cpp skripta

8/7/2019 CPP skripta

1/102

CIVILNO PROCESNO PRAVO

I. SPLONI POJMI CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA

1. CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK IN CIVILNO PROCESNO PRAVO1.1. CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK KOT OBLIKA VARSTVA CIVILNIH PRAVICMaterialno civilno in rodbinsko pravo doloa pravice in obveznosti fizinih in pravnih oseb. Varstvo

pravic je urejeno z zakonom. Nosilcem pravic ga nudijo pravosodni organi.Prva zgodovinska oblika varstva pravic je bila samopomo posameznik, ki je menil, da mu pripadadoloena pravica, je sam uporabil primerne ukrepe za njeno zavarovanje. Pravico je uveljavil monejine glede, ali mu je res pripadala. Vsak nosilec pravice je bil izpostavljen sub-jektivizmu. Z razvojemdrube pride do omejevanja samopomoi.Prva drubena oblika varstva pravic je bilo razsodnitvo. Sprti stranki sta se obrnili na osebo svojegazaupanja, da razrei spor. Pred tem sta se dogovorili za spotovanje njene odloitve.Z razvojem je drubenopravno varstvo postalo posebna oblika izvrevanja dravne oblasti. V rimskem

procesu se je postopek delil na: postopek pred pretorjem (in iure); postopek pred sodnikom (in iudicio ali apud iudicem).Stranki sta s posebno pogodbo (litis contestatio) prepustili sojenje izbranemu sodniku, ki ni bil dravniorgan. Pretor je sodniku naroil, katera dejstva naj ugotavlja, in mu povedal, kako naj razsodi, eugotovi (ne)resninost doloenih dejstev.V fevdalizmu je vsak fevdalec izvreval pravosodno oblast. Pripadniki stanov so tvorili posebna sodia,sestavljena iz lanov istega stanu.V absolutizmu je monarh postavljal sodnike. Funkcija sodnika je bilo ugotavljanje dejanskega stanja pouradni dolnosti (preiskovalno naelo). Sodnik je bil dominus litis procesa.V obdobju liberalnega kapitalizma vodijo postopek stranke, zato sta poudarjeni: naelo dispozitivnosti; naelo razpravnosti (glede zbiranja procesnega gradiva).V obdobju monopolnega kapitalizma se drava vmeava v gospodarsko ivljenje, zato se spet poudarjavloga sodia v civilnem procesu.Sedanji civilni pravdni postopek je drubeno varstvo civilnih pravic. Varstvo civilnih pravic je zzakonom urejena drubena funkcija. Samopomo je omejena na najmanjo mero, lahko pomeni tudikaznivo dejanje samovolje ( 313 KZ). Samopomo je dopustna: kadar dravni organi ne morejo pravoasno reagirati na protipravni napad na pravico (npr. silobran,

skrajna sila); v primerih motenja posesti, ki jih navaja Stvarnopravni zakonik.1.2. NAMEN CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA

je razreiti civilni spor = dosei avtoritativno odloitev o spornem pravnem razmerju oz. sporni pravici.Med sporna razmerja spadajo vsa razmerja, o katerih odloajo redna sodia: premo-enjska razmerja in

druga civilnopravna razmerja ter osebna in druinska razmerja (eprav osebnostno in druinsko pravosistematino ne spadata med civilno pravo). Odloanje o pre-moenjskih in drugih civilnopravnihrazmerjih predstavlja veji del.Civilnopravne pravice so dispozitivne narave gre za pravne monosti, ki jih daje pravni red

posamezniku. Ta jih lahko izvruje ali ne. Izvruje jih v obliki, ki jo daje na voljo pravni red. Zato imapravdni postopek individualistien znaaj, ki se izraa v 2 bistvenih naelih:(1) naelo dispozitivnosti pravda je v celoti v rokah strank. Po njihovi volji se postopek zane, tee

in kona.(2) naelo razpravnosti dominacija strank pri zbiranju procesnega gradiva (= vse, kar je lahko

podlaga sodbe).V modernih dravah civilni pravdni postopek nima izkljuno individualistinega znaaja. To je vidno v

sporih, v katerih se prepletajo zasebnopravni in javnopravni elementi. e se v civilnem sporu uveljavljajavni interes, se to kae v oficioznih (= uradnih) pooblastilih sodia.

1


2/102

Naelo oficialnosti = v doloenih primerih odloa sodie po uradni dolnosti ne glede na voljo strank.Potem ko stranke zanejo postopek, je nadaljnji tek postopka v rokah sodia. Sodie je aktivno prizbiranju procesnega gradiva, e iz obravnave in dokazovanja izhaja, da imajo stranke namen razpolagatiz zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati ( 7 ZPP) v takih primerih lahko sodie ugotovi dejstva,ki jih stranke niso navajale, in izvede dokaze, ki jih stranke niso predlagale. Sodie brez posebnega

predloga strank uporablja izkustvena pra-vila, pravila znanosti in strok ter pravila loginega miljenja.Sodie samo uporablja pravna pravila, pri emer ni vezano na pravno kvalifikacijo in pravne trditve

strank.V slovenskem civilnem procesu sodie ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje predpisom inmoralnim pravilom.V javnem interesu sta hitro reevanje sporov in reevanje sporov s poravnavo. Materialno procesnovodstvo predsednik senata mora s postavljanjem vpraanj in na drug primeren na-in skrbeti, dastranke med obravnavo: navedejo vsa odloilna dejstva; dopolnijo nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih; ponudijo ali dopolnijo dokazila glede njihovih navedb; in dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja in spornega pravnega raz-merja.Cilj civilnega pravdnega postopka je dvojen:

(1) ponuditi strankam uspeno obliko za varstvo njihovih materialnih pravic = zaititi indivi-dualneinterese, in(2) zagotoviti uveljavitev pravnega reda drubenoekonomske ureditve = zagotoviti uveljavi-tev javnih

interesov.3. PRAVNA NARAVA CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA OZIROMA CIVILNEGAPROCESNEGA RAZMERJAPravdni postopek je sestavljen iz procesnih dejanj procesnih subjektov (= sodie, stranke in drugiudeleenci), ki imajo za cilj odloitev o utemeljenosti tonikovega zahtevka.3 glavne skupine teorij o pravni naravi pravdnega postopka so: kontraktualne (pogodbene) teorije = teorije o pravdi kot poslu civilnega prava; iste procesne teorije = teorije o pravdi kot samostojnem procesnem razmerju;

teorije o pravdi kot pravni situaciji .(1) Kontraktualne teorije pravda je izpolnjevanje obveznosti iz doloenega pravnega posla. Podlagoima v rimskem procesu (litis contestatio).Danes nima pomena, ker stranke niso dolne sodelovati v procesu. Procesno razmerje obstajasamostojno ne glede na obstoj materialnega razmerja.Kontraktualna teorija se uporablja za opredelitev pravne narave arbitranega postopka (pogodba oarbitrai).

(2) iste procesne teorije pravda je isto procesno razmerje javnopravne narave. Za nastanekrazmerja morajo biti izpolnjene procesne predpostavke. Glede subjektov obstajajo 3 koncepcije:1) civilistina koncepcija procesno razmerje obstaja le med eno in drugo stranko,2) publicistina koncepcija razmerje obstaja le med obema strankama in sodiem,

3) koncepcija o tristranskem procesnem razmerju razmerje obstaja med eno in dru-gostranko ter med obema strankama in sodiem.ibkost iste procesne teorije je, da konstruira procesno razmerje kot pravno razmerje, v katerem zastranke ne obstajajo dolnosti imajo le monost sodelovati v procesu.

(3) Teorije o civilni pravdi kot pravni situaciji proces ne pomeni pravnega razmerja, ker neobstajajo medsebojne dolnosti. V pravdi obstajajo le elementi razmerja, ki lahko pripe-ljejo doizoblikovanja razmerja. Pravnomona sodba ustvari med strankama pravno raz-merje.

Slovenska teorija zastopa procesno teorijo in koncepcijo o tristranskem procesnem razmerju.4. POJEM IN VSEBINA CIVILNEGA PRAVACivilno procesno pravo je sistem pravnih pravil, ki urejajo sodno uveljavljanje varstva civilnihpravic. Najbolj pomembna pravila so:

temeljna naela civilnega procesa, pravila o procesnih subjektih, pravila o procesnih dejanjih (ki jih opravljajo procesni subjekti).Civilno procesno pravo sestavljata 2 vrsti pravil:

2


3/102

(1) organizacijska pravila vsebujejo dolobe, ki urejajo poloaj sodi v politinem sistemu,ustanavljanje, notranjo organizacijo in poslovanje sodi, letni razpored in dodeljevanje itd.

(2) pravila funkcionalnega procesnega prava = vsa pravila o postopku: pravila o procesnihpredpostavkah, temeljnih naelih, procesnih subjektih, vsebini, obliki in uinkih procesnih dejanj,poteku pravdnega postopka in posebnih postopkih.

2. RAZMERJE MED MATERIALNIM IN PROCESNIM PRAVOM2.1. SPLONO O RAZMERJU MED MATERIALNIM IN PROCESNIM PRAVOMProcesno pravo je odvisno od materialnega civilnega prava.Stvarna pristojnost se doloa po normah materialnega prava civilna sodia sodijo: v sporih iz premoenjskih in drugih civilnopravnih razmerij; ter v sporih iz osebnih in druinskih razmerij,e spor ni po zakonu v pristojnosti specializiranega sodia.Specializirana sodia so: sodia za delovne in socialne spore sodijo:

v individualnih in kolektivnih delovnih sporih; ter v sporih socialne varnosti.

upravna sodia.

V premoenjskih in drugih civilnopravnih sporih so pravice dispozitivne. Stranke lahko prostorazpolagajo z zahtevki, se odpovejo zahtevku, priznajo zahtevek nasprotnika in se poravnajo. Dopustneso materialne in procesne dispozicije z zahtevkom. Sodiu ni treba uporabljati kogentnih (prisilnih)norm.Za pravna razmerja druinskega in osebnostnega prava veljajo dolobe kogentne narave. Npr. sodiemora otroku, ki je dopolnil 15 let ter je sposoben razumeti pomen in posledice svojih dejanj, omogoiti,da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja.V delovnem pravu je poudarjeno varstvo ibkeje stranke = delavca. Delavec ni dolan posta-vitidoloenega zahtevka, sodie na zahtevek ni vezano. Oficiozna pooblastila delovnega in socialnegasodia so veja kot v pravdi.V upravnem sporu odloa sodie o razmerjih z zasebnimi in javnimi elementi. Upravna sodi-a

