrani' v skoraj pet-desetih letih povprečno 250.000 navadnih vojakov vsak dan. Skupaj torej 11.500.000 ljudi. Prav vsi so morali opra-viti t. i. mnogoboj. Gre za sosledje telovadnih vaj, ko s(m)o jih morali v okornih škornjih in v teku opraviti. Poligon je bil jasno začrtan in predpisan, povsod enako težaven, viši-na 'majmunice' enako strašljiva. Rezultati so se zapisovali v mnoštvu beležnic (še sedaj so kje spravljene) in v modernej-ših časih je celo televizija prenašala to tekmovanje, ki se ji je reklo tudi vojaška olimpijada.

Najboljši čas vseh časov, rekord, ki ga do danes ni še nihče dosegel in potolkel, je leta 1976 dosegel Branko Štor s Ceste pri Ajdovščini. Niste vedeli? Sedaj veste. Najboljši od enaj-stih milijonov mladcev v svojih najboljših letih, je bil naš občan. Seveda gre za dosežek �zisa, torej mišic, telesnosti. Ampak brez volje zmagati in umskega načrta, tudi tam in takrat ni šlo. Branc je bil torej najboljši od vseh!

Ko je dvema starejšima gospema lani zdrsnil avto v Sočo, se je na kraju nesreče v parih minutah zbralo petnajst, dvaj-set ljudi. V šoku so opazovali, kako ju bo deroča Soča zdaj, zdaj odnesla … Takrat sta se slučajno, na poti na delo v Kobarid, znašla še Evgen Vidmar – Premčk in Dragoslav Brecelj – Đino. Vidmar je brez razmišljanja skočil v reko in starejšo neplavalko, ki se je nekako še držala za nasedli avto, prijel in jo oblečen in plavajoč spravil na obalo. Đino je ravnal prisebno – stekel je v avto po kolut kabla, ki ga je načrtoval vreči Premčku, ker je bil tudi on po skoku v vodo v veliki nevarnosti. Ko je videl, da Premčku uspeva, je ka-bel kajpak vrgel drugi nesrečnici in jo, tudi sam do popka v vodi, potegnil k obali. Premraženi a živi, sta se verjetno spraševali, zakaj so ljudje na obali obstali in zakaj sta morala priti prav dva Ajdovca in ju rešiti? Del odgovora se verjetno skriva v dejstvu, da domačini Sočo poznajo in so jo videli že večkrat v najstrašnejši moči in da jih je k bregu prikovalo dolgoletno strahospoštovanje, ki ga ta dva naša 'čučka' pač nista imela.

Del odgovora pa se verjetno skriva tudi v Premčkovem ne-omajnem človeškem srcu, ki prežema meso in kri in kosti in ki je preraslo v goli nagon pomagati sočloveku. Ne glede na posledice. Gre za boj za življenje, v katerem življenje borca ni pomembno. Gre za dediščino evolucije, po kateri ljudje enostavno ne bi izšli v današnji dan brez herojskih dejanj. Se ne bi ohranili … Tudi gre za intelekt Đinota, ki je v aku-tni zmedi zmogel potegniti edino pravo potezo. Zakaj je ni potegnil kdo drug in ponudil, če ne kabla, vsaj vejo ali kaj podobnega? In kaj je gnalo Branca do te mere, da je prema-gal, v takorekoč pol stoletja dolgi tekmi, prav vse nas, na Balkanu?

Veste, kaj je to? To je tisto, kar so nas učile naše mame. Biti dober, biti boljši.

Mitja Tripković

Zima, zima belaGlobalno segrevanje, taljenje arktičnega ledu, toplo-

gredni plini - gor ali dol, letošnja zima je bila še prav po starem, dolga, kar mrzla in še posebej z

obilico snega. Z belo opojnostjo ji verjetno ni bilo para kar nekaj desetletji nazaj, saj je bila lopata tokrat najbolj iskan delovni pripomoček, kidanje snega pa jutranja rekreacija.

Le redko se zgodi, da bi v Ajdovščini zapadlo v isti zimi trikrat ali štirikrat zapored toliko snega, da ga je bilo po-trebno plužiti in kidati, da se je dalo za silo voziti po ulicah ali hoditi po pločnikih. Ali pa da se je belina tolikokrat in toliko časa obdržala po Vipavskih gričih.

Seveda je bila snežna odeja daleč najbolj visoka po Gori, Hrušici, Nanosu. Cestarji so imeli z vedno novimi in zaje-tnimi porcijami snega velike težave, saj ga plugi niso imeli več kam odriniti in so snežni 'zidovi' ob cestah in poteh hitro naraščali, še posebej, kjer je nagajala še burja. Tedaj pridejo v poštev rolbe in kopači, ki pa na vseh koncih hkra-ti ne morejo biti. Pravijo, da na Gori toliko snega ne po-mnijo od leta 1970 (na Golakih ga je skoraj poltretji meter), seveda pa neprekosljivega leta 1953 tudi letošnja zima ne bo presegla.

Zimi niso mogli do živega ne pustne maske ne kurenti, ne Valentin (ki je letos skril ključ od korenin), ne Matija in samo upati smemo, da ne zataji še Gregor (12. marca), da se bodo lahko ptički v miru poženili in da bomo tam okrog jožefovega normalno posadili krompir. rl

Fructal in vipavske breskveNa burne odzive sadjarjev glede (ne)odkupa letošnje letine breskev je vodstvo Fructala v sporočilu za jav-nost podalo dejstva in okoliščine, ki so vplivala na takšno odločitev. Sporočilo navajamo v celoti:

V zadnjih letih je Fructal odkupil in v dogovorje-nih terminih poravnal odkup vseh breskev, ki so jih ponudili vipavski kooperanti. Lani smo tako v

Fructalu vse ponujene vipavske breskve odkupili po ceni 0,25 EUR/kg in višjo odkupno ceno sprejeli zaradi višje ka-kovosti domačih pridelkov, kljub izrazitim cenovnim priti-skom in zelo slabim napovedim s trga.

Žal so se napovedi uresničile in zaradi vse manjše kupne moči smo še bolj podvrženi cenovnim pritiskom; prišli smo v situacijo, da trg takšne cene ne sprejme in posledič-no večjih količin proizvodov tudi ne moremo prodati.

Ker večine lani odkupljenih breskev v Fructalovi lastni proizvodnji nismo porabili in so zaloge naraščale, smo sku-šali breskovo kašo prodati vsaj kot surovino.Vendar lansko leto nismo uspeli prodati niti kilograma zalog sadne kaše, saj je pri odkupni ceni breskev 0,25 EUR/kg z dodanimi stroški predelave in kala cena povsem nekonkurenčna.V sosednji Italiji se cene svežih breskev gibljejo med 0,09 in 0,11 EUR/kg, zato se cene kaše iz Italije ali Španije začnejo že pri 0,22 EUR/kg (vključno z vsemi stroški).

Glede na trenutne proizvodne načrte v Fructalu letos no-vih zalog breskev za lastno predelavo ne bomo potrebovali in jih zato v letošnjem letu izjemoma tudi ne bomo mogli odkupiti. Zadrugo in pridelovalce o situaciji že obveščamo in pozivamo, naj se pravočasno obrnejo na druge poten-cialne odjemalce ali poskušajo breskve ponuditi na trgu svežega sadja.

Če bodo imeli pridelovalci težave, lahko v skrajni sili Fructal kooperantom ponudi le odkup z namenom proda-je breskove kaše kot surovine. Vendar bomo lahko v tem primeru zagotovili le nekaj centov dodatka na raven odku-pnih cen sosednje Italije, saj sicer surovine ne bo mogoče prodati.

Seveda to ne pomeni, da se želimo v prihodnje odreči vi-pavskim breskvam. Glede na proizvodne načrte bomodo leta 2014 porabili zaloge breskove kaše in bomo torej v pri-hodnjem letu znova zainteresirani za odkup.

Zaloge breskove kaše, ki so se lani nakopičile, so tudi posledica odločitev prejšnjih let, saj smo od kooperantov vedno odkupili vse ponujene količine, kar nas je v spre-menjenih tržnih okoliščinah privedlo do nastale situacije.

K izjemnim zalogam pa je prispevalo tudi dejstvo, da so bile količine odkupljenih vipavskih breskev zaradi dobrih letin v zadnjem obdobju nadpovprečne; in sicer smo lani odkupili skoraj 1500 ton, leta 2011 rekordnih 2300 ton in leta 2010 približno 1600 ton vipavskih breskev.

Luka Jejčič, predsednik uprave Fructala

2 Latnik 136, 1. marec 2013DOGODKINovo v Ajdovščini

Bio trgovina NeridePred leti, ko se je prijatelj Tomislav, s katerim sva skupaj pojedla marsikatero porcijo čevapčičev in popikala pladnje in pladnje pršuta, odločil, da bo vegetarijanec, mu seveda nisem verjel. Ko pa sem ga srečal v nakupovalnem centru med policami z očali na nosu, ko je bral sestavine, deklaracije izdelkov, sem zaslutil, da misli resno. »Prav nič nimajo za nas, vegetarijance,« je tožil, »sama porkarija, sami emulgatorji!«

Zatem se je odselil na oba-lo, ampak, če bi ostal v Aj-dovščini, bi gotovo zahajal

v novo trgovino Neride. V bivšem 'Borovem', ob plastičnem krožišču, bi prišel na svoj račun. Skoraj 500 ekoloških izdelkov je zbrala podje-tnica Nermina Pandurević in jih v lični trgovini razstavila na vpogled ter v nakup. Poleg več vrst mok, te-stenin, riža, semen, olj, graha, čip-sov, kosmičev, prepečencev, izdel-kov iz pireja, masla, kave ipd, lahko izbirate tudi med 100 % pridelanim biološkim sadjem in zelenjavo. Po-sebna omara je namenjena hrani brez glutena.

Hočete vedeti, iz česa lahko za-vrete čaj, ki ga lahko kupite v novi trgovini? Iz breze, bezga, hmelja, ptičje dresni, gloga, plahtice, pega-stega badlja, sivke, hrasta, materine dušice, robide, rmana, mete, ajde, šipka, ognjiča, koprive, preslice ... Za zdravje dobite narejene mešani-ce čajev, ki odpravljajo tegobe po-vezane s srcem, ožiljem, kožo, gla-voboli, pljuči, presnovo, prostato, kašljem, jetri. Pomagajo pri meni, depresijah. Svoj imunski sistem si lahko izboljšate tudi s posebnimi prehranskimi dodatki.

»Vedno več ljudi pazi na svo-je zdravje in so pozorni na hrano. Tudi pri težavah z zdravjem se obračajo k naravi. Ljudje so se na-mreč zdravili, še preden so obsta-jale bolnišnice. V bogastvu narave se skrivajo vsi recepti, saj smo na-ravna bitja, mar ne,« pravi Nermina in razlaga: »Iz konoplje na primer pridobivamo semena, olje, čaje. Poznamo konopljino čokolado, špa-gete, rozine. Zaužijemo jo lahko na način, ki nam najbolj ustreza. Sicer pa konoplja pomaga pri multipli sklerozi, mišičnih krčih, dobre re-zultate kaže pri astmi, pri očesni bolezni glavkom, ugodne učinke ima na rakave bolnike.

Pestra ponudba bio izdelkov je za-okrožena tudi z ženskim spodnjim perilom iz bambusa. Imajo tudi moške 'bokserice', pa biorazgradlji-ve plenice, naravna čistila ter zobne paste. V naravni zbirki za otroke dobite razne šampone, olja za kope-li, kreme, mila.

Skratka, ni da ni. Trgovina je od-prta med delavniki od 9.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 18.00 ure. Ob so-botah samo dopoldne. Vabljeni!

Tekst in foto - mt

60 let prostovoljnega krvodajalstva v SlovenijiV letošnjem letu mineva 60 let, odkar je organizacijo krvodajalstva prevzel Rdeči križ. Prvo organizi-rano krvodajalsko akcijo s strani Rdečega križa je organiziral Območni odbor Rdečega križa Zagorje, dne 9. marca 1953. Takrat je kri darovalo 9 rudarjev.

V šestdesetih letih razvija-nja in širjenja duha prosto-voljnega krvodajalstva smo

skupaj dosegli imenitne in zavidljive rezultate, saj naša država sodi med tiste, ki vse potrebe po krvi pokriva-jo same. To pomeni, da smo v tem pogledu popolnoma samozadostni. Letno v Republiki Sloveniji kri da-ruje več kot 5 % državljank in drža-vljanov. V preteklih 60 - letih smo tako na krvodajalskih akcijah skupaj zabeležili 5.354.055 krvodajalk in krvodajalcev.

V zadnjih letih, kljub socialni in gospodarski krizi v državi, beležimo več kot 110.000 prijavljenih krvoda-jalcev na krvodajalskih akcijah, ki potekajo na terenu in transfuzijskih oddelkih. To nedvomno kaže, da je krvodajalstvo ostalo najbolj mno-žična in najbolj plemenita oblika solidarnosti v Sloveniji. Vsega tega zagotovo ne bi bilo brez požrtvoval-nih prostovoljcev - krvodajalcev in aktivistov, brez prizadevnih orga-nizatorjev v območnih združenjih in krajevnih organizacijah RK. S širšim sodelovanjem v skupnosti,

predvsem pa zaradi zavedanja, da je kri nenadomestljivo zdravilo, nam skupaj uspeva zagotoviti skoraj 400 krvodajalcev na dan, od katerih je odvisna nacionalna preskrba s krv-jo ter s tem upanje za rešitev pre-mnogih človeških življenj.

V letu 2013 bodo naše 60 - letno prizadevanje za nemoteno izvaja-nje plemenitega poslanstva obele-žili s svečanostjo, ki bo potekala v soboto, 9. marca 2013, v dvorani

Kulturnega centra Delavski dom v Zagorju ob Savi. Na srečanju s kulturnim programom bodo po-delili tudi nekaj posebnih priznanj posameznikom, organizacijam in institucijam, ki so v 60 - letih sode-lovanja z Rdečim križem Slovenije pustili neizbrisen pečat na področju krvodajalstva.

Prireditev je organizirana za ce-lotno Slovenijo. Ker imajo omejene prostorske možnosti, so nam dolo-čili število udeležencev. Zato smo lahko povabili le tri naše najbolj za-služne krvodajalce in to so: Valentin Bratina iz Podrage, ki je kri daroval že 107 - krat ter Bogomir Trošt iz Vipave in Silvester Blaško iz Ajdovščine, ki sta kri darovala že 90 - krat.

Ob 60 - letnici prostovoljnega kr-vodajalstva v Sloveniji iskreno česti-tamo vsem našim zvestim krvoda-jalcem in se jim v imenu vseh, ki so jim s svojim plemenitim dejanjem rešili življenje, prisrčno zahvaljuje-mo.

Vera Kodrič, predsednica RK Ajdovščina

Nagrada za sveže cmoke Divita PRODUKT LETA je največja po-

trošniško glasovalna nagrada za inovativne

izdelke v svetu. Marketinški kon-cept je bil ustanovljen pred 25 leti v Franciji in trenutno deluje v 28 dr-žavah z istim namenom: je bližnjica potrošnikom k najboljšim izdelkom na trgu in nagrajevanje proizvajal-cev za kakovost in inovativnost.

V projekt PRODUKT LETA vsako

leto uvrščajo izdelke široke potro-šnje, ki so se pojavila na slovenskem tržišču pred manj kot 36 - timi meseci, bodisi kot po-polnoma novi izdel-ki bodisi kot znatno spremenjeni. Ključen kriterij je inovativ-nost izdelka. Žirija jih razporedi v

osnovane kategorije: od hrane, pi-jače, izdelkov za osebno nego do go-spodinjskih pripomočkov, izdelkov za gospodinjsko nego …

Transparentnost izbora PRODUKTA LETA zagotavlja tudi neodvisna javnomnenjska razi-skava svetovno priznane agencije Nielsen Slovenija na nacionalnem reprezentativnem vzorcu, s katero izberejo zmagovalca kategorije.

Od februarja 2013 so tako na vo-ljo že prvi izdelki, ki se ponašajo s tem pečatom, ki hkrati predstavlja nakupni nasvet.

Sveži cmoki Divita so nova sku-pina izdelkov, ki so jih razvili v Mlinotestu. Njihova ključna pred-nost je, da so to sveži in ne zamr-znjeni izdelki, kakršni so doslej prevladovali na trgu. Narejeni so iz

krompirjevega testa, ki obdaja po-sebej izbrana polnila.

Več polnila, manj testa, kratek čas priprave – to so lastnosti, ki odliku-jejo sveže cmoke Divita. Cmoki so pripravljeni samo v štirih minutah.

Zapakirali so jih v prepoznavno rdeče - črno embalažo, v trgovinah pa jih boste našli na policah v hla-dilniku.

Pečat IZBRAN PRODUKT LETA 2013 bo nosila celotna paleta cmo-kov Divita z različnimi nadevi - z mareličnim nadevom, s slivovim nadevom, s skuto in orehi, s skuto in špinačo, s sirom, s koruzo in ajdo, kruhovi cmoki in zdrobovi žličniki.

Za promocijo nagrajenih izdelkov bodo izvedli tudi nagradno igro!

PR

3Latnik 136, 1. marec 2013 DOGODKI

Nad zimo s pustnimi klobukiV bivši šoli na Planini smo v torek, 12. februarja 2013, s pustom preganjali zimo.

Zanimive in pestre maske otrok in staršev so rajale v ritmu glasbe, za katero je po-

skrbel DJ Borut Trbižan. Spretne in ustvarjalne roke pisanih maškar so izdelovale klobuke, risale in barvale pobarvanke. Najlepše klobuke smo nagradili z donacijami Fructala in Mlinotesta. Krajevna skupnost Pla-nina, ki je ta dogodek organizirala, se zahvaljuje vsem, ki so prišli na pustno rajanje.

Se vidimo drugo leto. T&K

Maškare so rajale v ritmu glasbe

Izdelovanje pustnih klobukov

Prvi S šolski dan

Druga generacija S kuharske akademYeAjdovščina, 4. februar 2013 – S project je začel z drugo generacijo S kuharske akademYe. Tokrat je v izobraževanje vključenih kar 12 mladih nadebudnih bodočih kuharskih pomočnikov in kuharjev iz vse Slovenije. V kuhinji priložnosti, restavraciji Dama v Ajdovščini, bodo mladi šest mesecev nabirali izkušnje iz področja kuharstva, strežbe in podjetništva. Cilj S kuharske akademYe je mlade usposobiti za pomočnike kuharja, jim omogočiti pridobitev potrebnih izkušenj in znanj ter jim tako povečati zaposlitvene možnosti.

S kuharska akademYa je avtor-ski izobraževalni model, ki ga je S project razvil v sodelova-

nju z Zavodom Ypsilon. Model de-luje po sistemu, ki ga Matevž Slo-kar, idejni vodja S projecta, opiše tako: »Mladim ne damo rib, temveč jih naučimo ribariti.« Udeleženci S kuharske akademYe so deležni tako teoretičnega in praktičnega kuhar-skega/kulinaričnega usposabljanja, model pa se ne dotika le kulinarike, temveč je razširjen tudi na razume-vanje poslovanja gostinskih obratov ter osebnega razvoja in rasti udele-žencev.

Vodja S kuharske akademYe Eva Zupan o pripravah in vzdušju: »Vsi

smo že nestrpno pričakovali začetek druge generacije S akademYe in danes je končno nastopil dan D, ali

bolje rečeno dan S! Vzdušje v Dami je sproščeno in veselo - počasi se spoznavamo, pomerjamo kuhar-ske obleke in se fotogra� ramo. Ver-jamem, da nas čaka razburljivih, na-pornih, a nepozabnih šest mesecev.«

Kulinarični mentor Boštjan No-vak o pripravljenem programu: »Program, ki ga izvaja S akademYa je veliko več kot samo izobraževanje mladih. Je garanje in je sproščanje, je učenje in je zabava. S akademYa je pomemben mejnik v življenju tako tistih, ki prihajajo po znanje kot tudi nas, ki ga predajamo ter je močno sporočilo družbi, da je prihodnost v tem, da držimo skupaj in drug dru-gemu pomagamo.«

Nikola, Rok, Simona, Suzana, Baki, Slaviša, Andrej, Jan, Petra,

Oliver, Tina in Jernej. Dobrodošli v S akademYi. In srečno!

Polona Matjašič

D n e v n o dogajanje S kuharske akademYe lahko sprem-ljate na Facebook strani S project (https://www.facebook.com/spro-ject.slovenija).

Udeleženci S kuharske akademYe

Udeleženci S kuharske akademYe v kuhinji Dame

Po parfum v OrientNa Prešernovi 11, v Ajdovšči-

ni, biva trgovina Orient, ki jo od 15. januarja vodi nov

poslovnež, Asmir Bašić. Že vpelja-no trgovino je prevzel od prejšnjega lastnika in posebni ponudbi parfu-mov dodal še nov prodajni program in sicer prodajo unikatnega nakita. Če si želijo dame torej ozaljšati vrat, zapestje ali ušesa, jih tam čakajo za-

nimive zapestnice, ogrlice, uhani, prstani ter razne spenjalke za lase.

»Še vedno se v naši trgovini proda največ parfumov. Po tem je trgovi-na Orient poznana. Imamo kar 135 vrst parfumov, od tega 58 moških. Parfume točimo po mililitrih. Če stranka prinese svojo stekleničko,

je nakup, tudi vseh večjih svetovnih blagovnih znamk parfumov, še bolj ugoden. Tako stane mililiter vrhun-skega parfuma lahko samo nekaj deset centov (30 ml je 7,00 €),« pravi Asmir, ki ne pozabi tudi povedati, da večina njegovih parfumov priha-ja iz Bolgarije, ki je po takšni pro-izvodnji vsekakor znana. Če želite parfum podariti, boste naleteli na

rahlo težavo – ni nujno, da boste iz-med 135 - ih vrst vzorcev parfumov (na sliki), izbrali pravega. Bolje bo, če boste obdarjenca pripeljali v tr-govino s seboj. Naj poduha in izbere sam(a)!

Tekst in foto - mt

Vsak dan sveže malice in kosila od 3,5€.

www.dama.si

Restavracija - piceria - bar DamaRestavracija - piceria - bar Dama

Vsak dan od 07.00 - 22.00

Praznujte v Dami!Izkoristite možnost najema prostoraza rojstne dneve, zabave, poroke inostale dogodke, ki zaslužijo posebno pozornost.

Praznujte v Dami!

Na voljo smo vam na telefonski številki: 031 600 555 ali na info@dama.siNa voljo smo vam na telefonski številki: 031 600 555 ali na info@dama.si

4 OBČINA VIPAVA

Da ne gre zgolj za 'navadno' proslavo, pač pa zaresni praznik kulture, je pričala

množica ljudi, ki jim knjiga, pisa-na beseda, slovenska še posebej, res veliko pomeni. In ki knjižnični pro-stor jemljejo kot sodobno družabno in informacijsko središče.

Dogodek se je seveda začel z Zdravljico v izvedbi Vanese Barić, gojenke vipavskega CIrius - a, pro-gram pa je bil zasnovan na pestri zgodovini stavbe - vojašnica, zapori, milica, vrtec. Že s prihodom otrok je stavba postala prijazna, zdaj se spreminja še v hišo kulture in zna-nja. Škratki iz vipavskega vrtca so predali besedo tistim, ki so vrtec že prerasli (osnovnošolca Marina Vitković in Maja Krapež, Glasbena šola iz Ajdovščine in Tamburjaši iz Vipave).

»Nihče ni mogel prisiliti lokalne skupnosti, da bivši vrtec preuredi v knjižnico, če tega ne bi želela – pa je hotela, ker so tukajšnji ljudje po-nosni na tradicijo knjižničarstva,« je v pozdravnem govoru dejal di-rektor Lavričeve knjižnice Artur Lipovž. Tradicija bo naslednje leto – uradno, po pisnih virih – stara že 150 let. Danes je knjižnica v Vipavi sodobna knjižnica, ki ima z 236 m2 trikrat večjo površino od stare, raz-polaga z novo knjižnično in sodob-no računalniško opremo. Ima pa še nekaj več kot druge: uporabniki so jo vzeli za svojo, kar kažejo statisti-ke že po prvem mesecu delovanja. »Zaposleni smo zadovoljni, da se uresničuje naša želja: da knjižnica postane informacijsko in socialno središče. Je pregledna, svetla in pri-jazna.