presojajo zakonitost dokonnih posaminih aktov dravnih organov (upravnih odlob).2.2. PRAVOVARSTVENI ZAHTEVEKUveljavljeni sta 2 teoriji:(1) materialnopravna teorija pravovarstveni zahtevek ne obstaja zunaj konkretnega civil-nega

razmerja.(2) procesna teorija zahtevati pravno varstvo je individualna javna pravica, ki se razlikuje od pravice

materialnega prava. Pojavlja se v 2 variantah:1) koncepcija o abstraktnem pravovarstvenem zahtevku vsakemu pravnemu sub-jektu

pripada, neodvisno od pravice materialnega prava, abstraktna pravica zahtevati izdajo sodbe.2) koncepcija o konkretnem pravovarstvenem zahtevku pravica zahtevati pravno varstvo

pripada subjektu, ki v trenutku vloitve tobe izpolnjuje materialne in pro-cesne predpostavke.

Subjekt ima pravico zahtevati zase ugodno odlobo konkretne vsebine.Sodobna teorija uveljavlja monistino sintetino koncepcijo (materialno in procesno), po kateri je

bistvo pravovarstvenega zahtevka:(1) je strukturalni del pravice materialnega prava;(2) je konstitutivni del tobe.Vsako pravno urejeno razmerje vsebuje 2 pooblastili:(1) pooblastilo zahtevati od pogodbenika izpolnitev obveznosti,(2) pooblastilo zahtevati od dravnih organov varstvo svoje pravice.V delovnih sporih zahtevek ni bistvena sestavina zahteve za sodno varstvo. Vendar se posto-pek preddelovnim in socialnim sodiem zane samo na zahtevo prizadetega nosilca pravice.

3. DEFORMALIZACIJA SODNIH POSTOPKOV3.1. SPLONO O DEFORMALIZACIJI SODNIH POSTOPKOV

3


4/102

Postopki so danes nesorazmerno dolgi, zato je pogosto ogroena pravica do sodnega varstva. Posledicaso zahteve po hitrejih postopkih.V civilni pravdi si nasprotujeta: tenja po im bolj pravilni in zakoniti sodni odlobi, zahteva po uveljavitvi krenih pravic s im bolj hitrim in uinkovitim sodnim varstvom.Bolje od poenostavitve sodnih postopkov so alternativne oblike reevanja sporov (ADR = AlternativeDispute Resolution).

3.2. ARBITRANI POSTOPEK IZRAZ TENJE PO POENOSTAVITVI SODNEPROCEDURE

Naela za oblikovanje postopka pred arbitraami v poslovnih sporih: avtonomija strank (pri oblikovanju arbitranega postopka) e se stranke ne sporazumejo o

postopku, vodijo postopek arbitri sami; arbitrarno oblikovanje procesa arbitri vodijo postopek, kot tejejo za primerno, e se stranke niso

drugae sporazumele; naelo legalitete = podrejena uporaba dolob civilnega procesa.S sklenitvijo pogodbe o institucionalni (stalni) arbitrai stranke privolijo v pravila postopka, ki jihdoloa pravilnik stalne arbitrae.3.3. PROCESNI JAVNI RED

Stranke v arbitrai ne morejo izkljuiti pravil, ki uveljavljajo temeljna naela pravde.Procesni javni red vsebuje naela: strankam in udeleencem postopka je treba zagotoviti obravnavanje pred sodiem; v postopku lahko nastopajo le osebe, ki so sposobne biti stranka (procesno nesposobnim osebam je

treba zagotoviti zastopstvo); obvezne so dolobe o izloitvi ali odklonitvi sodnikov in arbitrov; stranke z dogovorom ne morejo izkljuiti dolob o izpodbijanju arbitranih odlob.

4. RAZMERJE MED PRAVDNIM POSTOPKOM IN DRUGIMI POSTOPKI4.1 RAZMERJE MED PRAVDNIM IN NEPRAVDNIM POSTOPKOMTeorije o razmejitvi med pravdnim in nepravdnim postopkom so: teorija spora v pravdo spadajo le med strankama sporne zadeve, v nepravdnih postop-kih sodie

reuje nesporne zadeve; teorija prevencije in represije:

prevencijo predstavlja nepravdni postopek namen je prepreevati pravne kritve; represijo predstavlja pravdni postopek namen je sankcionirati nastale kritve.

teorija strank v pravdi stranke nosijo nasprotujoe interese, v nepravdnem postopku strankepredlagajo izdajo odlobe v skupnem interesu;

teorija o razlini naravi odlob:

v nepravdnem postopku gre za konstitutivne odlobe ustanavljajo, ukinjajo ali spre-minjajopravna razmerja;

v pravdi gre za deklaratorne odlobe avtoritativno ugotavljajo (ne)obstoj pravic in razmerij. teorija upravnega delovanja delovanje sodi v nepravdnem postopku je podobno upravnemu

odloanju, ker je njegov namen varovati drubene interese.Nobena teorija ni pravilna, zato se uporablja pozitivistina ali pragmatina razmejitev = ali gre zapravdno ali nepravdno zadevo, je odvisno od tega, ali je zakonodajalec za njeno reevanjepredpisal pravdni ali nepravdni postopek. Za odloanje v civilnih zadevah je vedno pristojno

pravdno sodie, razen e zakon doloa pristojnost nepravdnega.Zakon o nepravdnem postopku predpisuje, da se nepravdni postopek uporablja tudi v drugih zadevah, ki

jih obravnavajo redna sodia in za katere ni izrecno doloen nepravdni postopek, e zadev ni mono

uvrstiti v noben drug postopek.Razlike med pravdnim in nepravdnim postopkom so: norme pravdnega so bolj stroge od norm nepravdnega postopka;