Knjižnica omogoča neposreden dostop do bogastva besede gibalno oviranim osebam, starejšim ljudem in mamam z vozičkom, občasno bo gostila predstavitve knjig, lite-rarne večere, z ureditvijo dvorišča se bodo te možnosti še povečale: »Skratka: prava knjižnica, kakršno si Vipava in njeni ljudje zaslužijo,« je sklenil Lipovž.

Vipavski župan mag. Ivan Princes je v slavnostnem govoru ponovil tezo, da je sicer majhna občina po znanju velika, saj premore vse, kar premorejo redki: »V občini Vipava smo nadvse ponosni, da znamo knjigi, kulturi, znanju, veščinam

in sposobnostim najti in dati pravo mesto. Investicije občinskega pro-računa, delno obogatenega z evrop-skimi sredstvi, zatorej usmerjamo v obnovo objektov, ki služijo tlakova-nju poti do znanja, tako otrokom, mladostnikom in starejši popula-ciji.

Glejte – Vipava, na nek način 'samo' trg, kraj, naselje … se lahko pohvali z ustanovami od A do Ž, od

otroškega vrtca, ki je bil sprva ravno v teh prostorih, osnovne šole, ško-�jske gimnazije, sedaj še univerze, Ciriusa, vojašnice vse do doma sta-rejših občanov. Vse te ustanove skr-bijo za ljudi, za njihovo blagostanje in dobro počutje, za zdrav razvoj in spoznavanje vrednot. To dejavnost skupnega sobivanja med ljudmi ne-dvomno bogatijo številna kulturna, športna in humanitarna društva, ki so nepogrešljivi kamenček v moza-iku življenja. Franz Ka�a je nekoč dejal: 'Knjiga mora biti sekira za za-mrznjeno morje v nas.'

V časih negotovosti in socialnih stisk, pa tudi sicer v življenju, ko nam ne gre vse najbolje od rok; ko smo čustveno ranjeni in potrti, je knjiga tista nevtralna prijateljica, ki nudi oporo našim begajočim mi-slim, ki iščejo rešitev. Mnogo jih je na knjižnih policah – ene nas pope-ljejo v zgodovino, druge v čarobni domišljijski svet, svet strokovnih znanj in modrosti.

Med seboj smo si različni in v tej pestrosti značajev se vsak odloča zase po kateri knjigi bo posegel, kaj ga notranje plemeniti in razveselju-je.

Vsem skupaj želim prijetno dru-žabno srečanje, ogled knjižnice; zaposlenim v knjižnici pa želim

prijetno delo v obnovljenih, svetlih prostorih, vsem nam obiskovalcem pa veliko raznolikega branja, da si bomo s čim več razgledanosti osve-tljevali pot pred seboj. Tako nam ne bo treba izreči misli Tagoreja, ki pravi: 'Svojo lastno senco mečem na svojo pot, ker imam svetilko, ki še ni prižgana'.«

Knjižnici na pot so zaplesali tudi kurenti.

Rudi Lovec

Športno srečanje katoliških dijaških domov Slovenije

Na Ško� jski gimnaziji Vipava je januarja po-tekalo športno srečanje

katoliških dijaških domov Slo-venije.

Vipavskim nogometašem, košarkarjem, odbojkarjem, šahistom in igralcem namiznega tenisa so se pridružili še športni navdušenci iz Ško� jske gimnazije Antona Mar-tina Slomška Maribor, Ško� jske klasične gimnazije Šentvid in Gim-nazije Želimlje. Športni dvoboji so se odvijali od uvodnega pozdrava

in žrebanja skupin ob 14. uri vse do 18. ure, ko je v domski kuhinji vse udeležence pričakala večerja.

Razglasitev dosežkov je bila ob 20. uri, nagrado za skupno najvišje mesto pa je osvojil Jegličev dijaški dom gimnazije Šentvid. Športno in prijateljsko obarvano popoldne se je tako zaključilo, mi pa že čakamo, da se naslednje leto spet pomerimo na igriščih, osvojimo še boljša priznan-ja in spoznamo še več novih dijakov.

 Anja Mavrič  

Božični kaktus s tisoč cvetoviŠirši javnosti ni viden, ker je skrit za zaveso. To je velik, cvetoč in en-kraten božični kaktus, ki ga je, zaradi majhnosti prostora, v celoti nemogoče dobiti v objektiv.

Razveseljuje pa lastnico gospo Ivanko Premrl iz Vrhpolja, ki je velika ljubiteljica cvetja

in rož. V lanskem letu je, tako kot že leta prej, tudi bogato cvetel. Odpa-dle ovenele cvetove je skrbna gospo-dinja ob pobiranju štela in najbrž težko verjamete, da jih je bilo kar

tisoč. V zadnjem letu je še nekoliko zrastel in tako bo letos še več dela s štetjem. Vsakršna skrb in delo s tako rožo pa je že ob pogledu nanjo bo-gato poplačano, ker je res veličastna in čudovita.

Magda Ambrožič

Božični kaktus kot slap

»Knjiga mora biti sekira za zamrznjeno morje v nas.«

Nova knjižnica v Vipavi Kot poklon kulturnemu prazniku so v Vipavi na Prešernov dan tudi uradno (in slovesno) odprli nove knjižnične prostore, ki so bili krajanom dostopni tudi že prej (od 17. decembra). Vipavska knjižnica sodi pod okrilje Lavričeve knjižnice Ajdovščina, ki je skoraj 400 tisočakov težko naložbo vodila, denar pa sta zagotovili tako država kot občina.

5OBČINA VIPAVAstoletnega življenja z ženo. Oba sta v otroštvu doživela težke trenutke, ki so ju zaznamovali. Rada je brata Vojka nadvse občudovala. Fašisti so požgali njihovo hišo, oče in mati sta končala v zaporu. Vojko, borec pro-ti fašizmu, je bil ranjen in za posle-dicami umrl. Sestro Boženo je za-klal četnik … Rada je vse to čutila in doživela, podobno kot Pahor, ki je kot sedemletni otrok videli požig Narodnega doma. Ta grenka izkušnja in upor, ki je iz nje rasel, je bil močan povezovalni člen med Rado in Pahorjem. Rada, tudi sama sicer pisateljsko izjemno nadarjena, Pahorjevih del v javnosti običajno ni komentirala, je pa pisatelju vedno stala ob strani.

Kritično o slovenski himni in odnosu do nacionalne zavesti

V zaključnem delu večera je Pa-hor izrazil svoje mnenje o slovenski himni, oz. o besedilu, ki praktično ne poje o svojem narodu in državi. Pa-hor sicer ni proti vsebini himne kot taki. Ne more pa razumeti, kot pravi:

»Da najprej v himni slavimo soseda, še preden se predstavimo kdo smo, še preden spregovorimo o sebi.« Nič manj kritičen ni bil Pahor o odnosu države do nacionalne zavesti. Šole, ki bi morale biti pri vzgoji nacio-nalne zavesti ključne, tega sploh ne počnejo. »Mladim bi morali pove-dati resnico o preteklosti, o državi,« poudarja Pahor.

Podal bi se peš na Nanos Navdušenje nad besedami velikega

pisatelja se je v nabito polnem Kul-turnem domu Janka Premrla Voj-ka v Podnanosu stopnjevalo vse do konca, ko so obiskovalci lahko iz-koristili priložnosti in v knjigo prej-eli Pahorjev podpis. Kakšen umski in telesni fenomen je Pahor v resn-ici, dokazuje tudi njegova zaključna misel. Na vprašanje, ali si ob svojem 100. rojstnem dnevu, ki ga praznuje letos poleti, res želel peš na Nanos, je Pahor odgovoril: »Počasi in ob sp-remstvu. Upal bi si, da!«

Ivana Bratož

»Najprej ti morajo dati veljavo v tujini, šele nato te opazijo doma!«

Pahor v Podnanosu Mednarodno uveljavljeni tržaški pisatelj, najbolj prevajani slovenski avtor in velik zagovornik na-cionalnosti je s Podnanosom prav posebej povezan. Tu je bila namreč rojena njegova žena Rada, sestra partizanskega junaka Janka Premrla Vojka. O življenju z ženo Rado, ključnih dogodkih, ki so zaznamovali njegovo življenje in življenje naroda ter o kritičnem pogledu na sedanje stanje v državi je Pahor spregovoril v petek, 1. februarja 2013, v okviru tedna kulture v Podnanosu.

S pesmijo Tam kjer murke cve-to, ki je pisatelju Borisu Pa-horju posebej ljuba, sta kul-

turni večer v Podnanosu začela solistka Natalija Fabčič in harmo-nikar Anže Pižent. Boris Pahor, ki je bil zaradi svoje načelnosti in ne-popustljivosti vse življenje trn v peti politikom in kulturnikom v Slove-niji in zamejstvu, je uvodoma spre-govoril o dogodkih iz otroštva. Leta 1920 je bil priča požigu slovenske-ga Narodnega doma v Trstu in faši-stičnega terorja okrog tega. Posebej doživeto je Pahor opisal življenje v nacističnih koncentracijskih tabori-ščih, kamor je bil leta 1944 po are-

taciji domobrancev poslan skupaj z drugimi deportiranci. Izkušnje koncentracijskih taborišč so posta-le tema njegovih del – med najbolj znanimi je Nekropola. Pahor je sli-kovito spregovoril tudi o zgodbi okrog izdaje te knjige. Prvič, ko je bila izdana v slovenščini, je namreč skupaj z avtorjem ostala v popolni senci. Šele, ko je knjiga požela slavo v tujini, so ji ob ponovnem izidu v slovenščini tudi v domovini priznali veličino. »Pri nas je pač tako, da ti morajo najprej dati veljavo v tujini, šele nato te opazijo tudi doma,« je dejal Pahor.

V nadaljevanju pogovora je Boris

Pahor obrazložil povezanost z Ed-vardom Kocbekom, s katerim je navezal tesne prijateljske stike. Leta 1975 je Pahor v sodelovanju z Alo-jzem Rebulo v Trstu izdal brošuro Edvard Kocbek: pričevalec našega časa z intervjujem s slovenskim pesnikom in mislecem Kocbekom, v katerem je Kocbek obsodil zu-najsodni poboj 11.000 na Koroško prebeglih slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji. Knjiga je v Jugoslaviji dvignila ve-liko prahu, Kocbek je bil izločen iz javnega življenja. Zaliv, ki je knjigo izdal, je bil v Jugoslaviji prepovedan, Pahorju pa so za nekaj let celo pre-povedali vstop v državo.

Poročen s Podnanoščanko, Slavo Johanovo

Po glasbenem predahu, za katere-ga je poskrbel Moški pevski zbor Matija Vertovec iz Podnanosa, je sledila tema, s katero je Podnanos še posebej povezan. Pahorjeva žena Radoslava Premrl, s katero se je Pa-hor poročil leta 1952, je bila roje-na v Podnanosu. Mnogi domačini jo bolje poznajo kot Slavo Johano-vo. Bila je sestra partizanskega juna-ka Janka Premrla Vojka. Lanskega avgusta je Pahor Radi v čast izdali knjigo – Knjigo o Radi. Gre za sliko-vite dnevniške zapise njegovega pol-

Zatorej dobro vem, Slovenec sem’, je Pahorju zapel Moški pevski zbor Matija Vertovec iz Pod-nanosa - pogovor je vodila Ivana Bratož – foto Jan Čermelj

Boris Pahor med razgovorom o tem, kako mediji iz vsebine radi izrežejo prav tisti košček, v katerem spregovori o resničnih dejstvih iz zgodovine naroda, ki pa jih seveda nočejo vsi slišati – foto Jan Čermelj

Avtoterapija Borisa Pahorja

Knjiga o Radi: dnevnik 2009–2011Zaradi močno zastopane av-

tobiografske narave pisave in vloge Tržačana Borisa Pa-

horja, ki mu je pripisana kot javni osebi, slovenska javnost o njem ve veliko ali skorajda že vse. Njegova burna življenjska usoda se razode-va kot splet napetega razmerja med angažiranim bojem, preživetim tr-pljenjem in očiščevalno ljubeznijo. Realna trihotomija, ki je navidez sestavljena iz sebi nasprotujočih si elementov, pogosto vstopa v � kcijo, v Pahorjeva leposlovna dela, kjer se vedno znova bravurno zlije v celoto in tudi zadnji dnevniški produkt ni nobena izjema.

Bralcem Pahor s 'skoraj roma-nom' Knjiga o Radi ponudi deloma drugačno perspektivo. Razgali se še nekoliko bolj in razgrne okno v tisto notranjost, o kateri marsikdo najtežje spregovori – v svojo inti-mo. Verjetno je prav to vzrok dolgih čakalnih vrst za knjigo v knjižni-cah po Vipavski dolini, saj lokalni bralci, ki so seznanjeni z vipavskim poreklom Pahorjeve soproge, pri-čakujejo, da jih v knjigi čaka dobra bera pikantnih podatkov o trža-škem paru. Z izjemo nekaj sekvenc jim Pahor ne nudi posebne zado-voljitve. Pripovedujoči jaz je večino časa povedno hladen, faktografsko in historiografsko razpoložen s te-žnjo, da bralca popelje v svoj enci-klopedičen labirint življenja, ki je

sicer naslovljen z ženinim imenom, vice versa pa predstavi predvsem Pahorja samega.

V zajetni knjigi, ki šteje kar 490 strani, se avtor tako ne odpove svo-ji angažirani poetiki, ki »je in bo še naprej neprenašanje pomanjkanja svobode« (Trikrat ne, 2011). V tem duhu je proporcionalno največ po-zornosti odmerjene pisateljevim dnevnim opravilom in artikulaciji že omenjenih dejstev. Velikokrat je omenjeno izdajanje revije Zaliv in pisatelj Edvard Kocbek, s kate-rim je Pahorja združevala »skrb za slovensko usodo, ljubezen do de-mokracije, do literature« (Trikrat ne, 2011). Poleg Kocbeka je prostor odmerjen avtorjevemu političnemu angažmaju – strastnemu boju za priznanje fašističnega nasilja, pri-povedi o trpljenju in vztrajanju pri življenju v nacističnih taboriščih (Dachau, Natzweiler - Struthof, Bergen -Belsen), povojnim letom, preživetih v francoskem sanatori-ju, opisom pritiskov komunistične partije, ki sta jih morala prenašati s soprogo idr.

Tempo njegovega življenja, kot je zabeležen v dnevniški izpovedi, spominja na ritem, ki se pred gledal-čevimi očmi odvrti v �lmu o portu-galskem provokativnem pisatelju Joséju Saramagu. Dokumentarec prikazuje, kako se nobelovec Saramago ob podpori svoje žene ne

zastavi pred bližino smrti in potuje ter se razdaja svojim bralcem še na-prej, vse do konca. Sekvence �lma José y Pilar so v svoji dinamiki po-dobne zapisom Pahorjevih neskonč-nih opravil – sestankov, literarnih večerov, intervjujev, predstavitev in obiskov raznih prireditev, kjer ga ljudje želijo videti zaradi renomeja, ki ga v jeseni življenja uživa, zgodbe njegove trpke usode in njegove po-končne drže.

Na trenutke se zapisi, ki bi jih v grobem lahko razdelili na tri raz-delke (dogajanje pred smrtjo obolele Rade, končna smrt in Pahorjevo ži-vljenje po njej), zazdijo kot avtotera-pija oziroma poskus individualnega obračuna s preteklim, ki je ostalo neizrečeno. V poplavi informacij, prepisanih misli in koresponden-ce se intuitivno kot najbolj iskrena Pahorjeva tožba izlušči nekakšna pekoča krivda, ki jo post festum čuti do žene, ki je »živela v njegovi senci«, ki je ostajala doma, medtem ko je potoval, ki je bila večkrat vara-na in je ob njegovih 'anarhističnih' podvigih ostajala nema.

Avtorjevo psihološko motrenje njunega odnosa, ki se implicitno razodeva kot neznatna vendar vztrajna rdeča nit dela, še doda-tno podžge pikro Radino pismo iz osemdesetih, ki ga pisatelj najde po njeni smrti. Tekst, zasičen s po-nosom, ga preseneti. Poln je srda,

očitkov in obtožb Pahorja in njego-ve družine, v kateri se Rada ni čutila sprejeta. Pahor si pismo razloži kot odgovor, ki se je rodil na zahteve bolečega trenutka: kot nepremišlje-no reakcijo na neprijeten dogodek, ki je soprogo vznemiril. Subjektivna razlaga 'napada' pa ga ne odvrne od nadaljnjega raziskovanja, o ženinem občutenju zato poizveduje pri njuni prijateljici.

Globalna atmosfera, v katero je delo zavito, vsebuje nekakšen ne-razložljiv priokus; in sicer kako je Boris Pahor, sinonim za humanista, pričevalca in izpovedovalca zgodb tistih, katerih kosti ne morejo več spregovoriti, pozabljal in z distanco dojemal nekoga, ob katerem je pre-živel več kot petdeset let. Odgovor je mogoče najti v razlagi, da je svoje celotno življenje posvetil slovenski besedi in literarnemu snovanju – ure in ure je preživljal za pisalnim strojem in posledično ni bil v taki meri udeležen v vsakdanu svoje so-proge in otrok. Sam priznava, da je žalostno usodo svoje žene nepremi-šljeno umestil v kolektivno hudo in se ji ni približal s tako mero senzi-bilnosti, kot se je na primer Luciji, realni osebi, ki jo je zlorabljal oče in o katere izkušnji lahko beremo v ro-manu Zibelka sveta.

Ne glede na Pahorjev naslov je tista prava knjiga o Radi nekoč že bila na-pisana. Zapisala jo je sama, čeprav jo je z razliko od svojega soproga na-slovila z imenom svojega brata Moj brat – Janko Vojko. Ob prebiranju edine monogra�je, ki je na pobudo Draga Jančarja prišla izpod Radinih

rok, je bralcu posredovan občutek, da je bila pripovedovalka pogumna, pokončna in neomajna oseba, ki je v svoji vasi Šembid (danes Podnanos) kljubovalno stala nasproti vsem drakonskim izmom dvajsetega sto-letja, ki so ji skušali zdrobiti esenco – fašizmu, nacizmu in komunizmu.

V avtobiografskem romanu Radoslava veristično izpiše tra-gično pripoved o svoji družini na Primorskem. Piše o svojem bratu narodnem heroju in sestri Boženi, o požigu domače hiše, prestajanju za-porne kazni, internaciji v Piemontu idr. Pisatelj Alojz Rebula v spremni besedi zapiše, da v romanu ne gre za artikulacijo »priskutne osvobodilne samoumevnosti, kaj šele režimske spogledljivosti, ampak občutljivo registriranje vsega živega, od člo-vekovega pro�la do vzdušja nekega okolja.« V delu se Radoslava uma-kne izpod osojne 'protekcije' pro-minentnega slovenskega pisatelja in spregovori v svojem imenu zase in za svoje bližnje.

Pahorjeva Knjiga o Radi je nasta-jala od leta 2009 do 2011. Za pisalni stroj se je pisatelj usedel popoldne po kosilu, ko se je vrnil iz bolnišni-ce, kjer je ženo dnevno obiskoval in negoval. Kljub letom, ki jih premo-re, je na dan zamenjal štiri različne avtobuse, da jo je videl in posedel ob njej, ki je ob treh NE - jih, ki so in ga še vedno spremljajo na poti ži-vljenja, ne glede na vse bila in ostala deležna njegovega pritrdilnega DA.

Maja Žvokelj

6 OBČINA VIPAVATretji rojstni dan - dan odprtih vrat v PristanuPrvi stanovalci so se v Center starejših v Vipavi vselili v začetku februarja 2010. Danes življenje v Pristanu valovi nadvse živahno. V sredo, 6. marca 2013, bodo v centru pripravili dan odprtih vrat za vse tiste, ki bi si ga želeli ogledati ali pridobiti dodatne informacije o centru in pestrem dogajanju v njem.

Veliko prostora za veliko dogaja-nja

Leta 2008 je Zavod za socialno oskrbo Pristan, ki ga vodi direk-tor Martin Kopatin, na razpisu Ministrstva za delo, družino in so-cialne zadeve pridobil koncesijo za izvajanje institucionalnega varstva starejših. V prvih mesecih leta 2010 so se v novozgrajeni Center starejših v Vipavi začeli seliti prvi stanovalci.

V centru je prostora za 104 stanov-alce, ki so razporejeni v pet oddel-kov, izmed katerih je eden prilago-jen stanovalcem z demenco, ki potrebujejo 24 - urni nadzor. Vse sobe, eno in dvoposteljne, so nad-standardne in stanovalcem nudijo veliko mero udobja in varnosti. V Pristanu je veliko skupnih prosto-rov, ki omogočajo druženje in boga-

to družabno življenje. V pritličju sta prostora za � zioterapijo in delov-no terapijo, kavarna ter prostorna avla. Okolica z veliko zelenja in lega, ki ponuja obilo sončnih žarkov, je izjemno primerna za krajše spre-hode ali daljše pohode.

Dolgega časa ni V Pristanu se zavedajo, kako

pomembno je aktivno in kako-vostno preživljanje prostega časa v poznejših življenjskih obdobjih, zato je stanovalcem na voljo veliko oblik aktivnosti, ki se jih po svojih željah in sposobnostih z veseljem udeležujejo. Večina stanovalcev Pristana med tednom komaj čaka jutranjo telesno vadbo ob 9. uri. Skupni vadbi sledijo individualne aktivnosti v � zioterapiji. Stanoval-ci na razgibalnih uricah vrtijo sob-no kolo, trenirajo hojo in na druge načine krepijo mišice ter vzdržujejo � zično kondicijo.

V delovni terapiji se preizkušajo v ročnih spretnostih in miselnih igrah. Radi se pomerijo v različnih družabnih igrah, kot so domine, šah ter karte in tekmujejo v metanju pi-kada. Stanovalci posebej radi igrajo

tombolo, ki je na vrsti vsak pone-deljek popoldan. Takrat med njimi završi prijetno vznemirjenje. Na-grade niso velike, a ravno pravšnje, da ima igranje smisel.

Vsak dan dopoldan je v Prista-nu poskrbljeno tudi za duhovno oskrbo. Stanovalci, ki to želijo, se udeležijo bogoslužja v manjši kape-li. Še posebej obiskane pa so ne-deljske maše v večnamenskem pro-storu. Spomladi stanovalci posebej radi pomagajo pri urejanju oko-lice. V toplejših mesecih se podajo na planinske pohode do Zemona in drugih okoliških gričkov, zlasti pa se razveselijo izletov z avtobusom.

Obiski prostovoljcev in društev Strokovno usposobljeno osebje v

Pristanu daje velik pomen   med-generacijskemu povezovanju.

Stanovalce redno obiskujejo otro-ci iz vrtcev, šolarji, in gimnazijci. Iz Ško� jske gimnazije v Vipavi, ki se nahaja v neposredni bližini Pristana, vsako šolsko leto tedensko priha-ja na obisk k stanovalcem preko 50 prostovoljcev. Lavričeva knjižnica Ajdovščina z mrežo prostovoljcev skrbi za bralni krožek v Pristanu.

Stanovalci se vključujejo v sodob-no terapijo s pomočjo psov. Dvakrat mesečno jih iz društva Tačke pomagačke s svojima pasjima pri-jateljema obiščeta Cvetka in Alen-ka Gorjan. V popoldanskem času različna društva v avli pripravijo krajše koncerte in gledališke upr-izoritve. Redni gostje v Pristanu so člani Kulturnega društva Vipavs-ki tamburaši, moški pevski zbor župnije Sv. Štefan Vipava, mladi kitaristi iz Podnanosa, članice društva Žar, Medgeneracijsko društvo 4 letni časi Ajdovščina …

Razvajanje brbončic Na prvem mestu je skrb za dobro

počutje stanovalcev, k čemur prisp-eva tudi pester in raznolik jedilnik, za katerega redno skrbijo kuharji v Pristanu. Enkrat mesečno prip-

ravijo eko hrano, ki jo nabavijo pri okoliških kmetih. Brbončice stanov-alcev dodatno razvajajo Irena Durn in njene prijateljice, ki stanovalcem vsak torek spečejo domače � ancate. Ob sredah popoldne je na vrsti Ku-linarika. Članice različnih društev iz cele Vipavske doline, ki delujejo pod okriljem Društva Upokojen-cev Ajdovščina, stanovalcem sku-hajo razne dobrote ter se z njimi družijo ob kavi. Najslajši v Prista-nu pa so četrtki, ko se stanovalci po jutranji telovadbi družijo ob kavi in slaščicah. Sladki dan vedno spremlja glasba, za katero poskrbi ‘hišni DJ’ Ignacij Stibilj.