4


5/102

pravdni postopek se vedno zane na predlog strank (dispozitivno naelo), nepravdni pos-topek sepogosto zane po uradni dolnosti (oficialno naelo oficiozni postopek);

v nepravdnem postopku je bolj poudarjeno preiskovalno naelo nepravdno sodie ima monostraziskovati dejstva, ki jih stranki nista navajali;

v pravdi sta bolj poudarjeni naelo ustnosti in naelo neposrednosti v pravdi nastopata 2 stranki :

tonik zahteva pravno varstvo od sodia,

toenec proti njemu se zahteva pravno varstvo.V nepravdnem postopku ni strank, temve le udeleenci = tisti, ki se jih odloba tie ali uveljavljajo

pravni interes. drugana ureditev pravnih sredstev v nepravdnem postopku pogosto odloa o pritobi sodie iste

stopnje, mono je spremeniti celo formalno pravnomono sodno odlobo.e pravdno sodie ugotovi, da je treba postopek voditi po pravilih nepravdnega pos-topka, ssklepom ustavi pravdni postopek. Po pravnomonosti sklepa se postopek nadaljuje pred pristojnimnepravdnim sodiem.e nepravdno sodie ugotovi, da je treba postopek voditi po pravilih pravdnega postopka, s sklepomustavi nepravdni postopek. Po pravnomonosti sklepa se postopek nadaljuje pred pri-stojnim pravdnimsodiem.

Primeri nepravdnega postopka: zapuinski postopek; postopek za ureditev razmerij med solastniki; postopek za delitev skupnega premoenja; postopek za ureditev meje; zemljikoknjini postopek; postopek ekspropriacije; postopek o razglasitvi pogreanih za mrtve; postopek za omejitev, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti; postopek za podaljanje, odvzem in vrnitev roditeljske pravice.4.2. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN IZVRILNIM POSTOPKOM

e odloba v pravdi ne uinkuje sama po sebi (deklaratorna odloba) ter nalaga toencu daja-tev,storitev, opustitev ali dopustitev, pravnega varstva ni mono v celoti zagotoviti v pravdi. e toenec neizvri izpolnitvenega naloga (= naloena obveznost), sledi prisilna izvritev.Izvrilni postopek je samostojen nasproti pravdnemu. Izvrbo potrebujejo le dajatvene sodbe, kadartoenec prostovoljno ne izpolni izpolnitvenega naloga. Ostali izvrilni naslovi so: odloba v upravnem postopku , e se glasi na izpolnitev denarne obveznosti; verodostojna listina (faktura, menica, ek); arbitrana odloba ; poravnava, sklenjena med arbitrao.4.3. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN UPRAVNIM POSTOPKOM4.3.1. RAZMEJITEV MED SODNO JURISDIKCIJO IN UPRAVNO PRISTOJNOSTJO

Po Zakonu o splonem upravnem postopku (ZUP) postopajo upravni in drugi dravni organi, organilokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih stvareh neposredno uporabljajopredpise ter odloajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb ali drugihstrank. Upravna stvar je odloanje o pravici, obveznosti ali pravni kori-sti fizine ali pravne osebe oz.druge stranke na podroju upravnega prava. Upravna stvar je doloena s predpisom, da se o njej vodiupravni postopek, odloa v upravnem postopku ali iz-da upravno odlobo. Upravna stvar je tudi, e tozaradi varstva javnega interesa izhaja iz nara-ve stvari. Iz tega izhaja, da je upravna pristojnostopredeljena pozitivistino.Upravna zadeva je zadeva, v kateri gre za kolizijo zasebnih in javnih interesov.V civilnem sporu gre za kolizijo med interesi fizinih ali pravnih oseb. Osebe javnega prava (npr.drava in lokalne skupnosti) nastopajo v civilnem sporu vedno kot subjekti in nikoli kot oblast.

V upravnem postopku se odloa o pravicah ali pravnih razmerjih, kadar tako predpisuje zakon. ezakon posebej ne predpie upravne pristojnosti, je treba uveljaviti varstvo pravice pred civilnimsodiem.

5


6/102

Zakonodajalec pri predpisovanju upravnega postopka upoteva pravnopolitine razloge. Upravnipostopek je predpisan, kadar je potrebna veja hitrost in enostavnost postopka ter odloanje zahtevaposebno strokovno znanje.4.3.2. ODLOANJE O PRISTOJNOSTI (KOMPETENCA O KOMPETENCI)

pomeni, da so sodia pristojna odloati, ali zadeva spada v sodno ali upravno pristoj-nost. Pri nasima pravico odloati v sporu zaradi pristojnosti (kompetenni spor) med uprav-nimi organi in sodiiUstavno sodie.