 Veselje in rajanje ob praznikih Posebej veselo vzdušje je pred

prazniki, ko stanovalci izdelujejo dekoracije, voščilnice … Igrivosti in idej ob tem ne zmanjka. Nazad-nje so izdelali pustne maske. Že 8. februarja je v Pristanu vzvalovalo predpustno navdušenje, saj so na obisk prišli ptujski kurenti. Na pust-ni torek je sledilo pravo rajanje, ob taktih članov ansambla Gorski cvet.

Do konca leta bo v Pristanu še ve-liko slavnostnih dogodkov. Vsako jesen se stanovalci skupaj s svojci in prijatelji družijo na kostanjevem pikniku. Začetek decembra stanov-alce obišče dobri mož Miklavž, leto pa se zaključi s svečano večerjo in plesom.

Jože Železnikar, stanovalec: »V Pristanu sem praktično od začetka in v njem se počutim odlično. Ves čas se nekaj dogaja. Ker obožujem hojo, me boste lahko zjutraj navsez-godaj srečali na sprehodih v bližini Pristana. Vsak dan se pridružim tudi jutranji telovadbi, nato še in-dividualno nabiram kondicijo na sobnem kolesu in ostalih vadbenih

pripomočkih. Pri tem mi pomaga � zioterapevtka, ki je tako odlična, da bi težko našli boljšo. Veliko mi pome-ni, da lahko imam svojo sobo in s tem tudi dovolj zasebnosti. Posebej pa se veselim torkov, ko me obiščeta pro-

stovoljki s Ško� jske gimnazije Vipa-va. Pogovarjamo se o šoli, življenju in mladosti. Praktično o vsem. Post-ali smo pravi prijatelji.«   

Ivana Bratož

Stanovalci so izdelali pustne maske

Da igrivost ne pozna mej in let, pride najbolj do izraza v pustnem času

Stanovalci se radi podajo na krajše sprehode, pa tudi malo daljše pohode do Zemona in drugih okoliških gričkov

Stanovalec Jože Železnikar

Dan odprtih vratTretji rojstni dan bodo v Prista-

nu obeležili 6. marca, z dnevom odprtih vrat. Predstavitev in voden ogled centra bo v dveh sklo-pih, ob 10. in 16. uri. Dobrodošli so vsi, ki si želijo center ogledati, začutiti valovanje življenja v njem in pridobiti dodatne informacije. Podatke in odgovore na vprašanja bodo lahko pridobili tudi tisti, ki jih zanima storitev Pomoč družini na domu, ki jo Zavod za social-no oskrbo Pristan izvaja od leta 2004. Do danes je Pristan prido-bil kar 7 občinskih koncesij, med drugim tudi v občinah Vipava in Ajdovščina.

7OBČINA VIPAVAPrireditev ‘Izvirna Vipavska’Letos bomo v Vipavi in bližnji okolici prvič organizirali prireditev Izvirna Vipavska, ki bo potekala v soboto, 25. in nedeljo, 26. maja 2013. Na prireditvi bo na izviren način ponujeno vse, kar Vipavska dolina ponuja, rdeča nit prireditve pa bodo vipavske češnje.

V soboto in nedeljo si boste lahko brezplačno ogledali Lanthierijevo graščino in

spoznali naravne in kulturne zna-menitosti Vipave skupaj z lokalnim turističnim vodnikom. Prenovljena Lanthierijeva graščina je svoja vra-ta prvič odprla v mesecu novembru in požela veliko zanimanje za ogled tako domačinov kot tudi obiskoval-cev iz drugih krajev. Zato verjame-mo, da bo tudi v času prireditve po-

večan obisk. Na glavnem trgu bo KID Teodozij

odprl Rimsko taverno, v večernem času si boste lahko ogledali prave gladiatorske boje. V nedeljo popol-dne pa ne zamudite dirke rimskih kvadrig za veliko nagrado Teodoz-ija.

Pred Lanthierijevo graščino bodo svoja vina na pokušnjo ponudi-li vipavski vinarji, kulinarične dobrote pa gostilne iz Vipavske

doline. Organizirana bodo tudi tržnica

s ponudbo vipavskega podeželja (sadje, siri in druge domače do-brote) ter umetniška tržnica z ro-kodelskimi izdelki.

V času prireditve bo organiziran tudi turnir v nogometu, plezalna tekma in mnogo drugih športno rekreacijskih aktivnosti. V nedeljo pa ne zamudite 2. pohoda po vasi Slap – vas zlatih kapljic.

Vse, ki vas zanima sodelovanje na dogodku vabimo, da se oglasite v Centru za razvoj podeželja TRG Vipava, Glavni trg 1 v Vipavi. Več informacij na tel: 368 70 40, 368 70 41 ali 051 215 226 ter preko e-pošte: trg.vipava@siol.net ali tic.vipava@siol.net.

Spoznajte vipavsko izvirnost in pridružite se nam na Izvirni Vipavs-ki!

mh

Ena od dvoran Lanthierijevega dvorca

ZbadekPo Vipavi so letos okna in

izložbe okrasili z jaslicami, kar je nedvomno pripomo-

glo k posebnemu prazničnemu vzdušju v kraju. Nekdo je jaslice postavil kar v duplo drevesa na starem placu. Domiselno! Toda kratkega daha. Ker se je našel pametnjakovič, ki je � gurice pobral, mah pa pustil. Resda so časi hudi in je kraj vse več, toda da pokradeš � gurice Jezuščka,

Marije in Jožefa ter ovčke? Kako jih je sploh moč pretopiti v

denar? In če je doma iz njih naprav-il jaslice, kako se zmikavt počuti ob ukradeni sveti družini? 

Ali pa gre ‘zgolj’ za objestnost,  celo prirojeno zlobo, da nekomu pač narediš škodo?

Kakorkoli, normalnemu človeku nerazumljivo, toda očitno resnično.

nn

Planinsko društvo Podnanos

Izlet v neznano

Drugo nedeljo v februarju smo se odpravili na izlet v neznano. Obiskali smo pri-

jazno istrsko vasico, kjer je marsika-tera hiša še danes ohranila značilne kamine ali kavade. Ker naj bi tu sa-dili murve, se je vasice oprijelo ime Movraž. Movraška vala je pokrajina, skrita med kraške hrbte vzhodnega predela slovenske Istre. V Movra-ški vali z obrobjem srečamo števil-ne kraške pojave: suhe rečne doline, presihajoče jezero, ponore ter kra-ške izvire. Še danes se zgodi, da je v movraški vali jezero, saj se kraška narava vale kljub sanacijam požiral-nikov in melioracijami ne vda in še vedno poplavlja.

Podnanoški planinci, bilo nas je kar za cel avtobus, smo se iz Movraža povzpeli do cerkve sv. Kvirika nad Sočergo. Tam nas je pričakalo toplo sonce, ki smo ga

izkoristili za kratek počitek in ma-lico. Od tam smo se sprehodili po kraškem robu tik nad steno Veli Badin in kmalu prispeli do narav-nega mosta. Naravni most se pne v dolžino šestih metrov, visok je štiri metre in je na več mestih že pošteno razpokan.

Še bolj zanimivi pa so spodmo-li, ki jim pravijo tudi ušesa Istre in so velika naravna znamenitost. Stena je visoka 28 metrov in neka-teri od spodmolov imajo strop na sedemnajstih metrih višine. Z malo domišljije dobi stena podobo mor-

skega vala. Sicer pa je zadrževanje pod steno omejeno zaradi gnezde-nja ptic, prav tako je prepovedano plezanje.

Pot smo nadaljevali proti vasici Dvori in nato nazaj v Movraž. Ker je bila ravno pustna nedelja, smo se pri avtobusu posladkali še s slastni-mi kro�.

Da ne bi bili prehitro v domačih krajih, smo zavili v Hrastovlje, kjer smo si ogledali eno najpomembnej-ših kulturnih znamenitosti sloven-ske Istre – cerkev sv. Trojice. Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, okoli nje pa se razprostira dobro ohra-njeno štirikotno taborsko obzidje z dvema okroglima obrambnima stolpoma. Cerkev krasijo freske in glagolski napisi iz 15. stoletja, naj-bolj znameniti del je mrtvaški ples. Cerkev je uvrščena na seznam sve-tovne kulturne dediščine.

Po ogledu in krajšem postanku za kavo smo se zadovoljni ter pol-ni lepih vtisov odpeljali nazaj v Podnanos.

Andreja Semenič

V dvorcu Lanthieri v Vipavi …

... dobrodelni festival z vinsko kraljico Vipavska vinska kraljica v sodelovanju s Centrom za razvoj pode-želja TRG Vipava organizira dobrodelni festival vin, na katerega prisrčno vabimo vse, ki bi radi okusili izbrana Vipavska vina in hkrati pomagali otrokom, ki potrebujejo pomoč na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Šempeter.

Festival se prične 9. marca ob 15.00 v Lanthierijevem dvor-cu v Vipavi.

Na festivalu bodo številni vinarji iz Vipavske doline predstavljali in ponujali vina, ki vas bodo navdu-šila s pestrostjo okusov, različnimi letniki in tehnologijami pridelave.

Vinarji bodo prispevali tudi iz-brana vina, ki jih bomo na dražbi ob 18. uri prodali najboljšim ponu-dnikom.

Poleg žlahtne kapljice bodo obi-skovalcem na voljo tudi drobni pri-grizki.

Sredstva, zbrana z vstopnino, ki znaša za neomejeno število vzorcev 5 evrov, in sredstva zbrana na draž-bi, bodo v celoti namenjena pedia-tričnemu oddelku SB Šempeter.

Za dodatne informacije pokličite tel.št: 040 727 247, oziroma pišite na mail: katja.blagonja@gmail.com.

V upanju, da v čim večjem številu združimo prijetno s koristnim, Vas z dvignjenim kozarcem pričakuje-

mo v obnovljeni graščini Lanthieri, da skupaj nazdravimo. Vipavska vinska kraljica Katja Blagonja,

Center za razvoj podeželja TRG Vipava Urška Grmek

Vinska kraljica Katja Blagoja - foto Leo Caharija

8 OBČINA VIPAVA

Mednarodni FotosejemPribližuje se edini mednarodni fotosejem v Sloveniji, ki bo potekal v soboto 23. narca v dvorani Mi-lojke Štrukelj v Novi Gorici.

Dogodek je v lanskem letu prejel veliko pozitivnih od-zivov, tako s strani obisko-

valcev kot s strani strokovne javno-sti.

Na sejmu si boste lahko ogledali in kupili tako novo kot staro foto in video opremo po akcijskih cenah. Pri razstavljavcih iz Slovenije, Italije in Hrvaške boste lahko opremo preizkušali in testirali. Bogat spre-mljevalni program bodo dopolnila zanimiva strokovna predavanja in delavnice:

• 11:00 – 12:00 Nejc Slatner & Ajda

Gorjanc (HeliVideo) – »Snemanje in fotogra�ranje iz zraka z radijsko vodenim helikopterjem« (demon-stracije)

• 13:00 – 14:00 Rajko Bizjak – »Kaj novega lahko izvemo o fotogra�ji z bliskavico«

• 15:00 – 16:00 Jani Ugrin – »Koncertna fotografija«

• fotograf Borut Peterlin – Demonstracije iz izvajanje por-tretiranja v tehniki Mokri kolodij na steklu. V sklopu obuditve ste-klenega studija iz leta 1898 studia Pelikan.

KJE: Dvorana Milojke Štrukelj, Delpinova 7, 5000 Nova Gorica

KDAJ: Sobota 23. 3. 2013 od 10.00 do 17.00.

PRISPEVEK/VSTOPNINA: 3 €ORGANIZATOR: Foto klub

Vipava v sodelovanju z hrvaškim društvom Svijet Fotografije.

Več informacij na spletni strani: www.fotosejem.com

ter na Fb strani: www.facebook.com/fotosejem/

Vljudno vabljeni!Foto klub Vipava

Vipavska klet na turnirju v BiH

Mednarodna teniška fed-eracija je v Sarajevu organizirala turnir za

Davisov pokal med reprezentan-cama Bosne in Hercegovine in Luksemburgom. Turnir je po-tekal od 1. do 3. februarja 2013 v športni dvorani Mojmilo.

Turnirja se je kot pokrovitelj udeležila tudi vinska klet Vipa-va 1894, ki je na tržišču BiH pre-

cej prepoznavna s svojimi vini. Za povabljene goste je pripravila pred-stavitev svojih vin. Na degustaciji so tako lahko gosti poizkusili nekatera nagrajena vina v letu 2011 (chardon-nay Ventus 2011 – srebrna medalja Chardonnay du Monde, sauvignon Ventus 2011 – bronasta medalja Finger Lakes ZDA, zelen Lanthieri 2011 – bronasta medalja Decanter ).  

mt

Predstavnika Teniške zveze BiH, Matjaž Trošt (drugi z leve) - vinska klet Vipava 1894, Re� k Hasanović (skrajno desno) – somellier in zastopnik kleti v BiH

Zimski vzpon na Nanos

Tridesetič po Vojkovih potehPlaninsko društvo Podnanos organizira v nedeljo, 3. marca 2013, že 30. tradicionalni pohod na Nanos - Po Vojkovih poteh.

Začetek pohoda je pred šolo v Podnanosu, ura ni določena, ker pohodniki startajo sami

časovno poljubno, kot pač prispejo v Podnanos. Pot pelje iz Podnanosa čez potok Močilnik, nato pa  skozi vas Podbreg čez Tabor in se vzpenja na planoto Zatrep.

Od tu se steza strmo dvigne v

pobočje Nanosa. Na vrh pridemo pri kapelici, takrat smo ‘Na Konju’, na višini 920 m. Če je lepo vreme, je od tu lep razgled po zgornji Vipavs-ki dolini, Krasu ter do morja in na-prej v Furlansko nižino.

Od kapelice se steza spušča do kmetije Strgarjevih, nato pa gremo delno po gozdni cesti, delno pa po

stezi do lovske koče LD Vojkovo, kjer je konec pohoda. Tudi tu se po-hodniki lahko okrepčajo in potrdijo vzpon. 

Sam pohod traja okrog štiri ure in je primeren za vse kategorije pohod-nikov.

Ker je letos izredno veliko snega, priporočamo primerno obutev in opremo za zimske razmere.

Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost.

Startnine ni, pijača in jedača bo na razpolago po simbolični ceni.

Dodatne informacije lahko dobite pri  predsedniku društva Sandiju Nabergoju, tel. 041 961 598, ali pa na mail naslovu:   info@pd-podna-nos

Lepo vabljeni v čim večjem številu na Nanos!

Irma Božič, PD Podnanos

Pri koči LD Vojkovo se pohod konča

Brezplačne strokovne delavnice v okviru projekta

»Moj kraj je turizmu prijazen«V Centru za razvoj podeželja TRG Vipava nadaljujemo z izvajanjem

projekta Moj kraj je turizmu prijazen. V mesecu marcu vas vabimo, da se udeležite zanimivih brezplačnih izobraževalnih delavnic pod strokovnim vodstvom uveljavljenih domačih strokovnjakov.

Delavnice so namenjene turističnim ponudnikom, turističnim vodni-kom in vsem, ki vidijo priložnost v turističnih dejavnostih.

Program izobraževalnih delavnic:- sreda, 6. marca 2013, ob 17.00 uri – »Kaj lahko pričakujemo od turiz-

ma«, predava Iztok Bončina- četrtek, 7. marca 201, ob 17.00 uri – »Bonton turističnega vodenja in

nastopanja v javnosti«, predava Iztok Bončina- četrtek, 14. marca 2013, ob 18.00 uri – »Inovativnost v turizmu; uporaba

socialnih omrežij v turizmu«, predava Nina Cvirn- četrtek, 21. marca 2013, ob 18. uri – »Spletno komuniciranje v turizmu«,

predava Primož Žižek

Delavnice bodo potekale v prostorih Centra za razvoj podeželja TRG Vipava (Vinoteka Vipava), Glavni trg 1, Vipava. Vljudno vas prosimo, da vašo udeležbo predhodno sporočite na tel.: 05 368 70 40 ali 051 215 226, lahko pa nam pišete na trg.vipava@siol.net.

Vljudno vabljeni!

PE PostojnaVolaričeva�5c

tel.:�05�726�51�96

9OBČINA VIPAVAPlaninsko društvo Podnanos

Po tridesetih letih novim izzivom naprotiPlaninsko društvo Podnanos je na rednem občnem zboru obeležilo trideset let delovanja. Člani dru-štva so se zbrali prvo februarsko soboto v gasilskem domu v Podnanosu. Kulturni program so obliko-vali mladi kitaristi iz Podnanosa, moški pevski zbor Vidus ter voditeljica Maruša Trošt.

Zbrane je najprej nagovoril predsednik društva Sandi Nabergoj: »Želja po nada-

ljevanju neke tradicije, druženju z istomislečimi ter želja po spozna-vanju novih, še neodkritih dožive-tij, je vodila skupino ljubiteljev gora in narave, da so 11. decembra 1982 ustanovili Planinsko društvo Pod-nanos. Namen društva je bil, da bi organizirano vodili in vzgajali ljubi-telje planin, ki jih v tem delu Vipa-vske doline ne manjka. Društvo je v začetku štelo štirideset članov, že v naslednjem letu se je več kot pod-vojilo. Samo dober namen, vztrajno in trdo delo ter pravilno zastavljeni cilji skozi vsa leta so botrovali uspe-šni zgodbi, kot je zgodba PD Pod-nanos.«

Planinstvo v Podnanosu zase-da pomembno mesto. Društvo je v vseh teh letih organiziralo veli-ko pohodov, prireditev in taborov. Številni med njimi so postali tradi-cionalni. Prvo nedeljo v novem letu se planinci zberejo na Konju, kjer odkrivajo 'zaklad'. Vsako leto zako-pljejo steklenico vina, ki jo spijejo naslednje leto.

V februarju društvo organizira izlet v neznano. Vsako leto obišče-jo nov kraj, za katerega udeleženci ne vedo vnaprej. V spomin na do-mačina Janka Premrla – Vojka dru-štvo organizira zimski pohod po Vojkovih poteh na Nanos. Pohod začnejo v Podnanosu, sledi vzpon na Konja, mimo spomenika do Strgarjeve domačije ter naprej do Lovske koče. Pohod je zelo obiskan.

Že vrsto let je državni praznik, 27. april, namenjen družinskemu po-hodu. Udeleži se ga veliko planin-cev, predvsem zato, ker je primeren za vse generacije.

Eden največjih projektov PD in mladinskega odseka je organizaci-ja vsakoletnega planinskega tabo-ra, ki je namenjen osnovnošolskim otrokom. Mladi planinci teden dni preživijo v naravi, spijo v šotorih, se

družijo ter osvajajo okoliške hribe. Prav posebno mesto med pohodi

ima tako imenovan izlet v tujino. Začelo se je leta 1995 z odpravo na Mont Blanc. V zadnjih letih so po-samezni člani planinskega društva osvojili veliko najvišjih evropskih gora: Mont Blanc, Gran Paradiso,

Grossglockner, Piz Bernina, Grossvenediger, Dachstein, Civetta pa še in še. Prav poseben čar teh izletov je tudi prijateljsko druženje planincev.

Leta 1998 je PD prvič organizi-ralo gorski tek na Nanos v spomin na Fabjana Furlana, člana PD in alpinista, ki se je smrtno ponesrečil v steni Stenarja. Vsako leto se teka udeleži veliko tekačev in tekačic iz vse Slovenije in zamejstva.

V zadnjih letih se udeležujemo po-hoda Z Vertovcem v rojstni kraj slo-venske himne, vpeljali smo pohod ob polni luni, za družine s predšol-skimi otroki pa je organiziran dvo-dnevni tabor v bližnji okolici.

Društvo že od ustanovitve vzpod-buja delo z mladimi. Tudi letos poteka planinski krožek, mladi so se udeležili tekmovanja Mladina in gore, kjer so dosegli lepe uvr-stitve. Ob letošnjem praznovanju 120 - letnice ustanovitve PZS jim je pripadla prav posebna čast, saj so z videoposnetkom sodelovali pri kul-turnem programu. Kratek pregled tradicionalnih akcij pa še zdaleč ne pove dovolj o vsem, kar člani dru-štva počnejo.

Sandi je v svojem nagovoru po-vedal še, da je posebna vrednota društva prostovoljno delo, ki pa je v današnjem času premalo cenje-no. To postavlja društvo pred nove izzive, s katerimi se bo potrebo so-

očiti. Svoje misli je zaključil z verzi članice društva Ide Semenič:

»Lepo je imeti le lepe spominena srečne in radostne dni,pozabiti treba okus je grenčinekakor, da tega nikdar bilo ni«.Sledil je redni občni zbor, na ka-

terem so bila predstavljena poročila

o delu društva v letu 2012, mladin-skega odseka, blagajničarke ter nad-zornega odbora. Ob tej priložnosti so podelili priznanja v zahvalo čla-nom, ki so v društvu aktivni že od vsega začetka. Prejeli so jih: Ivan Kodre, Jurij Koritnik, Bernard Volk, Marinka Curk ter Rina Bratož.

Društvu so ob tej priložnosti česti-tali predstavniki ostalih društev v vasi, največ navdušenja pa je požela novica, da bo društvo od Krajevne skupnosti dobilo v uporabo svoj prostor. Po končanem uradnem delu je sledil ogled kratkega �lma ter fotogra�j iz planinskega tabo-ra Krn 2012. Pripravil jih je Miha Božič. Sledilo je prijetno druženje ob dobri hrani ter glasbi Mladih Šembidcev.

Seznam akcij društva v letu 2013 si lahko ogledate na spletni strani: http://www.pd-podnanos.si/

Novost v tem letu je sodelovanje s PD Ajdovščina in PD Vipava pri organiziranju pohodov.

Naj ta zapis velja kot povabilo v našo družbo, na naš naslednji iz-let. Prva priložnost bo že v nedeljo, 3. marca 2013. Pojdite z nami po Vojkovih poteh na Nanos!

Andreja Semenič

TIC Vipava na sejmu EXPOMEGO v GoriciOd četrtka, 21. do nedelje, 24. februarja 2013 je na sejemskem pro-storu v stari Gorici potekal sejem Expomego. Sejma se je udeležil tudi Turistično informacijski center Vipava. Obiskovalci sejma so nas našli v okviru razstavnega prostora 'Smaragdna pot', ki smo si ga de-lili še z LTO Sotočjem ter TIC – i iz Kanala ob Soči, Kobarida in Bovca.

Na našem prostornem raz-stavnem prostoru so se predstavljali številni roko-

delci in sirarji, v okviru naše stojnice pa predvsem vinarji.

V četrtek so lahko gostje oku-šali vrhunska vina iz vasi Slap pri Vipavi. Za promocijo sta poskrbela Peter Rondič in Jernej Žorž, oba iz društva vinogradnikov Slap – vas zlatih kapljic.

V petek se nam je na sejemskem prostoru pridružila vinska klet Pasji rep, v sobota pa Peter Ferjančič s Planine. V nedeljo so lahko gostje okušali vina iz vinske kleti Vipava ter tudi nanoški sir, posladkali pa so s slaščicami iz Pekarne Ježek.

Sejem je bil dobro obiskan predvsem v soboto in nedeljo. Obiskovalci so prihajali iz vseh kon-cev obmejnega območja, polovica je bilo italijansko govorečih, polovi-ca pa slovensko. Seveda pa so nas obiskali tudi domačini iz Vipave in Ajdovščine.

Na pultu TIC - a Vipava so se go-stje predvsem zanimali za poho-dništvo in kolesarjenje, gostinsko ponudbo ter prihajajoče prireditve. Zelo so bili navdušeni nad našo novo prireditvijo 'Izvirna Vipavska, ki bo 25. in 26. maja.

Vabljeni zopet drugo leto na sejmu Expomego!

mh

850,00�

790,00�bela

AKCIJA

AKCIJA

AKCIJA

Imitacija zlati hrast!

10 OBČINA VIPAVAZa vsakogar nekaj

Na Ško� jski gimnaziji Vipava v januarju in februarju predavali zanimivi gostjeTako je naneslo, da se je v začetek koledarskega leta na ŠGV zgostilo kar nekaj dogodkov, ki so med nas pripeljali zanimive goste: na eni strani so nas z dolgoletnimi izkušnjami nagovarjali ugledni strokovnjaki, na drugi sta svojo vizijo delovanja na družbenem področju pred nami razgrnila naša nekdanja dijakinja in dijak.

Miha Mihelič: Trije tedni med Indijanci Lakota

Januarja nas je v okviru Naših večerov obiskal naš nekdanji di-jak Miha Mihelič in nam v dvour-nem predavanju razgrnil spoznan-ja, opažanja in izkušnje s svojega dvakratnega bivanja v ZDA, pred-vsem z zadnjega, ko je tri tedne kot prostovoljec preživel na ranču v južni Dakoti, v rezervatu Indijancev

plemena Lakota (Sioux). Medtem ko je kot prostovoljec pomagal na poljih svojega gostitelja, igralca Rus-sela Meansa, ki je v � lmu Poslednji Mohikanec igral eno izmed glavnih vlog (umrl oktobra 2012), je spozna-val kruto zgodovino in sedanjost življenja v rezervatih. Predvsem se je dotaknil množice krivic, pravega holokavsta, ki je bil od kolonizaci-je belcev dalje izvajan nad prvot-nimi prebivalci severne Amerike. (Ravnanje ameriške vlade z Indijan-ci je bilo zelo všečno samemu Hit-lerju, kar v okviru priprav na iztre-bljanje Judov omenja v svoji dru-gi knjigi!) Če izvzamemo vse po-sledice, ki se v življenju Indijancev kažejo danes (revščina, alkoholi-zem, brezposelnost, prekomerna telesna teža), zgodovina ne more molčati predvsem o pokolu pri Ran-jenem kolenu in prisilnem odvzemu indijanskih otrok, ki so v zelo odd-aljenih internatih, tudi krščanskih, vzgajali po sistemu ‘Ubij indijan-skost, reši človeka!’. V teh šolah je bila kar 70 % smrtnost; povedano drugače – če so družini odvzeli tri otroke, se dva nikoli več nista vrnila domov. Oton Župančič je v svoji Dumi zapisal: »Videl sem matere – kakor pri nas so bedele nad zibelko …« Kdo ima torej pravico v imenu pritlehnih interesov seči v zibelko katerekoli matere?

Mihovo predavanje se je vseh zelo dotaknilo in prepričani smo, da na to temo še ni rekel zadnje besede. O tem priča tudi dokumentarni � lm, v katerem je strnil bogato slikovno in � lmsko gradivo te prostovoljske izkušnje.

Dr. Jože Bajzek: Ljubiti pomeni hraniti in negovati!

V začetku februarja je profesorski zbor ŠGV nagovoril dr. Jože Bajzek, duhovnik, salezijanec, ki je po opravljenem doktoratu iz sociologi-

je na jezuitski univerzi Gregoriana v Rimu kot profesor predaval na Salezijanski univerzi v Rimu, pozne-je pa v ‘večnem mestu’ deloval tudi na Inštitutu za sociologijo. Danes je upokojen in živi na Opčinah, kjer pomaga tamkajšnjemu župniku. Prosvetni delavci ajdovske in vipavske občine dr. Bajzka dobro poznamo, saj nam je že dvakrat odmevno predaval pred začetkom šolskega leta na temo Sedem kora-kov za boljšo šolo.

V tokratnem nagovoru je nad-aljeval svoje razmišljanje, da je pri vsakem delu, še posebej vzgo-jnem, potrebna izjemna senzibil-nost. Odnos do otrok v šoli lah-ko namreč primerjamo z odnosom staršev doma in to ponazoril s prim-erom: »Ko prideš domov, ti otrok da risbo, narisano zate. Vzameš ga v naročje in mu poveš, da si ga tudi ti pogrešal – s tem povzdigneš nje-govo samospoštovanje, šele potem pohvališ risbo (povzdignjena bo njegova samozavest). Kajti samo krepitev samozavesti pri vzgoji ni dovolj.«

V svojem razmišljanju je še poudaril, da bi morali v šolah ponov-no krepiti predvsem tri razsežnosti: družino, vzgojo za dobrega človeka, ‘narodno umetnost’, v okviru katere iščemo pozitivno. Namesto tega tro-jega nam sodobni svet ponuja svo-

bodni trg, zgolj izobrazbo brez ozi-ra na človeka, ideale pa nam kroji-jo mediji. Zato je potrebno (individ-ualno in kot šola) skrbeti za razvoj na vseh štirih področjih: telesnem, duševnem, duhovnem in socialnem. Če to delamo, ne bomo zgrešili v vzgoji in izobraževanju.

Dr. Alenka Rebula: Ne prepusti-mo se jezi

Alenka Rebula, pesnica, publicist-ka, psihologinja, učiteljica, mati, postaja v slovenskem prostoru ve-dno bolj prepoznavna. Verjetno predvsem zato, ker zna kot preda-vateljica vse tisto, kar pravzaprav že vemo, v nas ponovno prebudi-ti, nas pomiriti, potolažiti, tudi vz-podbuditi, da ne zaspimo na mehki blazini otopelosti. S svojim mirnim, božajočim glasom? Izbiro pravih besed? Prepričljivo strokovnostjo? Pravzaprav z vsem.

V začetku februarja je starše, za-poslene na ŠGV in zunanje obis-kovalce nagovorila predvsem z razmišljanjem, kako se spopasti s tako zelo aktualno in v marsikat-eri družini vedno pogostejšo temo stiske ob izgubi službe. Tudi iz last-nih izkušenj je poudarila, da pred-vsem ne smemo dopustiti, da nas vase posrka jeza, ki se potem razraste v vse pore našega življenja. In prav to najbolj občutijo naši otroci. Ko so v Italiji mladostnike spraševali, česa se najbolj bojijo, če bi starši izgubi-li službo, otroci niso odgovarjali, da npr. izgube materialnih dobrin, am-

pak tega, da bi se začeli starši prepi-rati, da bi se med seboj odtujili. Zato, pravi Alenka Rebula, ko smo skupaj, npr. pri kosilu, ne debatira-jmo o politiki, o vsem, kar je narobe – izkoristimo skupne trenutke za lepe, pozitivne misli.

Zorko Bajc: Nekaj misli ob slov-enskem kulturnem prazniku

Slovenski kulturni praznik je za šole gotovo vsakoletni izziv: Kaj ‘po-nuditi’ mladim, da bodo razmišljali o kulturi? Na ŠGV smo se letos odločili medse povabiti vsestranske-ga duhovnika Zorka Bajca, ki tre-nutno kot župnik živi in dela v Pira-nu, fotografa, � lmskega ustvarjalca, popotnika.

Svoje razmišljanje je zasnoval na temelju: s pomočjo tuje kul-ture razmišljati o svoji. Kot popot-nik je obiskal že številne države in s seboj vedno prinesel množico

umetniškega fotografskega mate-riala, predvsem pa veliko notranjih doživetij. Za predstavitev je izbral svoje potovanje v Iran (Perzija) in nam z besedami in kratkim � lmom odstrl svoja spoznanja, kako lahko sebe bogatimo, ko spoznavamo tuje

bogate kulture. Zorka Bajca kot fotografa nago-

varjajo predvsem obrazi, zato je ob obisku naše šole postavil tudi priložnostno razstavo fotogra� j ljudi z vseh koncev sveta s pomen-ljivim naslovom Svetloba obrazov.

Petra Stipanič: Možnosti dela v tujini

Sredi februarja letos je dijake dru-gega letnika obiskala naša nek-danja dijakinja Petra Stipanič. Pe-tra je diplomantka pedagogike in andragogike, predvsem pa ima obilico lastnih izkušenj s prosto-voljnim in plačanim delom v tuji-ni – ravnokar je namreč zaključila z osemnajstmesečnim delom v Brus-lju in se odpravljala na novo delov-no mesto v Švico.

Petra je svoje predavanje razdelila v tri dele: delo in praksa v tujini, študij v tujini, prostovoljstvo. Podala nam je ogromno podatkov, kako priti do ustreznih informacij za delo v tujini, na katero organizacijo ali program se obrniti, kako napisati življenjepis … Predstavila je programe Youth in action (kratkotrajni tečaji, us-posabljanja, krožki v okviru Evrop-ske unije), European Voluntary Ser-vice (2 -12 mesečni programi, raz-pisani ali lastni projekti), Erasmus in Ceepus (izmenjave študentov) in še mnoge druge. Vmes je povedala marsikaj zanimivega – npr. da se v tujini tudi študentsko delo šteje med delovne izkušnje in se ga upošteva pri dogovarjanju za neko delo ali službo ter da vedno bolj cenijo tudi prostovoljstvo in neformalne de-lovne izkušnje; da imamo Slovenci pri prijavah na projekte prednos-ti pred veliko večjimi narodi (Itali-jani, Francozi …); da je pri študiju na tujih fakultetah potrebne mno-go več samostojnosti kot pri nas … Poudarila je, da se mlad človek pri delu ali študiju v tujini verjetno

hitreje in bolj celostno osamosvoji, postane bolj odprtega duha, oboga-ti svoje izkušnje, ne uči se samo iz knjig, ampak predvsem od ljudi in drugih kultur, se zna bolje prilaga-jati in dobiva nove ideje. Petra je dijakom polagala na srce, da naj si

upajo sanjati, naj si zastavljajo vi-soke cilje in naj bodo vztrajni. Zelo praktičen predlog (morda nekat-erim poslušalcem – dijakom manj všečen) je bil tudi – čim bolj izkoris-titi možnost kvalitetnega učenja tu-jih jezikov v tem obdobju.

Dijakom je bil zelo zanimiv pred-vsem zadnji del Petrine pred-stavitve, ko je govorila o svojem šestmesečnem bivanju v Indi-ji. Opisala je nasprotovanje njen-ih staršev, ko je že po končani gim-naziji želela oditi v Afriko, zamudno iskanje informacij preko interneta in končno uresničitev dolgoletne želje, ko je preko nepro� tne orga-nizacije Food for Life dobila delo prostovoljne učiteljice angleščine na šoli za revne indijske deklice. Poleg angleščine je nato poučevala še vse mogoče – od risanja (njene varovan-ke do takrat še niso nikoli videle barvic), do petja (deklice so poz-nale samo meditativno petje k bogu Krišni), izumljala je nove disciplin-ske prijeme, svoje varovanke nego-vala in se igrala z njimi (tudi žoga je bila eden izmed zahodnjaških predmetov, ki ga deklice na šoli prej niso še nikoli videle). Kasneje je Pe-tra postala tajnica šole (dotedanja tajnica je zbolela za tifusom) in pre-vzela je tudi bolj formalne opravke, sprejemala goste, urejala zadeve s sponzorji iz Evrope … V pičlem prostem času je tudi potovala in tako spoznala vse razsežnosti Indi-je – od bogatih templjev in palač do zapuščenih revežev na ulici.

Petra je na koncu strnila svoje misli v ugotovitev, da je, kamorkoli greš, nujna � eksibilnost, usklajevan-je z drugimi, ter da posamičen pro-stovoljec sicer ne spremeni sveta, da pa tudi majhna dejanja štejejo in da se skupaj da narediti mnogo dobre-ga.

  Bojana P. Kompara in Jana Grohar

Miha MiheličZorko Bajc

dr. Alenka Rebula

Dr. Jože Bazjek

11OBČINA VIPAVA

Zeleni vrtni odpad

Zeleni vrtni odpad (rože, ple-vel, listje, pokošena trava, obrezano grmičevje, veje

dreves ...) je biorazgradljiv odpadek, ki nastaja pri delu na vrtovih, na ze-lenicah, pri urejanju živih mej, v sa-dovnjakih.

Zeleni vrtni odpad je prepoveda-no mešati z drugimi odpadki oziro-maga odlagati na ekoloških otokih.

Kam in kako z zelenim vrtnim od-padom?

1. Zeleni vrtni odpad komposti-rajte na svojem vrtu z namenom pridobivanja koristnega organskega gnojila.

2. V kolikor ne kompostirate, pri-peljite odpadek v Zbirni center Pod Dolgo Poljano in ga brezplačno od-dajte.

3. Odvoz zelenega vrtnega odpada naročite komunali:

- za večje količine naročite dosta-vo 7m3 kontejnerja, manjše količine do 2m3 pa odpeljemo s poltovor-nim vozilom; v soseskah se lahko skupaj dogovorite za naročilo kon-tejnerja in si strošek odvoza poraz-delite.

4. NOVO! Na dom vam dostavi-mo 120 l ali 900 l zabojnik za redno zbiranje zelenega vrtnega odpa-da. Frekvenca praznjenja se dolo-či po dogovoru (npr. na 14 dni ali 1x mesečno). Odvoz se zaračuna po veljavnem ceniku KSD d.o.o. Ajdovščina.

Enkraten odvoz zelenega vrtnega odpada naročite na GSM 031302 985. Za najem 120 l ali 900 l zaboj-nika pokličite na tel. št. 05 3659751 ali 05 365 9713.

Zabojniki pred zbirnim centrom so odstranjeni

Pozornost in previdnost pri odlaganju lesnega pepela!!!

Zabojniki za zbiranje komu-nalnih odpadkov, ki so bili nameščeni pred vhodom

Zbirnega centra pod Dolgo Poljano, so z mesecem februarjem odstranje-ni.

Na lokaciji, kjer so se zbira-li odpadki izven delovnega časa

Zbirnega centra, je odslej prepove-dano puščati kakršne koli odpadke. Odpadke iz gospodinjstev je možno še naprej, brez doplačila, oddajati v delovnem času Zbirnega centra.

Lesni pepel ni biorazgradljiv odpadek, je pa izredno bogat potencialni vir kalija za rastli-

ne, zato je dobro, da konča svojo pot kot sestavina v kompostu. V kolikor čistega lesnega pepela ne kompo-stirate, ga odložite v rjav zabojnik, v katerem se zbirajo biorazgradljivi

kuhinjski odpadki. Pri tem je nujno potrebna previdnost: zbran pepel pustite nekaj dni zunaj v kovinski posodi in šele, ko ste prepričani, da ne vsebuje žerjavice oziroma je ta pogašena, ga lahko odložite v rjav zabojnik na ekološkem otoku.

Dvodnevno odganjanje zime

Ptujski kurenti po Vipavski dolini!Na pustni konec tedna so nas že enajstič tradicionalno obiskali kurenti Etnografskega društva 'Ježev-ka' s Ptuja. Druženje smo začeli v Faminem centru v Vipavi, kjer smo se vsi skupaj okrepčali in naredili dobro podlago za celodnevne napore.

In že smo bili na poti po vipa-vskih ulicah, vse do Trga Pavla Rušta, kjer je kurente sprejel

vipavski župan mag. Ivanu Princes ter jih zaprosil za pomoč pri odga-njanju zime in vsega slabega iz Vi-pavske doline.

Se pa je samo nekaj korakov stran dogajalo nekaj dobrega - odprtje novih prostorov Lavričeve knjižni-ce. Za Vipavo veliko pridobitev so popestrili še kurenti in zbranim polepšali praznični dan slovenske kulture.

Nato smo se tradicionalno podali v Center Pristan v Vipavo. Bilo je prijetno, tako kot vedno. Naredili smo ogromno fotk, saj so se prav vsi želeli slikati s kurenti.

Odzvali smo se tudi prijaznemu povabilu in obiskali restavracijo Podskala, kjer nam je 'gospodar' Dragan razkazal podzemno dvo-rano. Z zanimanjem smo tudi pri-sluhnili zanimivim informacijam o številnih izvirih reke Vipave in Lanthierijevega dvorca.

Dogajanje se je nato preselilo v Trgovski center Fama Vipava.Srečanja starih prijateljev so vedno lepa in s člani Etnografskega dru-štva Ježevka smo res že pravi pri-jatelji. Tudi letos smo jim podarili 'pomladansko košaro' z vipavskim pršutom.Sledilo je pustovanje z iz-

borom najboljših mask, fotogra�ra-nje, zabavne igrice, pustni kro� in še in še.

In medtem ko so se maškare za-bavale ob pomoči 'naše' Lare in se imele noro lepo, smo z kurenti odšli naprej - skozi Gradišče do Kampa Tura, ki uspešno posluje in je že po-stal zbirališče pohodnikov, plezal-

cev in športnikov vseh vrst, 'še�ca' Bojana pa taka kot vedno, nasmeja-na in polna energije.

Pot nas je nato peljala v Podnanos, kjer so kurenti zaplesali na trgu pred kulturnem domom, kjer je nato sledila prireditev ob prazniku.

Tradicije so zato, da se jih spoštu-je in neguje. Tako je bilo tudi letos.

Zaključek celodnevnega potepanja in druženja v pravi primorski kleti! Letos nas je prijazno sprejel odlični vinar g. Kodre iz Orehovice. Bilo je nepozabno, veselo in razposajeno. Nič nam ni manjkalo, ne harmoni-ka, ne odličnih domačih mesnin, še najmanj pa ne odlične vinske kaplji-ce.

Noč v novem ajdovskem mladin-skem 'hostlu' je bila po vseh napo-rih kar prekratka in pustni petek se je prevesil v pustno soboto. Najprej na Lavričevem trgu pred marketom Fama, nato pa še na kmečki tržnici.

Veliki �nale pa se je nato zgodil v Šempasu pred marketom Zan. Pričakalo nas je toliko obiskoval-cev, da kar verjeti nismo mogli. Človeku od veselja kar zaigra srce in poplačani so vsi napori. Hvala Turističnemu društvu Šempas za izvrstno domačo polento s pršutom ter odličnim domačim godcem za pravo vzdušje!

Letošnje dvodnevno odganjanje zime in 'vsega slabega' je ponovno dokazalo, da ljudje v teh težkih kri-znih časih še kako potrebujejo malo veselja, norčij in razposajenosti.

Hvala prijatelji iz etnografskega društva Ježevka, se vidimo nasle-dnje leto!

Aleksander Lemut

12 Latnik 136, 1. marec 2013

Marijan Božič

Odspodje

Kaj je v ozadju, se pogosto sprašujemo, ko ne verja-memo tistim stvarem, ki

se nam vsak dan dogajajo v druž-bi. Kam vodijo niti in kdo jih vleče. Kdo torej s potegi iz ozadja vleče stvari v svojo korist. Podobnost, in morda tudi odgovore, si človek vča-sih lahko najde na kakšnem spreho-du po bukovih gozdovih gorovja, ki obkroža našo dolino. Mogočna dre-vesa, ki sestavljajo čarobno pokraji-no, so pravzaprav krhko postavlje-na na tanko plast rodovitne zemlje. Tanjša kot je plast, bolj zevajo ko-renine množice dreves vsevprek tik nad tlemi. Naravna erozija, ki ne-prenehoma odnaša mehko povrh-njico, sčasoma razgali svet korenin, ki sicer v naravnem stanju sodijo v

zemljo. Nič kaj pomirjujoča slika. Paničen zemljevid korenin, ki beži-jo na vse strani, iščoč vodo in snovi za preživetje 'svojega' drevesa. Kaos korenin v odspodju, katere plačuje-jo račun za sončenje vršacev, ki uži-vajo na 'balkonu z razgledom' čisto na vrhu dreves.

Ne vem, če bom vse besede, razen bistva točno povzel, kar mi pa za ta primer zadostuje. Nekoč mi je sta-rejši sodelavec na bivšem podjetju povedal dogodek iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Kot mlad vojak jugoslovanske vojske se je z vlakom vračal iz kraja, kjer je pač služboval.

Takole je šlo: »Nasproti mene je sedel starejši gospod, jaz pa sem mu v kipečem navdušenju takratnega časa in svoje mladosti začel pripo-vedovati, kako bo v socializmu lepo, enakopravno in pošteno. Človek me je mirno in dostojanstveno poslu-šal. Na neki postaji je vstal in pre-den je izstopil, se je nagnil k meni ter s prizanesljivo dobrohotnim glasom dejal: ''Slušaj dragi mladiću, dobro zapamti što ću ti reći - gospo-dina bila je uvijek i uvijek će biti!''«

A je bilo tako al' ni bilo, spoštova-ni bivši sodelavec RR? Pa lepo poz-dravljen!

KOLUMNEAleksander Lemut

Kako smo postali 'kanta za smeti'?

Politika in politiki so v teža-vah! Kako preživeti? Kako zadržati privilegije, moč in

dobre plače? Le zakaj bi vse to dali na prepih in sito predčasnih volitev. Vse stranke so jih sicer polnih ust, v resnici pa vsi iščejo rešilno bilko, kako bi se jim izognili. Iskanje nove vlade ni nič drugega, kot pa obupen poskus iskanja preživetja sedanjih parlamentarnih strank in njihovih elit.

Kaj pa mi, državljani Republike Slovenije? Kaj pa naše gospodar-stvo? Pa koga to briga! Politična elita ima namreč preveč težav že z

svojim preživetjem. Na brezpravno rajo in bankrotirano gospodarstvo pa se spomni le tedaj, ko načrtuje nove 'roparske' pohode v obliki ve-dno novih in novih davkov. V svoji brezmejni požrešnosti domišljija nima mej. Denarnice pa so pra-zne! To se čuti na vsakem koraku. Tragedija je, da pred prvim v mese-cu, torej pred izplačilom pokojnin, pade celo količina prodanega kru-ha. Prav tako ali še bolj prazni so tudi računi podjetij. Kot da je denar enostavno izginil, izpuhtel, poni-knil neznano kam. Ali res?

Ne, seveda ne! Vzroki za našo 'to-talno' nelikvidnost so v bistvu zelo jasni. Vsaj dva sta bistvena. V časo-pisu Finance sem zasledil podatek, da so se naše poslovne banke uspele razdolžiti v tujini za osem milijard evrov. V tem času so se uspele po-novno zadolžiti le za tri milijarde evrov. To pa pomeni, da smo maso denarja v obtoku zmanjšali za ne-verjetnih pet milijard evrov. Samo po sebi to niti ne bi bil problem, če bi z vrnjenim denarjem prej izpelja-li uspešne projekte. Predvsem pa za investicije, ki bi prinesle nova de-lovna mesta in visoko dodano vre-dnost. Pa nič od tega! V letih debe-

lih krav smo obilje poceni denarja porabili predvsem za �nanciranje neuspešnih tajkunskih prevzemov, izgradnjo preplačanega avtocestne-ga križa in nerazumno število pre-dragih stanovanj, ki bodo še dolga leta ostala neprodana. Na prste pa bi lahko prešteli investicije, ki so danes uspešne in rentabilne ter so kot take upravičile najem posojila.

Drugi vzrok nam je prav tako po-znan. Dejstvo je, da se neupravi-čeno potratna država ne more več �nancirati iz davčnih prihodkov. Pa če nam preživelim davkoplače-valcem ta še tako močno zatiska vrv okoli vratu. Potrebno se je zadolže-vati v tujini in to kar za dve milijar-di evrov letno! Konec lanskega leta smo si jih 'izprosili' celo preko luže, v Združenih državah Amerike. Finančni minister je kipel od zado-voljstva in navdušeno zatrjeval, da bo država tako 'preživela' do junija letos. Sposojeni denar pa sedaj me-sečno pretežno 'roma' za plače in pokojnine. Kar seveda samo po sebi ni nič narobe. Problem je v tem, kje ta denar konča. Nesporno dejstvo je, da je v tem trenutku slovenska trgovina večinsko že v tujih rokah oziroma blago na slovenskih trgo-

vskih policah je že pretežno tuje proizvodnje. Poenostavljeno pove-dano, v Ameriko smo si šli sposoditi denar, da lahko kupujemo tuje bla-go. In denar tako po najkrajši mo-žni poti takoj spet konča v tujini. Če se že moramo zadolževati, potem bi se morali izključno in samo za oži-vljanje domačega gospodarstva in novo rast domačega povpraševanja. Posojila bi morala spodbuditi 'spi-ralo' novega investicijskega cikla. Samo to je rešitev, samo tako se lah-ko pokaže luč na koncu predora.