Pravdno sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali spada spor v sodnopristojnost. e ugotovi, da ni pristojno (temve je pristojen upravni organ), se izre-e zanepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavre tobo.e sodie odloi v sporu iz upravne pristojnosti, je podana absolutna bistvena kritevpravdnegapostopka, zoper katero je dovoljeno tudi izredno pravno sredstvo revizija.e upravni organ izda odlobo v zadevi iz sodne pristojnosti, je odloba nina po samem zakonu.Za nino jo je mono razglasiti kadarkoli po uradni dolnosti, na predlog stranke ali na predlogdravnega toilca.4.3.3. REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJ IN VEZANOST NA MEDSEBOJNE AKTEe je odloba pravdnega sodia odvisna od upravne reitve predhodnega vpraanja o obstojupravice ali pravnega razmerja, lahko sodie:

samo rei to vpraanje; ali se odloi, da ne bo reevalo predhodnega vpraanja, prekine postopek in poaka na odloitev

upravnega organa.Odloitev sodia o predhodnem vpraanju ima uinek le v pravdi ter ne vpliva na upravni postopekin odloanje upravnega organa.Primer: ruitev rne gradnje graditelj zahteva v pravdnem postopku odkodnino od drave, ker naj ne

bi imela pravne podlage za ruenje (najprej je treba v upravnem postopku ugotoviti, ali sploh gre zarno gradnjo).Enako je urejeno reevanje predhodnih vpraanj v upravnem postopku, e upravni organ naleti navpraanje, ki spada v pristojnost pravdnega sodia.e je o predhodnem vpraanju e odloil upravni organ, je pravdno sodie na odloitev vezano.

Upravni organ je vezan na pravnomono sodbo pravdnega sodia.4.3.4. UPRAVNI SPORProti odloitvam in dejanjem upravnih organov ter nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodnovarstvo pravic in zakonitih interesov dravljanov in organizacij ( 120 Ustave). Sodno varstvozagotavlja upravno sodie v postopku upravnega spora, e za zadevo ni z zakonom predvideno drugosodie. Upravno sodie odloa tudi v sporih o zakonitosti posaminih dejanj in aktov, s katerimi se

posega v ustavne pravice posameznika.V upravnem sporu sodita Upravno sodie RS in Vrhovno sodie RS. V "obiajnih" upravnih sporihVrhovno sodie odloa o pritobi zoper sodbe Upravnega sodia. Na I. stopnji odloa Vrhovnosodie: o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v Dravni zbor, Dravni svet in volitve predsednika

drave; v sporih, ki se nanaajo na zakonitost kandidiranja, izvolitve, imenovanja in razreitve oseb s stranipredsednika drave, Dravnega zbora, Dravnega sveta ali vlade;

zakonitosti upravnih aktov, ki so jih izdali dravni organi ali nosilci javnih pooblastil na ravnidrave.

Upravni spor je spor polne jurisdikcije = mono je uveljavljati isto vse napake upravnih organov priodloanju.4.4. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN KAZENSKIM POSTOPKOM4.4.1. REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJ IN MEDSEBOJNA VEZANOST NAPRAVNOMONE ODLOBEe je odloba civilnega sodia odvisna od prehodne reitve kazenskega sodia , civilno sodie

lahko:(1) samo rei vpraanje;(2) prekine postopek in poaka na odloitev kazenskega sodia.

6


7/102

Problem domneve nedolnosti domneva nedolnosti naj bi se irila izven meja kazenskega postopka.Dosledna uveljavitev domneve nedolnosti civilnemu sodiu onemogoa odloitev, ali je bila kodanapravljena s kaznivim dejanjem in ali je lo za identino dejansko stanje. ZPP teh stali pravne teorijene upoteva.Odloba civilnega sodia o predhodnem vpraanju ima uinek le v pravdi, v kateri je bilovpraanje reeno, in nima vpliva na odloanje kazenskega sodia.Tudi kazensko sodie je pristojno odloati o predhodnih vpraanjih. Njegova odloitev velja le za

kazenski postopek.e je kazensko sodie e odloilo o vpraanju, ki pomeni za civilno sodie predhodno vpra-anje, jecivilno sodie na tako odloitev vezano, e gre za obsodilno ali oprostilno sodbo. e gre zaobsodilno sodbo, uporabi civilno sodie po OZ dalji rok za zastaranje, ker je bila koda povzroena skaznivim dejanjem. Po veinskem staliu pravne teorije civilno sodie ni vezano na zavrnilno sodbokazenskega sodia, ker je zavrnilna sodba izdana zaradi procesnih razlogov.Kazensko sodie ni vezano na pravnomono odlobo civilnega sodia, etudi je civilno sodieodloilo o vpraanju, ki se nanaa na doloen bistven znak kaznivega dejanja. Npr. e civilno sodierazveljavi pogodbo zaradi prevare, kazensko sodie na takno odloitev ni vezano pri ugotavljanju, ali

je lo za goljufijo ali ne.4.4.2. IDENTINO DEJANSKO STANJE

Civilno in kazensko sodie obravnavata isti historini dogodek (npr. prometno nesreo). Civilnosodie je vezano samo na obsodilno sodbo kazenskega sodia, vendar samo gle-de obstojakaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. V takem primeru civilno sodie sploh ne more zavrnitiodkodninskega zahtevka.Vpraanje obstoja kaznivega dejanja se v civilni pravdi obravnava v okviru vzrone zveze medravnanjem povzroitelja kode in nastalo kodo.Kazenska odgovornost se v civilni pravdi obravnava pri odloanju o krivdi in odkodninskiodgovornosti.Civilno sodie NI vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodia, ker je obstoj odkod-ninskeodgovornosti po OZ povsem neodvisen od obstoja kaznivega dejanja.Civilno sodie ni vezano na ugotovitve kazenskega sodia o vpraanjih, ki se ne nana-ajo na

obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Vendar je na takne ugotovitve vezano, epomenijo bistven kvalifikatoren element doloenega kaznivega dejanja. Npr. civilno sodie ne moreugotoviti, da je pokodovanec lahko telesno pokodovan, e kazensko sodie ugotovilo hudo telesno

pokodbo (etudi se je kazensko sodie zmotilo).Kazensko sodie pri obravnavanju istega dejanskega stanja, kot ga je e obravnavalo civilno sodie,na pravnomono sodbo civilnega sodia ni vezano v nobenem elementu .4.4.3. ADHEZIJSKI POSTOPEKV adhezijskem postopku kazensko sodie obravnava premoenjske zahtevke, nastale zaradiizvritve kaznivega dejanja. Zahtevki se lahko nanaajo na: povrnitev kode ; vrnitev stvari ;

razveljavitev doloenega pravnega posla .Premoenjski zahtevek v adhezijskem postopku lahko uveljavlja, kdor ga je pooblaen uvel-javljati vpravdi. To je veinoma okodovanec.e dajejo podatki kazenskega postopka dovolj podlage za popolno ali delno odloitev o pre-moenjskem zahtevku, ga kazensko sodie okodovancu v celoti ali deloma prisodi. e mu ga prisodideloma, okodovanca za uveljavljanje preostanka zahtevka napoti na pravdo.e podatki kazenskega postopka ne dajejo dovolj podatkov za odloanje o premoenjskem zahtevku,kazensko sodie okodovanca napoti na pravdo.Kazensko sodie okodovanca napoti na pravdo tudi v primeru: oprostilne sodbe, zavrnilne sodbe,

ustavitve kazenskega postopka.Adhezijska odloba kazenskega sodia se izvruje v civilnem izvrilnem postopku.

7


8/102

4.5. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN USTAVNIM POSTOPKOM4.5.1. ABSTRAKTNA KONTROLA USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI PREDPISOVSodniki so pri opravljanju sodnike funkcije vezani na ustavo, zakon, splona naela medna-rodnega

prava ter ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Ustavne dolobe o loveko-vih pravicah intemeljnih svoboinah mora sodnik uporabljati neposredno.Kadar sodnik pri odloanju uporablja zakon, za katerega meni, da je protiustaven, mo-ra

(pravdni) postopek prekiniti in zaeti postopek pred ustavnim sodiem sproiti mo-ra ustavnispor. Postopek pred pravdnim sodiem se nadaljuje po odloitvi US.e sodnik pri odloanju uporablja sploni podzakonski predpis, za katerega meni, da je proti-ustaven ali

protizakonit, je pooblaen, da takega predpisa sploh ne uporabi exceptio ilegalis. Lahko sicer tudisproi ustavni spor, vendar ga to pri odloanju ne ovira.e ustavno sodie razveljavi sporni zakon, pravdno sodie po odloitvi US postopek nada-ljuje in neupoteva razveljavljenega zakona. e nastane z razveljavitvijo zakona pravna praz-nina, jo mora

pravdno sodie "napolniti" z analogijo. e niti to ni mono, se mora US odzvati z "zaasnimkreiranjem prava".Razveljavitev zakona zane uinkovati takoj po objavi odlobe US ali v roku, ki ga doloi US zanaprej (ex nunc). V nedokonanem pravdnem postopku razveljavitev posredno uinkuje za nazaj (ex

tunc), ker je treba razveljavitev zakona upotevati pri izdaji sodne odlobe. Raz-veljavitev zakona nimanobenega pomena za pravnomono zakljuene spore.4.5.2. USTAVNA PRITOBAUstavno sodie odloa tudi v ustavnih pritobah zaradi kritev lovekovih pravic in temeljnihsvoboin s posaminimi akti. Sem spadajo tudi sodne odlobe v civilnih sporih. O ustavni pritobi seodloa le, e je bilo izrpano pravno varstvo.Ustavna pritoba je hkrati izredno pravno sredstvo in posebno pravno sredstvo, namenjenoodstranjevanju kritev lovekovih pravic in temeljnih svoboin. Vsakdo lahko ob zakonskih pogojihvloi pri US ustavno pritobo, e meni, da mu je s posaminim aktom dravnega orga-na, organalokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil krena lovekova pravica ali temeljna svoboina. V

praksi so ustavne pritobe skoraj vedno vloene proti pravnomonim sodnim odlobam po izrpanju

vseh ostalih izrednih pravnih sredstev.US ne presoja, ali so redna sodia v postopku pravilno uporabila materialno pravo ali pravilnougotovila dejansko stanje. US ne presoja korektnosti postopka. V primeru ustavne pritobe zaradi

pravnomone sodbe v civilnem sporu US presoja predvsem: ali je bilo kreno enako varstvo pravic ( 22 Ustave) to se ugotavlja, e je redno sodie v

pravnomono konanem postopku brez prepriljive obrazloitve odstopilo od uveljav-ljene sodneprakse;

ali je bila krena pravica do sodnega varstva ( 23 Ustave) pomembno je naelo obojestranskegazaslianja (= kontradiktornosti);

ali je bila krena pravica do pravnega sredstva ( 25 Ustave).