Tragedija pa se tu še ne konča! Kako varna je ta tuja hrana, ki jo kupujemo za tako drago sposojen denar? In kako kvalitetna? Prejšnji kmetijski minister Gregor Židan je bil do nje zelo kritičen. Tako zelo, da je Slovenijo označil celo kot 'kanto za smeti'? Pritrdil mu je tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar. V teh dneh pa ta izjava postaja kruta realnost. O prevarah in zlorabah dežujejo informacije ter razkritja z vseh strani. Afera konjsko meso! Afera o čudovitih nemških piščan-cih, polnih antibiotikov za hitro rast. Afera extra deviško oljčno olje, ki je vse, samo 'deviško' ne! Afera za afero. To ni več afera, to je že

sistem brezvestne pogoltnosti. Nič ni več sveto, požrešnost nima mej. Praktično vse multinacionalke ima-jo dve proizvodnji, eno za gospode na 'zahodu' in eno za 'kmetavzarje' za železno zaveso! To me je pred leti tako jezilo, dokler nisem uspel podpisati pogodbe z italijanskem Coop - om. In sedaj so na policah 'Fame' večinoma proizvodi, nare-jeni na 'zahodu za zahod'! Le zakaj italijanska Nuttela diši lepše, kot pa poljska? Le zakaj?

Zakaj so Švicarji bogati, zakaj so Avstrici bogati? Eden in zelo po-memben vzrok je, da so zagrizeni lokalpatrioti. V Švico ali v Avstrijo boš zelo težko kaj prodal. Uvoženo blago je na njihovih policah tako redko, kot je redka voda v Sahari. In, ali ni prav tako? Tako se ohra-njajo domača delovna mesta. Tako ostaja denar doma in kroži! Obstaja še kakšna možnost, da se spre-menimo. Da se ozremo po pravih vzgledih in podpremo domačo pro-izvodnjo. Koliko je možnosti za to v trenutku praznih denarnic? Mora biti! Druge rešitve enostavno ni!

Da. Niste vsi politiki enaki!Prebral sem članek g. Eve Ir-

glove v Latniku št. 135, z dne 1. 2. 2013. Ne glede na to, da

imamo danes manj demokracije kot v bivši Jugoslaviji, si upam podati nekaj pripomb na članek 'Nismo vsi politiki enaki'. Drži, nekateri sploh niso politiki, veliko jim manjka, da bi bili vsaj slabi politiki.

V članku obsojate Gregorja Viranta. Ste pozabili, da ste ravno z njegovo pomočjo prišli na oblast (obstoječa koalicija, da se razume-mo)? Priznajte, prosim, na neslaven način, rekel bi, skozi ministrantska vrata.

V članku obsojate Tonina, ki je glasoval, tako kot je. V tem ne vi-dim nič slabega, je vsaj razmišljal s svojo lastno glavo. Za večino dru-gih poslancev velja, da namesto njih razmišlja samo eden v imenu njih, torej si lastne glave ne obremenjuje-jo z razmišljanjem.

Pišete, da se že kažejo rezultati dela te vlade! Kaj pa je do sedaj ta vlada naredila? Pokojninski zakon ste dobili že v celoti pripravljen od prejšnje vlade, le da ste ga malo kozmetično dopolnili. Le da je bil takrat za vašo stranko preslab in je končal v predalih, zato pa smo izgubili toliko časa, da ga sprejme-mo. Vse drugo, kar ste naredili, je pariška kozmetika tik pred iztekom roka veljavnosti. Pa najeta nova po-sojila, ki segajo v milijarde, ki jih nikoli ne bomo mogli vrniti?

Hvalite stranko SDS, kako je trdo delala. Drži, izredno ste se potrudi-li, da je prejšnja vlada padla. Gledal sem seje raznih odborov ob spreje-manju številnih amandmajev, gle-dal seje v parlamentu, nisem mogel verjeti. Toliko poslancev, obreme-njenih z nezakonitimi, nečednimi

posli, ki jim je poštenje odteklo že v plenicah ... Pa nekdo pridiga lju-dem, sam pa še izpita iz nemščine ne more narediti … ali od ljudi po-bere denar za okna in vrata, ki jih nikoli ne izdela.

Nekateri so vešči v ponarejanju, goljufanju, kraji in kdo ve še čem. Če prav razumem bistvo vodenja države, bi morali v parlamentu se-deti najsposobnejši ljudje, z zna-njem in izkušnjami. Najboljši, kar jih narod premore in ki poznajo pomen vrednote poštenja. Vsaj ta-kšne volijo v pravih demokratičnih državah. Poslanci so v parlamentu zato, da naredijo kaj pametnega, vsekakor pa ne za razkazovanje fri-zur in pričesk, prstanov in rumenih kravat ter učinkov solarija na pro-gramu TV 3.

Spotikate se ob Kučana. V času njegovega vladanja ni bilo med lju-dmi tolikšnega nezadovoljstva, ka-kršno je danes. Če je storil kakršno-koli nezakonito dejanje, zakaj ga ne prijavite ustreznim organom? Če je eden izmed stricev iz ozadja ali ka-korkoli že, ste ga dolžni prijaviti. Je pa v času osamosvajanja naše drža-ve nosil težko breme, tega ni mogo-če zanikati.

Kdo spodnaša oziroma ruši Janeza Janšo?

Komisija ni preprečevanje korup-cije je ugotovila to, kar je napisala in če to drži, bi moral sam odstopi-ti. Takoj in nepreklicno, To bi mo-ral storiti vsak, ne samo on. Tudi Janković, da se razumemo. Pred zakoni ne bi smelo biti razlik in iz-jem, to je tista prava demokracija Ne vedeti in ne povedati, od kje ti 200 ali 300 000 evrov? Saj niste tako naivni, ali ne?

Prav imate, naša država je v hudi

stiski, če je to še sploh stiska. Otroci lačni v šolah, številni nimajo za položnice. Mladi odhajajo. Tudi iz najinih krajev. Vsaj 10 jih v roku treh mesecev odhaja v tujino. V Avstralijo, Švico, Novo Zelandijo ... Verjetno jih ne bo nikoli več nazaj. Doma, tu, nimajo prihodnosti, ta in takšna država jim ne more jam-čiti kruha. Tri izmed njih poznam osebno. Ne gredo radi, ne veselijo se. Doma bodo pustili mladost in upanje na boljše čase. Govoril sem z njimi, solze v njihovih očeh so mi povedale vse, kaj si mislijo o svoji, naši domovini.

Rad bi vas opozoril, da se v naši dr-žavi vrstijo protesti, demonstracije, zbori itd. Ne zato, ker bi bilo ljudem preveč lepo, ne zato, ker bi bilo pri nas preveč demokracije. Ljudje vidi-jo, kam so nas posamezniki pahnili v času 21 - letne samostojnosti naše domovine. Poznajo imena teh posa-meznikov, tistih, ki so pokradli vse, kar se je pokrasti dalo. In še kradejo in še imajo namen krasti naprej. Ne moreš verjeti ... Z vrnjenim pokra-denim denarjem (7, 10 ali l5 mili-jard?) bi danes v državi ne čutili nobene krize, ljudje pa ne bi na cesti izražali svojega nezadovoljstva.

Ali, poslanka Irglova, povedano čisto na kratko: določeni ljudje (po-znana so njihova imena!) in določe-ne skupine ljudi so izropali državo, zdaj pa naj ljudje plačujejo njihovo krajo. Z zategovanjem pasov, odre-kanjem, tja do druge generacije za nami. Se vam zdi to demokracija?

Pa tudi parlament je veliko kriv za stanje, kakršnega imamo. Sprejemal je zakone, ki je to krajo omogočal, se vam ne zdi? Pri tem ne pozabi-mo tega, da se poslanci oklepajo parlamentarnega korita kot veveri-

ca veje na drevesu ... Iz ljubezni do Slovenije?

Predlagam, da v parlamentu naj-prej vsakemu poslancu ali poslanki lustrirate spričevalo, diplomo ali potrdilo, da ne bo videti, kakor da je

naš parlament spalni dom ali pribe-žališče tistih, ki nikakor niso mogli samostojno opraviti šolanja. Upam, da imate vsaj Vi glede dokazil o šo-lanju čisto vest!

Miloš Repše, Gradišče 35, Ajdovščina.

13Latnik 136, 1. marec 2013

CENTER FAMA VIPAVA VABI

VSAKO SOBOTO, NEDELJO, PONEDELJEK IN TOREK OD 15. ure DALJE do SOBOTE 30.3.

www.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuwww.facebook.com/picerija na placuINFO: 040 166 932, 041 951 039

MESNICAFAMA

tel.: 36 85 210

VELIKONOČNA ŠUNKA IN PLEČEPO DOMAČEM RECEPTU!

VELIKA PONUDBASOBNIH RASTLIN PO UGODNIH CENAH

NE POZABITENA 8. MAREC

TRADICIONALNA KALAMARIADA

5,50 €5,00 €

OB NAKUPU NAD 30€ VSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVA

10% POPUST POPUST NE VELJA ZA NAKUP CIGARET

CELOTNA AKCIJSKA PONUDBA NA: fama.si

VSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVAVSE NEDELJE V MARCU IN APRILU V CENTRU FAMA VIPAVA

V CENTRU FAMA VIPAVANOVO

Diši po praznikih!Diši po praznikih!Diši po praznikih!Diši po praznikih!6,49 €

5,49€

12,99€12,99€12,99€12,99€12,99€12,99€12,99€12,99€12,99€220 g150 g150 g150 g150 g150 g150 g150 g150 g

6,99€5,49 €

AKCIJA NE VELJA ZA NA DOM

14 Latnik 136, 1. marec 2013KOLUMNEEva Irgl

In vendar se dela …

Delo poslanca v državnem zboru je v prvi vrsti spre-jemanje zakonodaje, pred-

vsem pa aktivno razpravljanje tako na sejah delovnih teles kot tudi na sejah državnega zbora. In tu se po-slanci med seboj precej razlikujemo. Nekateri sploh še niso razpravljali, pa čeprav je to njihova osnovna na-loga.

V letih odkar sem poslanka, sem najprej kot predsednica komisije za človekove pravice in danes kot predsednica odbora za pravosodje in javno upravo, odpirala teme, ki si jih marsikdo z bistveno daljšo poli-tično kilometrino ni upal. Zakaj je pri nekaterih umanjkal ta pogum, ne želim soditi. Neobremenjeno lahko delujem v politiki zato, ker nisem vezana na nikakršne lobije ali pa strice iz ozadja in interesne organizacije. V politiko sem vsto-pila brez političnih botrov in mece-nov, zato tudi nikomur nisem niče-sar dolžna. Predpogoj za pogumno in samostojno delovanje v politiki pa je prav neodvisnost od različnih omrežji.

Zaradi nekaterih tem, ki sem jih odpirala v svojih razpravah, sem v zadnjih letih prejela za kar tri de-bele fascikle tako žaljivih kot gro-zilnih pisem. Vendar me to, kljub temu, da me je večkrat prizadelo, ni ustavilo, da ne bi ostronadaljevala z opozarjanjem na anomalije v na-šem sistemu. Takšne in drugačne. Ne dovolim si, da bi me ustrahova-nja posameznikov odvrnila od kri-tične misli in opozarjanj na sporne in sumljive, pa tudi nezakonite pra-kse delovanja.

Delo poslanca je tudi, da skuša odpirati vrata do ministrstev ter opozarjati na speci�čne težave in potrebe regij.

Pod prvo vlado Janeza Janše smo izpeljali kar nekaj pomembnih pro-jektov tako za občino Ajdovščina kot občino Vipava. Naj omenim samo izgradnjo osnovne šole v Šturjah, osnovne šole v Vrhpolju,

ki sta tudi z mojo pomočjo in pred-stavitvijo problema na takratnem ministrstvu za šolstvo in šport do-bili zeleno luč. Ministrstvo za kul-turo je na mojo pobudo in pobudo občine Vipava razglasilo dvorec Lanthieri za spomenik državnega pomena. Šele to je potem omogočilo črpanje evropskih sredstev in s tem tudi obnovo tega vipavskega bisera. Naslednja vlada je bila do naših kra-jev dosti bolj mačehovska.

Po predčasnih volitvah je nova vlada Janeza Janše z zakonom o uravnoteženju javnih �nanc, s spre-jetjem pokojninske reforme, z vzpo-stavitvijo zakonodaje na področju trga dela, ki še čaka na končno po-trditev v državnem zboru, izpeljala ključne in nujne reformne projek-te.Ti peljejo k stabilizaciji javnih �nanc in vzpostavljajo pogoje za okrevanje države. Pri vsem tem pa ni pozabila na speci�čne težave po-sameznih regij in občin, na katere sem opozarjala tudi sama.

Že več let se rešuje vprašanje Materinskega doma na Cesti. Glede na moje zadnje informacije s strani pristojnega ministrstva bomo tudi to vprašanje, kot kaže, končno re-šili. Dars naj bi namreč neodplač-no prenesel lastništvo tega objekta na občino Ajdovščina in Karitas. Prenos tega lastništva bi tako omo-gočil, da lahko novi lastniki sodelu-jejo na razpisih in se tako poteguje-jo za sredstva, ki jih potrebujejo za obnovo Materinskega doma. Tega si že dolgo želijo.

Ne glede na to, kako se bo razple-tla politična situacija v državi, bom svoje delo, kljub že zgoraj omenje-nim žaljivim pismom, še naprej opravljala korektno in odgovorno.

Spoštovana poslanka, gospa Eva Irgl!

V zadnji kolumni v časopisu Latnik, 1. februarja 2013, ste se razpisali o tem, da

niso vsi politiki enaki, vsi enako po-kvarjeni. Zelo se strinjam z vami. Na vsakih volitvah imamo možnost iz-birati, kateri stranki bomo zaupali svoj glas in kdo bo nas in naša stali-šča predstavljal v Državnem zboru.

Veliko prostora posvetite tudi glasovanju Mateja Tonina, po-slanca NSi, za ohranitev dodatka k pokojnini bivšega predsednika države. Lahko vam povem, da je Nova Slovenija – krščanska ljud-ska stranka demokratična stranka in imajo zato njegovi člani lahko različne poglede. Tako se mnogi tudi nismo strinjali s konkretnim glasovanjem in menili, da je bila to napačna odločitev. Sprašujem pa se ali ga je potrebno zaradi ene napa-ke pribijati na križ, kakor to s pravo medijsko gonjo počnejo v revijah Demokracija, Reporter in na sple-tnem portalu politikis.si. Sprašujem se, zakaj se ti mediji niso obesili na to, da se je glasovanja vzdržalo kar nekaj poslancev SDS (med njimi tudi podpredsednica SDS Sonja Ramšak), poslanci SLS in poslanci Državljanske liste, s čimer so tudi oni neposredno omogočili ohrani-tev dodatka k pokojnini bivšemu predsedniku države.

Pogostejši in srditejši kot so bili napadi na vodjo poslanske skupine NSi, bolj in bolj sem mi je utrjevalo prepričanje, da je bilo tisto glasova-nje le povod za odprtje frontalnega napada na perspektivnega mladega politika Nove Slovenije. Kako si si-cer razlagati situacijo, ko stranka SDS svojo najbolj zvesto koalicij-sko partnerico tako zavzeto napada in išče njene napake. Mislim, da je prav, da mora najprej vsaka stran-ka pomesti pred svojim parlamen-tarnim pragom. Skrb SDS za usodo NSi je odveč.

V Državnem zboru je bilo 1. fe-bruarja glasovanje o novi varuhinji človekovih pravic. Pri tem je opazen zanimiv preobrat SDS od naspro-tovanja k podpori izvolitvi Vlaste Nussdorfer za varuhinjo človeko-vih pravic. Proti so glasovali samo poslanci NSi, ker je gospa v času sprejemanja in v kampanji ob re-ferendumu o Družinskem zakoni-ku zagovarjala popolno izenačitev zakonske zveze in istospolnih par-tnerskih skupnosti, vključno s po-svojitvami otrok s strani istospol-nih parov. Za SDS in za vas osebno torej ni bilo sporno, da je zelo oči-tno podpirala sprejem Družinskega zakonika, s čimer bi prišlo do krše-nja osnovnih otrokovih pravic.

Če pogledamo še malo v zgodovi-no posameznih glasovanj, je na pri-mer SDS (takratna SDSS) spomladi leta 1992 glasovala za konstruktiv-no nezaupnico in s tem pomagala zrušiti Demosovo vlado pod vod-stvom Lojzeta Peterleta. S tem se je začelo 12 let vladavine LDS. To je bila velika napaka, ki pa je bila s strani pomladnih strank presežena zaradi skupnih programskih točk, kar je v času skoraj absolutne vlada-vine LDS od 2000 do 2004 vodilo do ustanovitve Koalicije Slovenija med strankama SKD (kasneje NSi) in SDS. Ravno ta konstruktivna povezanost dveh desnosredinskih

strank je pri volivcih vzbudila upa-nje, da je državo mogoče voditi bo-lje, kar so tudi nagradili z dobrim volilnim rezultatom strank SDS in NSi na volitvah leta 2004, s čimer je bila odprta pot do prve desnosre-dinske vlade s polnim mandatom.

V zadnjih dneh letošnjega februar-ja, ko se je udejanjala konstruktivna nezaupnica Pozitivne Slovenije, je bila NSi edina koalicijska stranka, ki je še zvesto vztrajala v koaliciji. S tem je pokazala, da ji ni vseeno za usodo Slovenije in za uresničevanje zastavljenih reform nujno potreb-nih za izhod iz krize.

Ne glede na različne poglede je SDS s svojim programom program-sko najbližje NSi. Najbolj vidna raz-lika med strankama je v tem, da je NSi edina stranka, ki svoj program gradi na krščanskih vrednotah. In to kljub temu, da je vse, kar je po-vezano s krščanstvom v obdobju vedno pogostejšega pojavljanja kri-stjanofobije, postalo že skoraj zmer-ljivka. Del teh vrednot je tudi odpu-ščanje napak.

Spoštovana poslanka, v prihodnje si želim, da bi bilo s SDS in tudi dru-gimi strankami slovenske pomladi več sodelovanja, ki bo temeljilo na enakopravnem, poštenem partner-stvu in na spoštovanju. Le tako bomo lahko priča novim pomla-dim v slovenskim politiki. Letošnja zima je dolga in z obilico snega, ki se ne bo tako hitro stalil, še posebej ob dejstvu, da bo hoče Pozitivna Slovenija – Lista Zorana Jankoviča, voditi Slovenijo z zamrznjenim in delno pogojno odstopljenim pred-sednikom ...

Lep pozdrav.Dušan Mikuž,

predsednik OO NSi Ajdovščina

15Latnik 136, 1. marec 2013 KOLUMNE

Dušan Krečič

Res je!

1. Niso vsi poslanci enaki. Razlikujejo se že po spolu, lepoti, pripadnosti stranki, predvsem pa so bolj ali manj: ali izprijeni, ali neu-mni, ali zapeljani, ali ...! Tudi manj-šini, najbolj 'poštenim' med njimi lahko očitamo vsaj oportunizem in preračunljivost v lastno korist (vleči poslansko plačo, dokler se da). Če bi, v situaciji kot je (prisluhnili ute-meljeno ogorčeni javnosti), 'dali kaj nase', bi vrnili mandat in zapustili najsvetejšo med javnimi hišami v Sloveniji (neštetokrat oskrunjeno) – parlament. Dokler pa veliki ve-čini med njimi pomeni več skrb za lastno rit in riti 'sponzorjev' kot od-govornost do volilcev, ki so stran-kam (programom) zaupali, lahko plenilci še preostalega počnejo kar hočejo.

2. Imamo Predsednika vseh Slovencev, ki so nam ga izvolili vo-lilci SDS in NSi, ki se jim je za to dolžan oddolžiti. Če drugače ne, z molkom, ko bi moral kaj reči, in povezovalnim 'nakladanjem', ko bi moral udariti po mizi. Opozarjanje 'poslancev' na odgovornost, ki da jo

prevzemajo z morebitno nezaupni-co (še) aktualnemu predsedniku vlade, je le češnja na to torto, dokaz, samo njegovega 'videnja' vzrokov, posledic in odgovornosti za globo-ko moralno, družbeno in gospo-darsko krizo in strahu pred prej ali slej neizbežnim. Zato je pred-sednik vlade (še?) lahko tak, kot je in bo, kot Vladar SDS v opoziciji (če?), lahko še slabši. Meje, ki jih je z zadnjimi javnimi nastopi posta-vil, zanj še niso zadnje, niti najnižje na lestvicah, za večino, še spreje-mljivega. V maniri mladinskega funkcionarja in obramboslovca, ki so ga vrgli iz ZKS in po lastnem mnenju pa prvi med osamosvojite-lji, nam je, nikoli za to dovolj hva-ležnemu ljudstvu, to jasno povedal. Če bodo na naslednjem mitingu ZZR (Zveze za Republiko) (zakaj ne na Plečnikovem stadionu za Bežigradom !?!), morali udeleženci (enako oblečeni) stati v vrstah, je vse kar bo sledilo, ob že izrečenem, predvidljivo.

3. Vsi, ki bi ga lahko pravočasno utišali, zaustavili in sodno prega-njali, s Predsednikom, sodstvom, strankarskimi, kapitalskimi in me-dijskimi liderji na čelu ga, razen nekaj poznavalcev, podcenjujejo že 30 let.

4. Vsega je 'krivo' in bo plačalo ljudstvo. Ker je zaupalo (žal!) in, ki kot, da ni zmožno dojeti, da je (bila?) njegova 'sveta' zadolžitev, poslanstvo in sladko maščeva-nje obenem, revanšistom, kapita-lu in Cerkvi pripeljati Slovenijo, v vsem, vsaj v leto 1941 če že ne 1900. Naprej v preteklost! Za vsako ceno. Tak kot je, in ob takih strankarskih liderjih kot so (v mnogočem nje-mu enaki, nikoli pa njemu dorasli in tako motivirani),bo v opoziciji z

vsemi sredstvi onemogočal vsako drugo pot.

5. Stranke 'nove' (v čem?) koalici-je, vodene od užaljencev in prera-čunljivcev, sposobnih le dogovora za zrušitev vlade (ne zato, da bi za-stavili drugače, zato ker bi tudi oni radi malo 'vladali – plenili'!) in ne-sposobnih dogovora, kaj šele odgo-vornega vodenja države, bodo zara-di majhne udeležbe, že malodušnih, na volitvah (izrednih ali rednih in kadarkoli že bodo) pogorele, stran-ka SDS s sateliti, ki jim je edino vodilo 'pristaviti svoj lonec', pa bo s poslušnimi in predanimi 'služab-niki', ki funkcionirajo kot vojska, zmagala.

6. Voditelji kova našega Predsednika, strankarskih liderjev, (še?) aktualnega predsednika vlade se narodom ne 'zgodijo' ( kot na-ravna nesreča), narodi prej ali slej ugotovijo (običajno prepozno), da so jih sami 'zgodili'!!! Ker smo za-upali in verjeli, da je parlamentarna demokracija z vsemi vejami oblasti, garant 'pravičnega' in za vse spre-jemljivega vodenja države, vsem v korist in napredek. Ker smo se, kot državljani popolnoma nepripravlje-ni (le izbrani so že leta 1991 vedeli zakaj?), s parlamentarno demo-kracijo spoprijeli že v obdobju, ko je ta v svetu že začela resno ovirati brezmejno pogoltnost brezsramne-ga kapitala. Kot dober poznavalec človeških slabosti se jo je ta tudi pri nas lotil (od zunaj in znotraj) z edi-nim kar ima, denarjem – korupcijo. Ko se ta razrase v vse pore oblasti in družbe, večini (izdanih, ponižanih obubožanih - 'ulici') ostane le še začeti znova. Ne z zamenjavo slabih s slabšimi, presitih s še nezadovo-ljenimi, brezobzirnih z osladnimi preViranti ! S 'pometanjem' parla-

menta, vlade, vseh vzvodov oblasti, bank, gospodarstva

7. Čas je, da se: ogorčenje, uteme-ljene kritike in očitki ter upraviče-na pričakovanja in zahteve večine - 'ulice' v duhu (od javnosti budno nadzirane) parlamentarne demo-kracije formalizirajo, prelijejo na papir in po volitvah (čim prej!) v parlament. Da dobijo rep in glavo, imena in priimke. Da 'ulica' ustano-vi stranko. Ne na ulici. In, da ne bi ponavljali napak iz predlanske je-seni, ko si je premnogo tudi dobro mislečih nepremišljeno izbralo na-pačne liderje in volilo 'podtaknjen-ce' čez noč organiziranih strank (DL, PS). Zmagati na volitvah je eno, uspešno voditi državo v korist večine državljanov pa neprimerno bolj odgovorno in zapleteno. 'Mladi' iz vseh sredin družbe, ki jim še ni vseeno za tudi njihovo domovino, naj povedo kakšno državo bi radi, kaj za to lahko prispevajo in kaj potrpijo, 'stari' z veliko izkušenj pa, kako dogovorjeno in tudi drugače misleče še sprejemljivo, optimal-no racionalno, uresničiti. Z veliko

strpnosti in racionalnim dialogom enakovrednih, vseh, ki so se, se in so se pripravljeni tudi osebno izpo-staviti, se iskreno in predano (brez lastnih računic) vključiti v pričako-vano trd parlamentarni boj z ugra-bitelji države, kapitalom, revanšisti, Cerkvijo, vlado ….! Samo tako in taki, s podporo večine vseh in ve-liko sreče, danes od brezsramnih ugrabiteljev vseh barv imenovani 'ulica', lahko računajo na uspeh.

8. Vladarja SDS in njegove somi-šljenike, že 30 let 'preganjajo' vse-prisotni 'strici iz ozadja'. Katerokoli oblast v prihodnje, bo še dolga leta vsepovsod odkrivala dolgo 'senco', nikoli 'prav' razumljenega in pre-večkrat podcenjevanega, ki mu ni dano preseči mladostnega vzorni-ka.

9. Ni nemogoče, niti izključeno ni, da se bo, že na volitvah, ali z njego-vo 'ulico' poskušal vrniti.

10. Njegovi 'večni' dolžniki, zme-deni in prestrašeni zaradi 'ulice', ga zato z veseljem menjajo s katerim od 'priljudnejših' preVirantov! Žal! Pa ne zaradi njih ali njega!

Branko Lavrenčič

Center za tretje življenjsko obdobje

V januarski številki Ajdovskih novic je urednica objavila članek o pomembni prido-

bitvi za starejše občane občine Aj-dovščina – izgradnja Centra za tretje življenjsko obdobje. Ker mi je (bila) v Ajdovskih novicah zaupana stran, namenjena tretjemu življenjskemu obdobju, sem nameraval odločitev za to gradnjo pokomentirati v fe-bruarski številki. Žal je za komentar in nasprotno mnenje 'zmanjkalo' prostora in članek ni bil objavljen. Seveda je projekt zelo pomemben za Ajdovščino in predvsem za starejše, zato sem objavo prispevka ponudil časopisu Latnik.

Za vse, ki še ne veste, o čem je govora, najprej kratka informaci-ja. Občinski svet je na svoji 21. seji 8. novembra lani sprejel sklep, da

se pristopi k izgradnji Centra za tretje življensko obdobje. Lokacija naj bi bila v neposredni bliži-ni Lavričevega trga na naslovu Stritarjeva ulica 1a.Vrednost izgra-dnje naj bi bila približno 863.000 €, od tega naj bi država (ministrstvo za gospodarstvo) prispevalo 350.000, približno 513.000 € pa občina Ajdovščina. Objekt bo v lasti občine in bo (naj bi bil) končan sredi pri-hodnjega leta. Uporabne površine v dveh nadstropjih plus mansarda bo za 747 m2 (cena 1.155 €/m2).

Najprej moram seveda izraziti ve-liko zadovoljstvo, da starejši občani pridobivamo prostore, kjer bomo lahko izvajali nekatere svoje zelo raznolike in zelo dobro obiskane dejavnosti. Po investicijskem pro-gramu naj bi v novem objektu dobi-le svoj dom tri pomembne organi-zacije in sicer Društvo upokojencev, Društvo Most – Univerza za tretje življenjsko obdobje ter Območno združenje Rdečega Križa. Vendar moram to odločitev tudi kritično komentirati. Večino, če ne že vseh, v projektu navedenih ciljev bi bilo možno doseči tudi drugače – ceneje in boljše.

Ob prebiranju investicijskega pro-grama mi najprej pade v oči strošek nakupa tega objekta v višini 80.000 €. Dejstvo je, da je obstoječi objekt prazen, neuporaben in potreben

rušenja. Predvidena cena rušenja je 29.000 €. Če seštejemo te številke, pomeni, da bo cena parcele pribli-žno 110.000 €. Osebno sem mišlje-nja, da bi bila za občino, mesto in ožjo okolico objekta boljša rešitev objekt porušiti in na tem mestu ure-diti manjši trg, prostorske rešitve za Center pa poiskati drugje. Cena ru-šitve in končne ureditve trga ne bi smela presegati 50.000 €. Tako bi za drugo rešitev še vedno ostalo več kot 800.000 načrtovanih sredstev. Seveda se postavlja tudi vprašanje, zakaj je potrebno za neuporaben objekt plačati lastniku, pa čeprav je to dobrodelna organizacija, tako visoko ceno.

Lokacija je v projektu opisana kot zelo dobra. Deloma se lahko strinjam, da je staro mestno je-dro Ajdovščine potrebno oživitve. Sporna je umestitev tega objekta med ozke in težko dostopne ulice (uličice ali gase) z zelo malo svetlobe ter že do sedaj velikim problemom parkirnih mest na Lavričevem trgu.

V občini oziroma sami Ajdovščini imamo velik problem z zagotavlja-njem sredstev za izgradnjo nove osnovne šole. Projekt že kar nekaj časa stoji ob tem, da je ena stavba sedanje osnovne šole celo nevarna za nadaljno uporabo in v njej ne bi smeli izvajati pouka. Zanimivo je vprašanje, zakaj je bil razveljavljen

zadnji razpis za gradnjo osnovne šole. Bojim se, da bo problem tudi zagotavljanje državnih sredstev za potrebe Centra za tretje življenjsko obdobje. Zelo verjetne so tudi po-dražitve.

Na prvem mestu pa je vprašanje, zakaj so se svetniki odločili za no-vogradnjo. Čigav interes je postavi-ti Center na vse prej kot primerno mesto? Zakaj graditi nov objekt, ko imamo v mestu Ajdovščina ogro-mno uporabnih praznih prostorov, katerih površina je več tisoč kva-dratnih metrov? Zakaj graditi nov objekt, ko nikakor ne moremo iz-graditi prepotrebne osnovne šole?

Že nekaj časa je na primer prazna zgradba bivše SDK nasproti občin-ske stavbe. Tudi ta lokacija je v cen-tru mesta, pred in ob stavbi je park, v neposredni bližini so že sedeži nekaterih društev. Na Lavričevem trgu je že dalj časa prazna bivša bla-govnica Nanos. Cena je (podatek iz oglasa) 800 €/m2 in verjetno se jo da znižati. Tudi za tem objektom so površine za parkiranje in zelene površine. Prazne so praktično vse upravne stavbe Primorja v stečaju, od katerih bi bila zelo uporabna stavba, kjer so nekoč bile zoboz-dravstvene ambulante, še prej pa ekonomska šola. Za namene Centra za tretje življenjsko obdobje pa je naravnost idealna lokacija objek-

ta restavracije z vrtom Primorja. Zelo realna in uporabna varianta bi bila odločitev, da se za Center uporabi stavbo osnovne šole (bivše gimnazije) ob igrišču. Seveda, ko bo zgrajena nova osnovna šola. Tu bi svoje dejavnosti idealno združile Delavska univerza in Univerza za tretje življenjsko obdobje. Velikost objekta pa dopušča tudi druge de-javnosti in uporabnike. Tudi okoli-ca objekta z velikimi zelenimi povr-šinami je zelo primerna. Verjetno se da poiskati prazne prostore tudi v bivši vojašnici in še kje.

Seveda ne moremo pričakovati idealne rešitve in vedno je boljša skromnejša kot nikakršna. Kljub temu pa sem prepričan, da so na razpolago cenejše in boljše rešitve. Poleg nekaj pisarn, učilnic, delavnic in dvoranic si ob Centru za tretje življenjsko obdobje predstavljam tudi manjši bife z vrtom, na kate-rem upokojenci lahko igrajo šah, kartajo in imajo celo balinišče ter možnost plesnih prireditev. Center naj bo mesto druženja starejših in tudi medgeneracijskega druženja. Prostor, kamor bomo lahko odšli tudi, ko ne bo na vrsti moja dejav-nost, tečaj ali krožek. Upam, da bo to postal tudi načrtovani Center v Ajdovščini.

16 Latnik 136, 1. marec 2013

S Poljšakom ne bom več polemiziral, nima smisla. Vse ra-zume po svoje in mu, po moje, žal 'ni pomoči'.

Se bom pa v naslednjih sedemnajstih mesecih, do av-gusta 2014, potrudil pojasniti moja videnja, kako bi bilo lahko v naši občini tudi marsikaj drugače. Prilagam spisek tem, ki jih bom v posebni rubriki opisoval in ki bodo, upam, v mnogo čem odkrile vzroke za krč in brezizhodnost, ki preveva našo občino. Kot tudi možne izhode, možnosti urediti zadeve dru-gače; bolj perspektivno, bolj sodobno, bolj pogumno, skratka boljše.

Priložene demografske tabele nam neusmiljeno pravijo, da sedaj nismo na pravi poti - v zadnjih dvanajstih letih smo iz-gubili kar 437 stalnih prebivalcev v starostni skupini od 20 - 24 let in 188 v skupini 25 - 29 let (skupaj kar 625 mladenk in mladeničev), kar pomeni, da bi bilo občank in občanov namesto 19.106 konec leta 2012 za 3,27 % več (19.731 ljudi). Pomeni tudi, da postajamo občina starih, starejših in ostare-lih, saj smo se v zadnjih dvanajstih letih v povprečju postarali za 4 leta - iz povprečne starosti 38 na 42 let. Trend staranja prebivalstva je značilnost vseh razvitih družb, ampak se sta-rajo počasneje – zaradi odseljevanja mladih se mi kot občina (družba) staramo hitreje. Trend bi upočasnili, če bi zaustavili odseljevanje mladih. Če bi jim ponudili prijaznejše življenjsko okolje. Ta dejstva lahko razumemo na tisoč in en način, am-pak, kot rečeno, statistika je neusmiljena, naša občina, umira hitreje kot ostale.

Torej, za razvoj vsake družbe je najprej potrebna neka sto-pnja strinjanja, kaj in kako naprej. Lokalne skupnosti (občine) imajo pri določanju smeri pravzaprav lahko delo – cilji so na-mreč jasni skoraj vsem: polna zaposlenost občank in občanov ter čim več delujočih mehanizmov, dosegljivih podsistemov, ki večajo kvaliteto življenja (urejena razmere bivanja, infra-struktura, voda, smeti, vrtci, šole, skratka dobrine, ki omo-gočajo materialno, izobrazbeno, kulturno, športno, družabno rast slehernika).

Pri pridobivanju dobrin, po domače rečeno – pri zagotavlja-nju denarja za vse te družbene podsisteme je potrebno dvoje: prvič, tisti ki upravlja z obstoječimi sredstvi, pri čemer mislim na občinsko politiko (ki po zakonu razpolaga z denarjem in ga vsak mesec dobi od države), mora upravljati s sredstvi čim bolj racionalno, torej da ne troši tam, kjer ni treba (lastna po-raba), pač pa da vsak evro, preden ga vloži, trikrat obrne. Da ravna razumno.

Drugič, da bo denar porabljen res v dobro čim večjega šte-vila ljudi v občini, mora pri odločanju o porabi sodelovati čim več ljudi (tudi civilna družba, društva, klubi, pomembni posamezniki, ravnatelji šol, vodstva javnih podjetij, uspešni gospodarstveniki in obrtniki itd).

Žal v občini Ajdovščina ni tako. Odločanje poteka avtokrat-sko. Župan deluje po principu svoje koalicije (15 svetnikov) proti opoziciji (11 svetnikov). Prilagam seznam enih in dru-gih, toliko da veste, kdo za sedanji mandat objektivno prevze-ma odgovornost.

Sam se v svoji opozicijski koži počutim dokaj dobro, vseka-kor bolje od nekaterih svetnikov pozicije, ko ugotovijo, da nji-hovi predlogi ne uspevajo, da so bili znotraj koalicije izigrani, da jih nekdo, kakor se je barvito izrazila kolegica, »nateguje na suho«. Tako čez palec lahko ocenim, da primanjkuje demo-kratičnih standardov in da se nekatere pomembne odločitve sprejemajo že prej, še pred sestankom koalicije, ki je itak dva ali tri dni pred uradno sejo Občinskega sveta.

Trdim, da je za občino boljša metoda, če ne posnema dr-žavne politike (ustvariti si izključujoči si pozicijo in opozici-jo), saj je občina mišljena za zadovoljevanje osnovnih potreb občanov. In to vsem enako. Je osnovna skupnost, komuna. Kaj sporoča dejstvo, da se pretirano asfaltira ta ali oni zase-lek in pušča druge kraje neurejene vrsto let? Veste kaj? Pravi, da nismo enaki. Da so eni koalicijsko več in bolj vredni od opozicijsko drugih. Da so eni bolje obravnavani od drugih, kar v končni, cinični fazi pomeni, da bi dobili čisto vodo po vodovodu samo 'rdeči', da bodo v vrtec spustili zgolj otroke 'črnih staršev', da bodo bili 'oranžni' zasuti v smeteh ipd. Kam pridemo tako? Nikamor.

Način vladanja z deprimirano opozicijo in favorizirano ko-alicijo si je seveda v naši občini izmislil dolgoletni župan, ker mu je tako lažje delati. Gre za lenobno metodo. Narediš (skre-gaš) dva pola in potem lažje vladaš. Nemalokrat sem bil tudi sam sredstvo za strašenje in večanje notranje trdnosti koali-cije, zato lahko vse tisto, kar ste slišali o meni, če vam je mar, preverite tudi pri meni.

Težje, ampak stokrat bolje, je oblikovati projektne koalicije – torej take, kjer se za posamezne projekte ugotavlja, v legal-nem, demokratičnem procesu odločanja na občinskem svetu,

ki je po zakonu tudi najvišji občinski or-gan, večinska podpora vseh svetnikov. Tako bi lahko vsakdo za svoj projekt, v demokra-tični, argumentirani debati, pridobil večino. Ali pač ne. Odločanje bi bilo težje in bolj dolgotrajno, a zato odločitve gotovo boljše. Več bi se de-lalo in več bi se tudi naredilo. Avtokratski načini vodenja, so dokazano, dolgoročno škodljivi. Torej – lahko bi bilo drugače, če bo bodoči župan vpeljal projektne koalicije in s tem več de-mokracije. Več ljudi bi odločalo in ker več glav več ve, bi bile odločitve boljše. Nekatere tudi bolj varčne.

Za korektno upravljanje občinskih podsistemov je torej naj-prej potrebna najboljša metoda upravljanja. Ker z obstoječo materialno bazo potem razpolaga večina po zdravi pameti (26) in ne manjšina (15) po koalicijski pameti, ali pač ožje vodstvo (4) po oblastni pameti.

Nadalje. Za povečanje zaposlitvenih možnosti in kvalitete bivanja občanov je potrebno izven zakonskih sredstev, ki pri-dejo same od sebe, zagotoviti dodatna sredstva ki so na voljo – večinoma iz evropskih skladov ter seveda iz državnih razpi-sov. Delati je treba začeti že tedaj, ko državni razpisi nastajajo. Treba je biti zraven in sodelovati. Čigava je ta država, če ne od vseh državljanov? Tako je treba, za kakšno večjo občinsko potrebo, pač lobirati. Gre za zakonita dejanja. Včasih je treba tudi plačati katerega, predvsem pa pravega lobista. Zakaj? Da bo tam kjer je treba, čim bolje predstavil tvoje potrebe, ki so lahko tudi potrebe drugih. Da bo tvoja ideja nekega dne za-živela. Da bo nekega dne prišel v občino tudi kakšen dodaten milijonček. To je delo lokalne politike. In tudi tu smo, prav za-radi nesrečne lokalne delitve na opozicijo in koalicijo, pravza-prav večinoma bosi. Tako priporočam bodočemu županu, če že ne bo iz velike stranke, da vsaj za svoja podžupana imenuje člana največje in člana druge največje stranke v državi. Torej člana tistih strank, ki 'dajo' predsednika Vlade RS. Tako osta-neš povezan, četudi se državna politika obrne. Taka metoda je pametna, za občino pa koristna. Zakaj?

Razložil bom s primerom. Prejšnji teden sem dobil na kon-zolo na vikendu na Krasu optični kabel za internetno poveza-vo. Prav ste prebrali – optični kabel. Tako se bom na vikendu na Brjah pri Koprivi (sedem živih hiš, sedemnajst ljudi, štirje psi, dve mački, petnajst kokoši, en petelin in obilo svobodnih ptic) lahko hitreje in bolje povezal s svetovnim spletom ali vsaj nemoteno gledal Odmeve, medtem, ko bo siolova slika vztrajno zmrzovala štirim petinam Ajdovcem, ki so še na ba-krenem kablu! Sežanskega župana Terčona, katerega občina je 2011 leta uspešno pridobila osem milijonov evrov EU sred-stev (in na katerem mi nismo dobili nič) za širitev optičnega omrežja, pač še nisem videl z 'vstajniškim rukzakom' plašiti po Ljubljani! So ta dejstva povezana? Ne vem. Razsodite sami …

'Optika' je samo ena od pomembnih priložnosti, ki smo jih v zadnjem desetletju zamudili in ki jo bo dokaj težko izve-sti z lastnimi sredstvi. Usoda je vsota zamujenih priložnosti, bi lahko dejal cinik. Jaz pa pravim – lahko bi bilo drugače! Najprej je potrebna prava metoda - z več demokracije in boljšo povezanostjo.

Mitja Tripković

VLADAJOČA KOALICIJA:• Marijan Poljšak, županStranko DeSUS zastopajo: • Anton Kreševec, Kamnje, predsednik Odbora za �nance• Angel Vidmar, Lokavec, predsednik Statutarne komisije in

predsednik Komisije za vloge in pritožbe• Dragotin Vidrih, Ajdovščina, podžupanListo Srce zastopajo: • Matjaž Bajec, Col, predsednik Komisije za mandatna vpra-

šanja, volitve in imenovanja• Borut Vales, Gaberje, član Odbora za gospodarstvo• Jan Zelinšček, Batuje, član Odbora za �nance in član

Komisije za kmetijstvoStranko NSD zastopata: • Neva Božič Lozar, Ajdovščina, članica Odbora za okolje in

prostor• Igor Česnik, Plače, podžupan• Listo obrti in podjetništva Za delovna mesta zastopata: • Igor Furlan, Selo, predsednik Odbora za okolje in prostor• David Pizzoni, Cesta, član Odbora za gospodarstvoStranko ZZP zastopata: • Peter Kodrič, Budanje, • Boris Kovač, Lokavec, predsednik Odbora za gospodarstvo• Stranko LDS zastopa: • Anton Žagar, Cesta, predsednik Odbora za družbene de-

javnostiStranko SLS zastopa: • Ivan Krašna, Budanje, član Komisije za kmetijstvo, član

Statutarne komisije, član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

• Stranko ZARES zastopa: • Suzana Krašna, Ajdovščina, članica Odbora za družbene

dejavnosti

OPOZICIJA:Stranko SDS zastopajo:• Marijan Božič, Žapuže, • Alojzij Klemenčič, Stomaž, član Odbora za okolje in prostor • Valentin Krtelj, Ajdovščina, • Radovan Štor, Velike Žablje, predsednik Odbora za kme-

tijstvo• Josip Troha, Lokavec, član Komisije za mandatna vpraša-

nja, volitve in imenovanja• Sonja Žgavc, Ajdovščina, Stranko SD zastopajo: • Tadej Beočanin, Ajdovščina, član Komisije za vloge in pri-

tožbe• Kazimir Čebron, Brje, član Komisije za kmetijstvo• Mitja Tripković, Ajdovščina, član Odbora za �nanceStranko NSi zastopata: • Dušan Mikuž, Višnje, član Odbora za družbene dejavnosti• Nadja Pregeljc Ušaj, Ajdovščina, članica Statutarne komisije

LAHKO BI BILO DRUGAČEIščemo pravo metodoVeč demokracije in več povezav ali nenehna vstaja?

Lahko bi bilo drugače – seznam tem1. Iščemo pravo metodo: več demokracije in več povezav ali

vstaja? 2. Center za tretje življenjsko obdobje … Smo res vse premislili ?3. Nova stanovanja – je najemnina lahko obrok kredita?4. Osnovna šola Ajdovščina … Gre za upravičen strah ali samo

za sramoto?5. Polne ali prazne obrtne cone – bomo vračali denar?6. Atletski stadion na Police in letalski muzej na stadion? 7. Lesna tovarna in ogrevanje s sekanci ali še naprej na�a in

plin?8. Likovna akademija v Vipavskem križu… sanje ali potreba?9. Tržnica okusov Vipavske doline … zakaj imamo tri TIC-e?10. Hotel na Gori … Ali nova blagovna znamka prinaša nova

delovna mesta?11. Naši 'Trnjulčici' - Dom kulture v 'Nanosu' in Grajski vrt - še

spita.12. Kaj imajo skupnega Mlinotest, Fructal, Incom, Agroind,

Rostep?13. Ceste brez kolesarskih poti – bomo kdaj mesto?14. Zdravilišče … je treba toplo vodo izumiti? 15. Mesto delovnega mesta ali naslov stalnega bivanja?+ še kaj novega do lokalnih volitev jeseni 2014

17Latnik 136, 1. marec 2013

18 Latnik 136, 1. marec 2013KULTURAAzad Karim

Izgubljeni sledoviV galeriji Lična hiša, ki vstopa v deseto leto svojega delovanja, je bila v soboto, 9. februarja, odprta razstava priznanega ajdovskega umetnika – slikarja Azada Karima z naslovom ‘Izgubljeni sledovi’.

Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn o umetniku pravi: » Azadu Karimu, ki izhaja iz

dežele med Evfratom In Tigrisom, je Medrečje še vedno ‘zibelka’, v ka-teri odkriva in neguje, skratka ziblje svoj likovni izraz. Skozi magično moč prastarega civilizacijskega   iz-ročila črpa ustvarjalne izzive in na-govore, se ‘potaplja’ v njihovo eni-gmatičnost, potuje tisočletja nazaj in med praoblikami in slikovitimi legendami išče svoje sporočilo, od-kriva svojo resnico. Tako ustvarja globoko osebno in avtorsko a� rmi-rano likovno poetiko. V strukturah in debelih teksturah biva bogata vizualna vrednost, ki se iz materi-alno naglašenega in haptičnega širi v sfere nenehnih preobražanj. Na trepetajoči povrhnjici slike so na-mreč barvne vrednosti zajete v ri-

tem spreminjanj, ki zaobjame tudi oblike. Na zrnati in s črtnimi struk-turami zaznamovani blago reliefni površini ima odločujoč pomen tudi svetloba, ki pade na sliko. Plastični nanosi mečejo komaj zaznavno sen-co in tako dopolnjujejo slikarjevo vizijo«. Na pričujoči razstavi  Aza-dovi ‘izgubljeni sledovi’ zaživijo in zažarijo v vsej svoji očarljivosti in barvitosti.

Odprtje razstave so z glasbo obo-gatili učenci Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine, številni ljubitelji lepe umetnosti, prijatelji in znanci pa so svojo udeležbo iz-razili umetniku priznanje njegov-emu nadvse uspešnemu ustvarjanju. Razstavo si je v Lični hiši možno ogledati do 2. marca 2013.