5. PROSTORSKE, OSEBNE IN ASOVNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA5.1. PROSTORSKE MEJE CIVILNEGA SODSTVA5.1.1. SPLONE DOLOBE O MEDNARODNIH PRISTOJNOSTIH SLOVENSKIH SODISodia izvrujejo sodno funkcijo na ozemlju RS. e je treba opraviti procesno dejanje v tujini, se moraslovensko sodie obrniti za pravno pomo na pristojno tuje sodie, e obstaja med RS in tujo dravovzajemni (bilateralni ali multilateralni) dogovor o pravni pomoi. Zaprosila za pravno pomo se

poiljajo preko ministrstva za pravosodje.Sodie RS je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim ele-mentomizrecno doloena z zakonom ali mednarodno pogodbo. e izrecne dolobe o medna-rodni pristojnosti zadoloeno vrsto spora ni, je sodie RS pristojno iz dolob o krajevni pri-stojnosti. Mednarodno

pristojnost za sojenje doloa Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Po

njem je sodie RS pristojno, e ima toenec stalno prebiva-lie ali sede v Sloveniji. e toenec splohnima stalnega prebivalia, je sodie RS pristojno, e ima toenec v Sloveniji zaasno bivalie.Materialni sosporniki e je z isto tobo toenih ve toencev, ki so v pravni skupnosti ali se njihoveobveznosti opirajo na isto pravno ali dejansko podlago, je sodie RS pristojno, e ima eden izmed

8


9/102

toencev stalno prebivalie ali sede v RS. e sta toena glavni dolnik in porok, je sodie RSpristojno za sojenje poroku le, e je pristojno za sojenje glavnemu dolniku. Sodie RS je pristojno tudiza nasprotno tobo.Retorzija ali povrailna ureditev sodie RS je pristojno tudi za sojenje v sporih zoper dravljanetuje drave, e je sodie iste tuje drave pristojno za sojenje v sporih zoper dravljane RS po kriterijih

pristojnosti, ki sicer pri nas niso uveljavljeni (npr. e pakistansko sodie lahko sodi v civilnem sporuSlovencu, ki se nahaja v Pakistanu, vendar tam nima niti stalnega niti zaasnega prebivalia, lahko tudi

slovensko sodie sodi v civilnem sporu Paki-stancu, ki se nahaja v Sloveniji, eprav tu nima nitistalnega niti zaasnega prebivalia).e je pristojnost sodia RS v sporu odvisna od dravljanstva, so osebe brez dravljanstva, ki imajo prinas stalno prebivalie, pravno izenaene s slovenskimi dravljani.5.1.2. IZKLJUNA PRISTOJNOST SLOVENSKEGA SODIATuja sodna odloba se ne prizna, e je za zadevo izkljuno pristojno slovensko sodie.e je ena izmed strank tuj dravljan ali tuja pravna oseba, se lahko stranki sporazumeta za pristojnosttujega sodia, razen e je doloena izkljuna pristojnost slovenskega sodia.Priznanje in izvritev tuje arbitrane odlobe se zavrne, e sodie ugotovi, da po pravu RS o spornizadevi ne more razsojati arbitraa.Izkljuna pristojnost sodia RS mora biti doloena v zakonu. Pristojnost slovenskega sodia pa je

izkljuEna, e obstaja med sporno zadevo in tujo dravo enaka zveza, kot jo doloa zakon za izkljunopristojnost slovenskega sodia.Izkljuna pristojnost je uveljavljena v naslednjih sporih:(1) statusni gospodarski spori(= spori o ustanovitvi, prenehanju in spremembah gospodarske drube),

e ima gospodarska druba sede v Sloveniji;(2) spori o veljavnosti vpisov v javne registre (npr. sodni register, zemljika knjiga), ki se vodijo v

Sloveniji;(3) spori glede prijav in veljavnosti izumov, e je prijava vloena v Sloveniji;(4) spori med izvrilnim in steajnim postopkom, e se postopek vodi pred slovenskim sodiem;(5) nepremininski spori (= spori o stvarnih pravicah, motenju posesti, zakupu in najemu), e se

nepreminina nahaja na ozemlju Slovenije.

(6) potroniki in zavarovalni spori, e je potronik ali zavarovanec fizina oseba in ima stal-noprebivalie v Sloveniji (takna izkljuna pristojnost ni izrecno doloena, vendar se v takih primerihstranki ne moreta dogovoriti za pristojnost tujega sodia).

Dolobe o izkljuni pristojnosti sodia RS poleg ZPP vsebuje tudi pomorski zakonik.5.1.3. DRUGE DOLOBE O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI SLOVENSKIH SODISodie RS je pristojno tudi v naslednjih sporih, vendar v njih prizna in izvri tudi odlobe tujih sodi: spori o nepogodbeni odkodninski odgovornosti, e je bilo kodno dejanje storjeno v Sloveniji ali

je tam nastopila kodljiva posledica (to pravilo se uporablja tudi v sporih zo-per zavarovalnicezaradi povraila kode);

spori iz pogodbenih razmerij , e jepredmet spora obveznost, ki jo je treba izpolniti v Sloveniji; individualni delovni spori , e se delo opravlja v Sloveniji;