Niko Ličen

Poklon domačemu umetniku v treh ajdovskih razstaviščih celo presega okvir odmevne

pregledne razstave gra� k in kompo-nibilov decembra v Mednarodnem gra� čnem likovnem centru v Lju-bljani in prikazuje celoten umetni-kov življenjski opus, katerega rdeča nit so disciplina, popolnost, iskanje estetskega učinka do podrobnosti, brezhibna izdelava. Umetnikov ka-rakter se izrazi v njegovi misli, za-pisani na zid hodnika v Pilonovi galeriji, kjer je tudi začetek obsežne in zanimive razstave: »Moje delo je odraz značaja, dobro počutje me prevzema, ko vidim, da so stvari na svojem mestu, vsaj v namišljeni po-polnosti. Danilo Jejčič.«

Pilonova galerija predstavlja dva sklopa – »blagovno znamko Danila Jejčiča - komponibile in objekte, ki so sestavni del umetnikove identi-tete,« je v uvodni predstavitvi po-vedala dr. Irene Mislej. Posebnost in presenečenje te razstave, dela,

ki so bila zelo redko ali pa še nikoli razstavljena, pa je označila kot: »… prvi izbruh mladega umetnika ob koncu akademije in še malo dlje …« V mali dvorani galerije pa so raz-stavljene skice za gra�ke – postopek nastajanja umetnikove gra�ke, ki

bo služil delavnicam. Delavnice ga-lerija pripravlja v sodelovanju z MC Hiša mladih in jih bo vodil umetnik sam. V zadnjem trenutku pa so k razstavi dodali še delček iz fotograf-skega ustvarjanja Danila Jejčiča.

Lokarjeva galerija predstavlja ce-loten gra�čni opus umetnika – od začetkov, do zadnjih umetnin. Gra�ke so razstavljene v obeh nad-stropjih galerije, kjer je goste spre-jemal predsednik Društva sever-noprimorskih likovnih umetnikov Vladimir Bačič.

Nikakor pa ne gre spregledati tretjega dela obsežne retrospektiv-ne razstave, ki bo namesto uvodne deležna zaključne prireditve. V MC Hiši mladih je na ogled razstava Jejčičevih plakatov, 14. marca pa bo tam potekal pogovor z umetnikom. Jejčičeva umetnost je brezčasna, ve-dno aktualna in še posebej všečna tudi mladim, ki se bodo z umetni-kom lahko družili na delavnicah v Pilonovi galeriji.

Maja Marinkovska

Retrospektiva ob 80 – letnici Danila Jejčiča

Naš poklon, Umetnik!V petek, 15. februarja 2013 zvečer, je v Ajdovščini potekal najelitnejši kulturni dogodek v februarju, pa verjetno tudi v letošnjem letu – odprtje razstave enega najbolj izrazitih umetnikov gra� kov na Sloven-skem, Danila Jejčiča iz Ajdovščine. Razstava z naslovom Retrospektiva je na ogled v kar treh ajdovskih galerijskih prostorih: v Pilonovi galeriji, v Lokarjevi galeriji ter v prostorih MC Hiša mladih v Palah.

Z odprtja razstave v Pilonovi galeriji - foto Primož Brecelj

Danilo Jejčič v pogovoru z Ajdovcem Jožetom Slokarjem, vmes Jejčičeva soproga Dolores – foto Primož Brecelj

Evropa v šoliNatečaj ‘Evropa v šoli’ predstavlja svojevrstno obliko udeležbe mladih v sodobni družbi. Mladim daje možnost, da odraslim v umetniški in ustvarjalni govorici povedo, kar čutijo, razmišljajo, ocenjujejo ali predlagajo.

Da bi udeležbo na nateča-ju nekoliko spodbudili in približali tudi mlajšim, je

sodelavka Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina, ar-hitektka in slikarka Taša Turk, v ja-nuarju obiskala nekaj podružničnih osnovnih šol v občinah Ajdovščina in Vipava. Otroci so na likovnih delavnicah pod vodstvom Taše in s pomočjo učiteljev obiskanih podru-žničnih šol ustvarjali na temo ‘Kot evropski državljan pravice in prilo-žnosti imam – kako dobro jih po-znam?’

Delavnice smo izvajali na podružničnih osnovnih šolah v Skriljah, Gočah, Podnanosu in Vr-tovinu. Nastali so lepi izdelki, ki so vključevali pestre motive, s katerimi so učenci ponazorili svoje videnje pravic in priložnosti. Otroci so ri-sali evropske zastave, bankovce in kovance, za življenje pomembne zgradbe, kot so šole, prav tako pa so se posvetili pomenu športa, med katerim je še posebej izstopal nogo-met.

Gordana Maroh Črv

19Latnik 136, 1. marec 2013 KULTURANov pevski zbor

Prvi koncertLjubezen do petja nas je združila. In tako je nastal Ženski pevski zbor Otroškega vrtca Ajdovščina.

Že leto je od tega, ko smo se zbrale in imele prve vaje. Marjana Krapež je spreje-

la vodenje in svoje znanje prenesla na pevke. Tako so nastale različne pesmi, tako različne, kot so pevke same. V svoj repertoar so poveza-le slovenske narodne, dalmatinske, angleške in latinske pesmi.  Pevke se tedensko srečujejo in bogatijo svoje pevske sposobnosti.

Svoje znanje so prvič pokazale na Slapu ob materinskem dnevu in v Lokavcu na komemoraciji ob Dnevu mrtvih. Želja po nečem več pa je pri-peljala, da se predstavijo tudi širši množici. Da je vse enkrat prvič, se je

tudi njim zgodil veliki dogodek. Na odru v Dvorani prve slovenske

vlade v Ajdovščini so se 22. janu-arja  2013 prvič predstavile svojim družinam, sodelavcem, upokojen-kam vrtca in povabljenim gostom iz srednje in osnovne šole, s katerimi vrtec sodeluje.

Dvorana je bila polna obiskoval-cev, ki so z zanimanjem prisluhnili petju zbora. Program so popestrili tudi drugi delavci vrtca, ki v sebi skrivajo različne talente. Tako smo prisluhnili recitacijam, pevskim točkam in instrumentalnim sklad-bam. Celoten program je navdušil zbrane poslušalce.

Po koncertu pa smo se vsi skupaj srečali v avli dvorane in ob sladkih dobrotah poklepetali ter strnili vtise večera. Tako je ta prerasel v kultur-no družabni dogodek. Za vse nas so bili to nepozabni trenutki.

Ta dogodek je prispeval, da pevke sedaj še z večjim elanom vadijo, saj si želijo novih nastopov. Prav goto-vo se bodo še kje predstavile.

Želimo jim še veliko uspehov in veselja ob petju.

Tatjana Kranjc

S prvega koncerta v Ajdovščini

Srečanje z urednikom in pesnikom Jurijem PaljkomKlub krščanskih izobražencev Ajdovščina že tradicionalno v mesecu kulture vsako leto gosti v Lični hiši znane kulturne delavce iz Vipavskega področja, letos je bil to urednik, publicist in pesnik Jurij Paljk, Jurij  Paljk je  rojen v Velikih Žabljah, živi v vasi Terzo pri Ogleju.

Dela kot odgovorni urednik tednika Novi glas na Trav-niku v Gorici. S članki in

zapisi, pa tudi z leposlovjem, se pojavlja v domala vseh slovenskih medijih v Italiji, pa tudi  v Sloveni-ji. Izdal je več pesniških zbirk, nekaj proznih del, na kulturnem področju je stalno prisoten kot pobudnik šte-vilnih kulturnih dogodkov Sloven-cev v Italiji.

V zanimivem in bogatem večeru, ki ga je vodila Zdenka Žigon, je Jurij

kot izreden poznavalec družbenih, kulturnih  in političnih razmer  tako v Italiji  kot v Sloveniji, osvetlil stan-je kulture, jezika, predvsem pa slov-enske manjšine v zamejstvu. Sam pravi, da nima nobene prihodnosti tisti, ki ne pozna svoje preteklosti, pogreša več vzajemnosti in soli-darnosti. Slovenec v Italiji , ki hoče ohraniti svojo identiteto, mora ve-deti, da je slovenski jezik enko-praven drugim evropskim jezikom in se mora znebiti manj vrednostne-

ga kompleksa, ki je bil v preteklosti načrtno vcepljen narodni manjšini.

Vodilo tednika Novi glas, katere-ga odgovorni urednik je, je  širjenje slovenstva, demokracije, svo-bodoljubja, krščanskega etosa in na-govarjanje mladih. Otroci in mladi morajo vedeti, da je znanje obeh jezikov  velika prednost in človeku v ponos.

Delo v časnikarstvu, glede hitre-ga napredovanja v tehniki, zahteva  nove prijeme in hitra prilagajanja. Danes je svetovni splet prav tako važen, kot je bila pred petsto leti tiskana beseda. Sam ocenjuje, da so časopisi v papirnati obliki v zatonu.

Na vprašanje, kdaj bo zagleda-la luč sveta  nova pesniška zbirka ali morda roman,  odgovarja, da  urednikovanje in novinarsko delo zahteva celega človeka in  mu tre-nutno ne dopušča, da bi se ukvarjal s poezijo. Upa pa, da bodo taki časi še prišli. Številni udeleženci  smo ob Jurijevem izvajanju doživeli en bo-gat  večer.

Niko Ličen

O Špeli, ki bi raje bila drugje

Flisar v Ajdovščini V Lavričevi knjižnici smo mesec kulture skušali obeležiti na poseben način. Po uradnem odprtju drugih in prenovljenih prostorov Krajevne knjižnice v Vipavi 8. februarja smo 14. februarja v Ajdovščini gostili znanega slovenskega pisatelja, pesnika, prevajalca, dramatika, urednika … Evalda Flisarja.

Literarna predstavitev je bila plod  sodelovanja med Lavri-čevo knjižnico in Mladinsko

knjigo, založbo. Književnik, ki je prepotoval

že več kot 90 držav, ki ustvarja v slovenščini in angleščini, ki je imel literarne nastope že po vsem svetu,  ki je bil že dvakrat dobitnik nagrade Prešernovega sklada ter Grumove nagrade, je predstavljal roman Dekle, ki bi raje bilo drugje. Z avtorjem se je o delu pogovarjal urednik knjige ter pisec spremne besede Andrej Blatnik. Gre za avtorjevo zadnje objavljeno delo, ki je konec leta 2012 izšlo pri

Cankarjevi založbi.   Glavna junakinja Špela odrašča v

družini, ki jo je doletela kruta usoda. Njena mati je namreč ravnateljica vrtca, v skupini katerega se je utopil otrok. Ta dogodek zaznamuje prihodnjo usodo družine. Z vasi se preselijo v mesto, oče se pod pritiski zruši in obesi, mati postane psihični bolnik. Špela se najprej umakne v njeno bližino, potem pa odpotuje v London, kamor jo povabi prijateljica Lucija Ana Žnidarščič, v romanu nastopajoča kot LAŽ. Z njo se Špela preizkusi kot sodelavka projekta priprave leksikona 1000 knjig, ki vam bodo spremenile življenje. Že tu, ob vprašanju razvrščanja knjig

v smiselno zaporedje, smiselno preudari, da bo zbirka dobra, če bo imela strukturo življenja. To njeno spoznanje pa ni tako dokončno, da bi ga zaživela. V Londonu se preživlja še z drugimi priložnostnimi deli, pri katerih pa se je primorana srečevati z ljudmi, ki so drugačni – ‘zasvojeni’ z mačkami, z ljudmi, ki so bolniki, skrivnostneži in ‘osamelci’. Preobrat nastopi, ko sama dokončno spozna: ‘’Špela, morala boš začeti živeti!’’ Dekle, ki bi raje bilo drugje, se vrne domov k materi. Ta potrebuje njeno   pomoč. Tu je njen edini in obenem najboljši dom, v katerem mora zaživeti.   Pred bralca je

postavljen začetek nove zgodbe, v kateri pa se  postavljajo vedno nova vprašanja: ‘’Smo res to, kar hočemo biti? Je prav, da pred življenjem odhajamo drugam? Kam? Kdo oblikuje našo pot, kod in kam nas ta vodi?’’

Flisar je v pogovoru poudaril, da se prav skozi zgodbe lahko približujemo tistemu, kar ostaja v nas nedorečeno in nepoznano. Skozi pogovor lahko spoznavamo samega sebe. Tudi pisanje je pogovor in tudi s pisanjem lahko dosežemo mir v svoji duši.

Marija Bajc, Lavričeva knjižnica

Evald Flisar v pogovoru z Andrejem Blatnikom

Goriška cesta 3, 5271 VIPAVA

www . i z o l a c i j s k i p a n e l i . s iwww . i z o l a c i j s k i p a n e l i . s i

tel.: 041 625 423tel.: 051 683 051paneli@karimpex.si

KAR IMPEX d.o.o.

STREŠNA KRITINA

STENSKE PLOŠČE

z izolacijo in brez

iz pločevine in PVC

Srečno v novem letu 2013!

20 Latnik 136, 1. marec 2013

sladkarijami, čokoladnimi Bacciji. Vendar ne brez razloga! Ko so jih odvili, so našli misli v italijanščini. Vsak je prebral svojo in jo zapisal na veliko rdeče papirnato srce (na fotogra�ji), potem pa so jih skupaj prevedli in se učili novih besed. Da je bilo srečanje res sladko, je poskr-bel še poln pladenj doma narejenih šamrol.

V anketo o zadovoljstvu so ude-leženci zapisali, da so izvedeli ve-liko novih stvari in je bila razlaga na srečanjih včasih tudi zabavna. Veseli so bili prijetnega druženja in dejstva, da so bili vsi udeležen-ci aktivno vključeni in so se lahko učili iz lastnih napak. Še posebej so

izpostavili, da so se za izobraževa-nje odločili, ker je potekalo v vasi. Tudi Alojz Ambrožič, predsednik KS Slap, je povedal, da so bili v vasi zelo zadovoljni, saj so se v dejavnost vključili tako ženske kot moški in tudi starejši, ki se sicer težko odlo-čijo za izobraževanje izven domače-

ga kraja. Med seboj so se povezali in ker so izrazili željo po nadaljevanju, bo KS Slap tudi v bodoče nudila prostore za morebitna nova izobra-ževanja, ki jih bo izvajala Ljudska univerza Ajdovščina.

Helena Furlan

ŠOLSKARazgibajmo življenje z učenjem!Vam je dolgčas? Razgibajte svoje življenje z učenjem na Ljudski univerzi Ajdovščina!

Če pogledamo na urnik de-javnosti, ki so se v preteklih tednih odvijale v organizaci-

ji Ljudske univerze Ajdovščina, lah-ko ugotovimo, da je življenje naših udeležencev res razgibano. Nekateri so opravljali izpite poklicne matu-re v programu Ekonomski tehnik, drugi zaključne izpite po programu Trgovec, tretji so se učili strokov-nih vsebin v programu za inženirja strojništva, četrti, peti pa … raču-nalništva, krojenja in šivanja, tujih jezikov, masaže, re� eksoterapije, poslovnih veščin in še kaj. V spomi-nu nam bosta še posebej ostala dva programa.

Po približno trimesečnem uspo-sabljanju za pridobitev nacional-ne poklicne kvali�kacije Socialni

oskrbovalec / socialna oskrbovalka na domu, smo 11. februarja podelili 24 udeležencem javno veljavni cer-ti�kat, ki jim omogoča nove mo-žnosti zaposlitve tako pri nas kot v tujini (na fotogra�ji). Nekaterim je izobraževanje �nanciral Zavod za zaposlovanje s sredstvi Ministrstva za delo, družino in socialne zade-ve ter Evropskega socialnega skla-da. Zahvaljujemo se tudi Zavodu Pristan Vipava, ki je odstopil pro-stor za praktične vaje in vsem insti-tucijam, ki so omogočile brezplačno

opravljanje prakse, med katero so udeleženci dobili neprecenljive do-datne izkušnje. V preteklih mesecih so izpit opravili vsi prijavljeni kan-didati, skupaj jih je bilo 73.

Tudi ime drugega programa, Usposabljanje za življenjsko uspe-šnost – Razgibajmo življenje z učenjem, nam pove, da je bilo delo v skupini pestro. Program je, v so-delovanju z Vinarsko turističnim društvom Slap – Vas zlatih kapljic in KS Slap, potekal od oktobra 2012 do sredine februarja 2013 v stari šoli na Slapu pri Vipavi. Za udele-žence je bil brezplačen, saj sta ga je �nancirala Ministrstvo za izobra-ževanje, znanost, kulturo in šport ter Evropski socialni sklad. Srečko Marc, tajnik Vinarsko turistične-

ga društva Slap, je poudaril, da so prebivalci dobili znanja in spretno-sti iz različnih področij (vinarstvo, zdravje, ustrezna prehrana, tuji jeziki …). Vseživljenjsko učenje je nujno tudi na področju vinarstva, saj se spremembe tako hitro doga-jajo, da bi morala biti predavanja na omenjeno temo večkrat letno.

V zadnjem sklopu programa, na italijanščini, je bila udeležba še po-sebej visoka. Udeleženci si bodo go-tovo zapomnili valentinovo. Gospa Ingrid Boben jih je presenetila s

Po

ni d

.o.o

.

SVET METRAŽE

Strit

erje

va

3,

Ajd

ov

ščin

a 5

27

0

Tel.: 05 366 16 658

Urnik: od 9 - 18 sreda od 12 - 19 sobota od 8 -12 ureVsako sredo od 15.30 vam je navoljo šivilja.

- Tkanine za prte

- Platna za posteljnino

- Dekorativne tkanine

- Velika izbira raznega blaga za

MATURANTSKE OBLEKE

VELIKA IZBIRA ZAVES- Zavese po naročilu

- Šivanje in svetovanje

- Izmera

- Montaža

- Zavese po naročilu

- Šivanje in svetovanje

- Izmera

- Montaža

VELIKA IZBIRA ZAVES

Prehransko svetovanje - dietetikaTa t j a n a B o n ča s . p. , m o b i : 0 4 0 1 6 3 0 0 8

Prehransko svetovanje• sestava jedilnikagledenavašživljenjskislog(oddojenčkado starostnika),• v vzgojno- izobraževalnih ustanovah,socialnemskrbstvu, gostinskihdejavnostih,domačemokolju,..• dietna terapijabolnikom(sladkorna,rak,ledvičnaobolenja,bolezni prebavil,povišanskupnialiLDLholesterol,trigliceride,krvnitlak,..)• prehranska obravnava bolnikov z motnjami hranjenja (anoreksija,bulimija,kompulzivnoprenajedanje,debelost)

• prehrana pri prehranskih preobčutljivostih(alergija,celiakija,..)

jenaukozdravem

življenjuinprehrani,

zatopredstavljadieto

takozazdravegakot

bolnegačloveka.

m a i l : b o n t a . p r e h r a n s k o s v e t o v a n j e @ g m a i l . c o m

Živimo zdravo in preprečimo bolezni, predvsem pa ustrezno obvladujmo

nam namenjen čas bivanja na planetu Zemlja.

Široka ponudba vseh vrst sadnih sadik, sadike kostanja marona, kakija, žižule, asimine, goji jagod, razičnih vrst jagodičevja,...

TRGOVINA ZELENI VRT Vipava Gradiška 13

tel: 05/368 52 36, gsm 041 719 333

urnik: pon-pet 8.30 - 12.00 in 12.30 - 16.30 sobota 8.30 - 12.00

sadike vrtnic v lončku 4,80 €

semnski krompir

jabolka - semena vrtnin - sadike špargljev

21Latnik 136, 1. marec 2013 ZVONOVIMolili in postili smo se za domovino‘Z ljubeznijo nad zlo za našo domovino’ je bilo izbrano geslo za molitveni in postni dan za domovino od petka 22. do sobote 23. februarja zvečer v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini.

O težkem in brezizhodnem stanju naše domovine tudi kristjani vsak dan   gleda-

mo, poslušamo in veliko razpravlja-mo. Še vedno pa premalo zaupamo v moč molitve in odpovedi. V ozad-ju zunanjega dogajanja je duhovni boj in verjamemo v moč krščanske-

ga posta in povezane molitve. Zato smo se verniki Vipavske dekanije odločili za 24 - urno nepretrgano tiho molitev pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstni-ka v Ajdovščini.

Začetek je bil v petek zvečer s sv. mašo, med katero nam je

ajdovski župnik gospod Franc Likar predstavil pomen molitve za domovino, ki pa je pogojena z osebno odgovornostjo, s poštenim delom in obnašanjem vsakega posameznika, ne pa s kazanjem na druge.

Kljub slabim vremenskim razmeram je bilo v cerkvi vedno nekaj molilcev, kar je dokaz, da imamo domovino radi in nam ni vseeno za njeno prihodnost.  Številni so se v  ta namen  ta dan tudi postili. In ker zaupamo v moč molitve, tudi verjamemo, da bodo naše molitve uslišane  in bo Gospod razlil obilni blagoslov na našo domovino. 

 Niko Ličen

Izbor najlepšega pirha 2013 Kulturno umetniško izobraževalno društvo Lična hiša Ajdovščina razpisuje že deveti javni natečaj za izbor najlepšega velikonočnega pirha 2013. Namen natečaja in razstave ni le tekmovanje, je predvsem obujanje in ohranjanje običajev ter iskanje novih inovativnih prijemov na tem področju.

Strokovna komisija bo pri oce-njevanju upoštevala krite-rij izvirnosti ter umetniško

- etnološko vrednost prijavljenega primerka.

Pirhi, ki bodo glede na ocenjevalna merila dosegli največ točk, bodo nagrajeni -   podeljene bodo tri nagrade.

Na natečaj se lahko prijavijo posamične osebe, pa tudi skupine. Člani društva Lična hiša lahko sodelujejo izven natečajne konkurence samo na razstavi. Pirhe bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija, ki jo imenuje upravni odbor društva.

Pirhe za natečaj bomo sprejemali v prostorih društva Lična hiša Ajdovščina, na Prešernovi  7 a, od

ponedeljka, 11. marca, do petka, 22. marca,  med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro ter v soboto, 23. marca,  med  9. in 12. uro. Možna je dostava tudi po pošti.

Posameznemu vzorcu morajo biti v zaprti kuverti priloženi naslednji podatki: ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja. Pri prevzemu pirhov se primerki označijo z enotno šifro, ki jo dobi tudi avtor.  

Podelitev nagrad, odprtje razstave in blagoslov   vseh prispelih pirhov bo na cvetno nedeljo,  24. marca 2013, ob 16. uri v galeriji Lična hiša Ajdovščina. Razstava bo odprta do 6. aprila 2013.

David Ličen

Pirhi z razstave leta 2009

‘Čevljarnica’ ob HubljuV skupini Pikapolonice vrtca Ob Hublju v letošnjem šolskem letu vsako temo pričnemo z raziskovanjem v knjižnici. Tako smo se po novem letu odločili raziskati vse o obutvi. Naleteli smo na slikanice o Šolenčkih (James Driscoll). Tako se je pričelo naše ustvarjanje.

Izmed vseh slikanic so otroci izbrali najprej slikanico o Šve-dri. To je bil ponošen čevelj z

luknjo, ki jo je bilo potrebno zakr-pati. Otoke sva presenetili z novim podajanjem vsebine preko episkopa. Očarala jih je naprava, ki tako pove-

ča slike, pa vendarle to ni televizija, ker se čevlji ne premikajo. Isto slika-nico smo večkrat pogledali in otroci so vsakič odkrili nekaj novega.

Skupaj smo ugotovili, da imamo tudi mi kakšen copat, ki je potreben popravila, še več pa jih je verjetno doma. Prosili smo starše, da nam od doma prinesejo čevlje, ki jih ne potrebujejo več.

V skupini smo uredili ‘čevljarnico’. Pred tem smo spoznali poklic čevljarja, ki je pri nas že skoraj red-kost. Opremili smo jo z orodjem, s katerim so otroci ‘popravljali’ čevlje in copate. Dodali so jim zaplate, po potrebi zamenjali barvo z barvan-jem … Zanimivo je bilo opazovati njihovo igro in jih poslušati med popravljanjem.

Naša tema so bili Šolenčki. Tudi mi smo hoteli naše čevlje iz čevljarnice ‘oživeti’. Z brskanjem po spletu smo prišli na idejo čevljev iz mavca. Vsak otrok je v mavec pomočil svoj par čevljev. Ko so bili suhi, so jih pobar-vali.

Šolenčki živijo v svojih hiškah, vsak v svoji, vsak v drugačni. Tudi mi smo naredili našim čevljem hiše iz odpadnih škatel.

Ker so nam tako lepo uspeli, smo se odločili, da jih predstavimo staršem in ostalim na razstavi.

V garderobi Otroškega vrtca Ob Hublju smo uredili razstavo. Odzivi staršev in zaposlenih so bili navdušujoči, zato jo želimo deliti z vami.   Brigita Ličen, Agata Praček

22 Latnik 136, 1. marec 2013DRUŠTVAŠportno društvo Rekreativček

Aktivno v zrela leta ŠD Rekreativček ni le društvo, ki poskrbi za rekreacijo, gibanje in zdravo preživljanje prostega časa otrok in mladine, poskrbi tudi za redno vadbo in zdravje tistih manj mladih, ki bi radi v zrelejših le-tih ohranili vitalnost in telesno kondicijo. Temu sta namenjena vsaj dva njihova programa in sicer vadba v zrelih letih ter rekreativno plavanje za odrasle.

Redna vadba v zrelih letih v okviru programa je sicer zelo koristna v vseh življenj-

skih obdobjih, največji učinek in po-men pa ima predvsem v kasnejšem obdobju življenja, kajti usmerjena in vodena gibalna dejavnost ohra-nja mišično maso, kostno gostoto, vzdržuje in izboljšuje telesno kon-dicijo ter pospešuje presnovo. Vse skupaj tako pripomore k ohranjanju optimalne telesne teže, k preventivi pred boleznimi in dobremu počutju nasploh.

Vsi namreč vemo, da svojega tele-sa ne moremo preslepiti, kljub temu pa lahko z ustreznim načinom ži-vljenja storimo marsikaj, da lahko težave, ki prihajajo z leti, omilimo in zaživimo aktivno in '�t'. Redna in pravilna telesna vadba je tisto zdravilo, ki ga zdravniki, �ziote-rapevti in vsi, ki proučujejo proces staranja, zaradi mnogih pozitivnih učinkov nadvse priporočajo. Seveda pa je potrebno v vsakem programu vztrajati, ker se sicer pozitivne spre-membe ne zgodijo čez noč, lahko pa nam še kako izboljšajo kvaliteto ži-vljenja v zrelih letih.

Tudi vadba v vodi je v vsakem ži-vljenjskem obdobju priporočljiva in koristna, v zrelejšem obdobju pa še toliko bolj, ker izkorišča navidezno breztežnost v vodi in med vadbo so zato naši sklepi, predvsem hrbte-nica, minimalno obremenjeni. Kot vsaka aerobna vadba je tudi vadba v vodi koristna za regulacijo krvne-ga pritiska, zmanjšanje nevarnosti

kardiovaskularnih bolezni, pove-čanje maksimalne potrošnje kisika, izboljšanje dihanja zaradi vlažnega zraka, zmanjšanje holesterola, kon-troliranje telesne mase in še in še. Zato je program rekreativno plava-nje za odrasle, ki je namenjen vsem odraslim neplavalcem, pa tudi pla-valcem, ki plavajo 'po domače' in se želijo naučiti osnovne oziroma na-daljevalne tehnike prsnega plavanja ali pa preprosto želijo v svoj urnik rekreacije vključiti redno tedensko vadbo plavanja, še kako dobrodošel.

Gotovo je zgoraj navedenih kar nekaj razlogov, zakaj se je tudi v

zrelih letih potrebno redno giba-ti, rekreirati ter poskrbeti za svoje zdravje, kondicijo, dobro poču-tje in nenazadnje tudi izgled. Zato Vas Športno društvo Rekreativček vabi, da se jim pridružite v kate-rem izmed njihovih programov, ki redno potekajo. Več informacij o društvu in njihovih dejavnostih pa lahko najdete na spletni strani dru-štva http://rekreativcek.gmajna.eu ali direktno na telefon 041 472 128 (Tomaž).

ŠD Rekreativček

Ljudska univerza Ajdovščina

Programi za dvig ravni pismenosti Ljudska univerza Ajdovščina uspešno izvaja številne programe za dvig ravni pismenosti, med katere sodijo tudi programi usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU). Programa Branje za znanje in branje za zabavo ter Knjige so zame sta dva od UŽU programov, ki jih bodo pričeli izvajati v marcu.

Branje za znanje in branje za zabavo

Na Ljudski univerzi Ajdovščina bodo letos prvič izvajali nov izobra-ževalni program Branje za znanje in branje za zabavo. Program je name-njen predšolskim otrokom med 3. in 5. letom starosti in njihovim star-šem, ki so motivirani za pomoč pri razvijanju pismenosti svojih otrok.

Starši se bodo v programu sezna-nili z vprašanji o tem, kako brati otrokom, spoznali bodo didaktične igre za spodbujanje bralnih spre-tnosti, dejavnosti za spodbujanje otrokove porajajoče se pismenosti in razvijanje motivacije za branje. Program dejavno vključuje tudi otroke.

Knjige so zameIzobraževalni program Knjige

so zame je namenjen odraslim, ki želijo brati in razpravljati o raznovrstnih umetnostnih bese-dilih. Literarna dela so na pose-ben način zapisane zgodbe ljudi. Prepoznavanje življenjskih situacij v literarnih delih in pogovor o njih je šola življenja. Namen programa je, da prek skupnih srečanj in do-mačega dela branje postane udele-žencem užitek, veselje in potreba.

V programu bodo udeleženci raz-vijali sposobnost kritičnega razmi-šljanja, bralne spretnosti, jezikovne zmožnosti in tako osebnostno rasli. Delo bo temeljilo na spoštovanju različnosti, enakopravnosti in na enakovrednem dialogu v skupini.

Programa bosta potekala v manjši skupini, izvajala se bosta enkrat te-densko od marca do maja. Vabljeni! Za prijave in informacije pokličite

Ljudsko univerzo Ajdovščina (tel.: 05 366 47 50).

»Operacijo delno �nancira Evropska unija iz Evropskega so-cialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-

2013, 3. razvojne prioritete:Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.2: Izboljšanje usposobljenosti posa-meznika za delo in življenje v druž-bi temelječi na znanju.«

GEODELAUGODNE geodetske storitve

kontakt: Marko Breščak

pisarna: Goriška c. 25a,

5270 Ajdovščina

e-mail:

internet:

tel. (041) 28-38-29

info@geodela.siwww.geodela.si

-

15% POPUSTNA VSE STORITVE

* GEODETSKI NAČRTza ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO

* MEJNIKI NA PARCELI

* DELITEV PARCELE

* ZAKOLIČBA

* VRIS OBJEKTA V KATASTER

* HIŠNA ŠTEVILKA...

GORIŠKA CESTA

GE

OD

EL

A

NKBM

SV

ET

RE

ZV

ON

KA

ABANKA

HOTEL

POLICIJA

ZDRAVSTVENIDOM

HU

BE

LJ

URNIK: PON,SRE,PET

23Latnik 136, 1. marec 2013 DRUŠTVANovo društvo prijateljev živali

Odgovorno lastništvo živaliLjudje smo z živalmi povezani na različne načine. Poleg prehram-bene funkcije rejnih živali človeka že stoletja spremljajo živali, ki mu pomagajo pri delu (predvsem vlečna živina, pastirski in lovski psi) ali pa so človekovi družabniki. Vsako posedovanje živali prinaša posebno odgovornost in skrb za njihovo dobro počutje, pa naj gre za rejno živino, drobnico, perutnino ali pa za naše najpogostejše življenjske spremljevalce, pse in mačke.

Ker je skrb za dostojno življe-nje naših živalskih sopotni-kov moralna in zakonska

obveza vseh državljanov, si Društvo prijateljev živali Severne Primorske prizadeva, da bi javnost osvestilo o ustrezni skrbi za hišne in rejne ži-vali, o pomenu prepoznavanja in

ukrepanju ob mučenju živali, pa tudi o ustreznem odnosu do pro-stoživečih živalih in narave v širšem smislu. Posebnost našega društva je, da se redno povezuje s humanitarni-mi organizacijami ter organizira do-brodelne akcije v korist tako živalim kot ljudem. Društvo uspešno sode-luje z lokalnimi občinami, veterina-mi ter zavetišči za zapuščene živali.

Tudi v ajdovski občini smo se v preteklih letih z izobraževalno - prodajnimi dobrodelnimi sto-jnicami ter delavnicami za otroke predstavili ob različnih priložnostih (Miklavževanje, Teden mode 2012 ipd.). Z aktivnostmi osveščanja smo v letu 2011 začeli tudi na področju Gore, ko smo v sodelovanju z OŠ Otlica ter sorodnim društvom Tačke pomagačke na omenjeni šoli izvedli delavnice o ustreznem odno-su ljudi do živali ter predstavili tera-pijo s pomočjo psov. Lansko poletje smo se predstavili tudi na Predmeji, in sicer v okviru prireditve Dnevi Gore 2012.

Tudi v prihodnje bomo s pro-gramom osveščanja nadaljevali. Še posebej se bomo posvetili osveščanju o pomenu preprečevanja kotitev nezaželenih hišnih živali. ‘Svo-bodno življenje’ nenadzorovanih hišnih živali namreč pomeni tudi veliko možnost za parjenje, rezultat takih parjenj pasji in mačji mladiči, ki končajo zavrženi ali celo neza-konito usmrčeni. Zakon o zaščiti živali ter Pravilnik o zaščiti hišnih živali ne le prepovedujeta usmrtitev nezaželenih mladičev, ampak tudi opredeljujeta obveznosti lastnika živali na tem področju: »Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.« (11. člen ZZiV).

Problem nezaželenih mladičev je posebej pereč pri mačji populaciji, kjer živali, če niso izključno hišne,

težko nadzorujemo, zato je še pose-bej priporočljiva kastracija / steril-izacija samcev in samic še pred prvo gonitvijo. Kastracija med drugim preprečuje tudi nezaželeno vedenje, kot je uhajanje od doma, markiranje ter pretepe in poškodbe, hkrati pa mačkam omogoča varnejše življenje,

saj se zaradi upada spolnega nagona izognejo priložnostim za okužbo s smrtno nevarnimi boleznimi, kot sta okužba z virusom FeLV (‘mačja levkemija’ oz. levkoza) in virusom FIV (‘mačji aids’).

Prizadevali si bomo tudi za osveščanje lastnikov o pomenu zagotavljanja ustreznih bivalnih pogojev za hišne ter rejne živali. Slednje bi morale imeti na voljo dovolj velike hleve, v katerih jim je omogočeno potrebno gibanje. Psi, ki bivajo zunaj, morajo imeti na voljo dovolj velike pesjake ter izoli-

rane ute, ki ustrezajo standardom Pravilnika o zaščiti hišnih živali. Premajhne in / ali neizolirane ute za bivanje psov zunaj niso primerne, saj ne nudijo zadostne zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmera-mi. Škodljive posledice ima tudi dolgotrajno priklenjanje psov na verige, saj povzroča nezaželeno ve-denje ter psihične motnje. Ker se psi ‘verigarji’ zaradi omejenosti gibanja počutijo ogrožene, svoj strah po-navadi izražajo prek agresije, zato so lahko za okolico zelo nevarni. Pomembno je, da imajo tako psi

kot tudi ostale živali vedno na voljo vodo, kvalitetno hrano ter dovolj gibanja. Tako večkratne dnevne sprehode potrebujejo vsi psi, tudi tisti, ki sicer bivajo v velikih pes-jakih. Pri sprehajanju psov ne poz-abimo na povodec, saj smo kot last-niki živali odgovorni za škodo, ki jo povzroči naša živali – npr. v prim-eru prometne nesreče, v kateri je bila naša žival udeležena. Odgovo-ren lastnik svojemu psu prav tako ne bo dovolil, da se sam ‘sprehaja’ po mestu oz. vasi, da v naravi pre-ganja divjad ali povzroča škode na tuji lastnini.

Lastniki živali smo zakonsko od-govorni tudi za zagotavljanje vet-erinarske pomoči živali, če jo le - ta potrebuje, za obvezno vsakoletno cepljenje psov proti steklini ter za odpravljanje zunanjih in notranjih zajedavcev. Občanom želimo posre-dovati tudi koristne informacije, kam se lahko obrnejo v primeru izgube ali najdbe živali ali v primeru opaženega domnevnega mučenja živali. Kadar namreč opazimo, da v naši okolici živi žival, za katero ni ustrezno poskrbljeno, ki nima primernega bivalnega okolja, ki je brez vode in zaščite pred soncem in dežjem, ki je žrtev zanemarjanja ali zlorab, ali žival, ki ji kljub bolezni ali poškodbam ni nudena veterinar-ska pomoč, smo dolžni to prijaviti veterinarskemu inšpektorju. Ne zatiskajmo si oči in ne obračajmo se stran – vsi skupaj smo dolžni poskrbeti za dobrobit živali, ki že stoletja prinašajo veselje in radost v naša življenja in nam nenazadnje na različne načine tudi pomagajo.

Občani, še posebej najmlajši, ste vabljeni, da se nam pridružite in včlanite v naše društvo. Več infor-macij in pristopno izjavo najdete na naši spletni strani www.dpzivali.net.

Koristne kontaktne številke: Najdba / izguba hišne živali: pris-

tojno zavetišče Zavod Oskar Vitov-lje, tel. 05 30 78 570

Najdba divje / prostoživeče živali: Zatočišče za prosto živeče živalske vrste, tel. 031 813 097

Najdba poginule živali: Veteri-narsko higienska služba, tel. 05 33 83 701

Prijava mučenja živali: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varst-vo rastlin – Območna enota Nova Gorica, tel. 05 330 22 70, v nujnih primerih izven uradnih ur: Center za obveščanje (tel. 112).

Veterinarska ambulanta Ajdovščina: 05 366 23 00, Vipava: 05 364 43 90 ali 041 618 949

Društvo prijateljev živali Severne Primorske

Prijavimo domnevno zanemarjanje ali mučenje živali - vir fotogra�je: sxc.hu

Predstavitev terapije s pomočjo psov na OŠ Otlica - vir fotogra�je Društvo prijateljev živali SP

Pozdravljena Slovenija!

‘’Hello sLOVEnia!’’Evropska prostovoljska služba je del programa Mladi v akciji, ki ga so�nancira Evropska komisija. Ponuja neplačano delovno prosto-voljsko izkušnjo v tuji državi znotraj in zunaj Evropske Unije. Pro-jekti ponavadi trajajo od 3 do 12 mesecev in so namenjeni mladim od 18 do 30 let.

Tudi sama sem se odločila pridružiti takšnemu projek-tu, ki ga pripravlja Medob-

činsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina in tako januarja letos s Finske pripotovala v vaše kraje.

Od 20. do 24. januarja smo se vsi EVS prostovoljci na izmenjavi v Sloveniji zbrali na usposabljanju v Hotelu Krek na Lescah. V sku-pini je bilo 21 mladih iz različnih evropskih držav: Belorusije, Bol-garije, Nemčije, Finske, Francije, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Portugalske, Španije, Turčije in Ukrajine. Naša mentorja na uspos-abljanju sta bila Alenka Oblak in Henk Persyn, pridružila pa se nam je tudi EVS koordinatorka Jerneja Modic.

Tekom usposabljanja smo se udeležili različnih aktivnosti in dobili razne naloge. Po skupinah smo se ukvarjali s ‘teambuildin-gom’, pravicami in odgovornos-tmi prostovoljcev in razpravljali o učenju v okviru EVS projekta. Pog-ovarjali smo se tudi o vključevanju v novo kulturo, spoznavanju ljudi, njihovih navad in okolja.

Najpomembnejša naloga v okviru usposabljanja je bil ‘Projekt dneva’. V skupini 4 do 5 prostovoljcev smo morali pripraviti projekt, ki se je navezoval na Slovenijo, Slovence ali našo prostovoljsko izkušnjo v Slo-veniji. Pripraviti smo morali nekaj novega in inovativnega.

Ker smo slišali že za kar nekaj zgodb o tem, da so mnogi EVS prostovoljci v Sloveniji našli ljube-zen in tu ostali za vedno, smo se v naši skupini odločili ukvarjati s to temo in naš projekt poimenovali ‘How to get married in sLOVEnia’ (‘Kako se poročiti v Sloveniji’). V okviru projekta smo pripravili ‘pak-et preživetja’, ki je vseboval napotke ‘10 korakov do poroke v Sloveniji’ v pisani in video obliki. Ob pripravi projekta smo se zabavali in veliko naučili o timskem delu.

Res je bilo super spoznati vse pro-stovoljce, ki so na izmenjavi v Slo-veniji in zagotovo bomo ohranili stike tudi po koncu usposabljanja ali celo pripravili kakšne skupne pro-jekte.

Heli Hongisto, EVS prostovoljka na MDPM Ajdovščina -prevod Maša Čibej

Policijski veterani razvili praporVeterani policije Vipavske doline, ki že peto leto na temeljih domoljubja združujejo večino sodelujočih policistov - miličnikov tega območja udeleženih v osamosvojitvenih procesih in vojni za samostojno Slovenijo, so v Ajdovščini razvili svoj prapor.

Društvo je 2008 nastalo po kolektivnem izstopu iz Se-ver severne Primorske,  v

katerem niso več prepoznali dela v cilju veteranskih vrednot. Nimajo nadveteranov, politike se ogibajo in prva ljubezen jim je domovina Slo-venija. Financirajo se sami in z do-nacijami občin ter posameznikov. Njihov trud je poplačan z dobrim odzivom pri   državljanih in veliko udeležbo ter podporo na domoljub-nih slovesnostih, ki jih vsako leto organizirajo. K njim se včlanjujejo tudi pravi veterani Policije iz drugih delov države.

Praporu so ob glasbeni spremljavi policijskega kvinteta srečo zaželeli predstavniki Policijske uprave Nova Gorica - vodja sektorja uni-formirane policije Evgen Govekar,

iz PP Ajdovščina Darko Krapež, poveljnik vojašnice Vipava pod-polkovnik Pavel Jereb, vojaških veteranov ‘Veteran’ Nova Gorica, OZVVS Ajdovščina - Vipava, OZ-VVS Kanal, zveze častnikov iz Nove Gorice Stanko Dužič in častniki, vodstvo vipavskih gasilcev (Pavzin in Drinič), Kazimir Saksida iz vipavske lovske družine in mnogi prijatelji društva.    

Priznanje za dobro delo sta na slovesnosti prejela praporščak Marjan Hajdinjak in veteran  Jože Potočnik, za podporo pomoč vet-eranom občina Vipava, pravkar krščen prapor pa je na podlagi preteklega odličnega sodelovanja z vojaškimi veterani postal nosilec Srebrne medalje OZVVS ‘Veteran’ Nova Gorica. Peter Lemut

24 Latnik 136, 1. marec 2013ZADNJA

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja TripkovićTrženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com

NOVO NOVO NOVODostavljamo pizze, lignje, wajdowc, pivo,...

na vaš dom Naročila: 05 36 44 707

Informacije in rezervacije:

Živa glasba, posebni menujiPETEK, 8. MAREC

00 386/5 36 44 700www.hotelgoldclub.euPigal d.o.o., Goriška cesta 25č, 5270 Ajdovščina

Pelhan je nov svež hard rock band na slovenski sceni. Za-sedbo sestavljajo sami izkušeni

glasbeniki, ki so delovali ali pa še ve-dno delujejo v skupinah, kot so Skalp, Requiem, Lene kosti, Kalamari, Divi-ne Illusion, Forgotten Eden, Prizma, Obroč, ShadowIcon, Slavko Ivančič …

Skupino sestavljajo Aleš Pelhan (vokal in kitara), Matjaž Švagelj (bas kitara), Gregor Volk (kitara), Miha

Nedoh (bobni) in Peter Smrdel (kla-viature). Zasedba se je zbrala v začet-ku leta 2012, sprva kot solo projekt Aleša Pelhana iz Ajdovščine, sicer člana zasedbe Skalp, pozneje pa je zaradi odlične kemije med člani pre-rasla v band.

Kot prvi singel so nam predstavili komad ‘V Neznano’, ki bo 14. marca 2013 izšel na istoimenskem albumu.

Fantje so izid singla podprli tudi z videospotom, ki so ga posneli v družbi

ultra lahkih letal, svetovno priznane-ga podjetja Pipistrel v Ajdovščini.

Na albumu najdemo 12 avtorskih skladb, ki so nastale pod peresom

Rock n’ roll, letala in Pelhan!

CITROEN Berlingo1.9D, 2.199€195.000km, 1.Reg: 1999Klima, 5-Sedežev, 1.lastnik,…

CITROEN XsaraPicaso 1.6 16V, 5.199€ 117.000km, 1.Reg: 12.2006Avt. klima, ABS, el.paket, 1.lastnik,…

FIAT Grande Punto 1.2, 4.567€71.000km, 1.Reg: 12.2007Klima, ABS, 6xAirBag,…

FORD Fiesta 1.6 16C Ghia, 3.999€153.000km, 1.Reg: 11.2006Max.oprema, polog 800€+48x86€,…

OPEL Agila 1.2 16V Enjoy, 6.990€29.000km, 1.Reg: 4.2009 Vsa opre-ma, zelo ugodno, 1.lastnica,…

»ZAPOJMO SKUPAJ«

OB 70. LETNICI PREGNANSTVA KRAJANOV ERZELJA

V NEDELJO, 10. MARCA 2013, OB 14. URI

PRI SPOMENIKU NA ERZELJUSodelujoči:

- župan občine Vipava mag. Ivan Princes

- slavnostni govornik dr. Jože Pirjevec

- predsednik KS Erzelj, Franc Volk- povezovalka programa Maja Turk

- moški pevski zbor Kraški dom iz Repentabra

- ženski pevski zbor gospodinj s Planine

- šolska mladina z Erzelja- parti zanka Vladka Gal Janeš

Vabljeni vsi, ki se želite s pesmijo pokloniti spominu na težko preži-

veta leta 2. svetovne vojne. OPEL Meriva 1.4 16V, 4.499€142.400km, 1.Reg: 12.2004 Klima, ABS, el. paket, ugodno financiranje…

NISSAN Qasqai 1.5 dCiTekna, 8.699€ 200.000km, 1.Reg: 2007Vsa oprema, 1.lastnica,…

RENAULT Kangoo 1.4, 1.899€193.000km, 1.Reg: 2001Servo volan, el. Paket, 1.lastnik,…

RENAULT Kangoo 1.4, 2.299€181.000km, 1.Reg: 2001Klima, el.paket,1.Lastnik,…

SEAT Ibiza 1.4 16V, 3.699€156.000km, 1.Reg: 2004Avt.klima, alu platišča,1.lastnik,…

PEUGEOT 206 1.1, 2.499€94.000km, 1.Reg: 10.2003Klima, el. paket, 1.lastnik,…

RENAULT Clio 1.4 ,1.499€178.000km, 1.Reg: 1999Klima, el.paket, ODLIČEN,…

RENAULT Kangoo 1.5 dCiPrivilege, 6.599€ 164.000km, 1.Reg: 12.2008 Vsa oprema, NA POLOŽNICE,…

RENAULT MeganeBreak 1.6 Air, 2.499€ 72.000km, 1.Reg: 2003Klima, ABS, 4xAirBag,…

OPEL Corsa 1.4 16V Enjoy, 5.299€87.000km, 1.Reg: 2007Klima, ABS, MP31.lastnica,…

PEUGEOT Expert 2.0 HDI Tepee, 9.999€ 181.000km, 1.Reg: 20088+1, klima, ABS, 1.lastnik,…

Aleša Pelhana. Za miks in mastering plošče sta poskrbela Borut Žbogar ter Gaber Radojević.

Zasedba obljublja močno dozo kvalitetnega rocka, ki jo lahko poslušalci preverite na njihovem premiernem koncertu v Orto Baru na dan izida albuma.

Kljub lastni zasedbi pa ostaja Aleš član skupine Skalp, ki se tudi že pri-pravlja na 16 - letnico obstoja, ki jo bodo seveda začinili s koncertom, polnim presenečenj.  

Peter Krkoč