spori o premoenjskopravnih zahtevkih, eje v Sloveniji predmet tobe; spori, v katerih ima toenec v Sloveniji kakno premoenje (tonik mora imeti stalno (ali zaasno)prebivalie ali sede v Sloveniji);

spori zoper pravne osebe s sedeem v tujini, ki imajo v Sloveniji podrunico, pri emer sporiizvirajo iz poslovanja podrunice;

spori zaradi motenja posesti preminin, e je prilo do motenja v Sloveniji; spori o stvarnih pravicah na ladji ali letalu , e se v Sloveniji vodi vpisnik ladje ali letala.5.1.4. MEDNARODNA PRISTOJNOST SLOVENSKIH SODI V ZAKONSKIH IN OETOVSKIHSPORIHPomembne okoliine pri doloanju pristojnosti so: dravljanstvo strank,

stalno prebivalie strank, zadnje skupno stalno prebivalie strank.Izkljuna pristojnost slovenskega sodia v zakonskih in oetovskih sporih je doloena, e: je toeni zakonec slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji (zakonski spori);

9


10/102

je toeni otrok slovenski dravljan s stalnim / zaasnim prebivaliem v Sloveniji (oetov-ski spori), sta toeni zakonec in otrok slovenska dravljana s stalnim prebivaliem v Sloveniji (spori o vzgoji

in varstvu otrok).Slovensko sodie je pristojno: e toenec nima stalnega prebivalia v Sloveniji, vendar:

v zakonskih sporih: gre za spore o premoenjskih razmerjih med zakoncema, e se skupno premo-enje ali

njegov del nahaja v Sloveniji (za spore glede (delea) skupnega premo-enja v tujini jeslovensko sodie pristojno le, e toenec v njegovo pristojnost privoli); ali

sta oba zakonca slovenska dravljana; ali je tonik slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji; ali ima tonik stalno ali zaasno prebivalie v Sloveniji in sta imela zakonca zadnje skupno

stalno prebivalie v Sloveniji. v sporih za ugotovitev in izpodbijanje oetovstva:

sta obe stranki slovenska dravljana; je tonik slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji.

v sporih o varstvu in vzgoji otrok: sta oba stara slovenska dravljana;

je otrok slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji. v sporih o zakonskem preivljanju otrok:

sta tonik in toenec slovenska dravljana; je tonik otrok s stalnim prebivaliem v Sloveniji; je tonik mladoleten slovenski dravljan; je tonik slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji.

e toenec ni slovenski dravljan, vendar: v zakonskih sporih:

je tonik slovenski dravljan in zahteva razvezo zakonske zveze, ki ni mogoa po pravudrave toenca (npr. Iran, Afganistan);

sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivalie v Sloveniji in toenec privoli v

pristojnost slovenskega sodia, pri emer pravo njegove drave to pristojnost dopua; v sporih za ugotovitev in izpodbijanje oetovstva ima tonik stalno prebivalie v Slo-veniji intoenec privoli v pristojnost slovenskega sodia, pri emer pravo njegove drave to pristojnostdopua.

Slovensko sodie je pristojno v sporih o preivljanju med (bivima) zakoncema, e: sta imela zadnje skupno prebivalie v Sloveniji in ima tonik stalno prebivalie v Slove-niji, se v Sloveniji nahaja premoenje, iz katerega se lahko poravna preivnina.5.1.5. DOGOVOR O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI SODIAStranki se lahko sporazumeta o pristojnosti sodia RS, e je vsaj ena dravljan Slove-nije alipravna oseba s sedeem v Sloveniji.Stranki se lahko sporazumeta o pristojnosti tujega sodia, e: je vsaj ena tuj dravljan ali pravna oseba s sedeem v tujini; IN ne gre za spor z izkljuno pristojnostjo slovenskega sodia.

Ni moen dogovor o pristojnosti tujega sodia v sporih iz potronikih in zavarovalnih razme-rij, e jepotronik ali zavarovanec fizina oseba in ima stalno prebivalie v Sloveniji.Dogovor o pristojnosti sodia ni moen v zakonskih, oetovskih in materinskih sporih.Toenec privoli v pristojnost slovenskega sodia, e:o vloi odgovor na tobo ; alio na prvem naroku za glavno obravnavo ne uveljavlja ugovora nepristojnosti.5.1.6. POMEN JURISDIKCIJE SLOVENSKEGA SODIAPristojnost oz. jurisdikcija slovenskega sodie je procesna predpostavka. e za sojenje ni pristojnosodie RS, se mora sodie, pri katerem je vloena toba, po uradni dolnosti izrei za

nepristojno, razveljaviti mora opravljena pravna dejanja in zavrei tobo.To ne velja, e: je pristojnost sodia odvisna od privolitve toenca; in je toenec privolil v slovensko pristojnost.

10


11/102

Na mednarodno pristojnost pazi predsednik senata pri predhodnem preizkusu tobe.Pomanjkanje slovenske pristojnosti je absolutna bistvena kritev postopka. Kritev juris-dikcije jerevizijski razlog in razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti.5.2. OSEBNE MEJE CIVILNEGA SODSTVASlovenskemu civilnemu sodstvu so podrejene vse osebe na ozemlju Slovenije (tudi tujci, e jesodie pristojno na podlagi pravil o mednarodni pristojnosti). Dolne so se odzvati na vabilo sodie in

priati. Proti njim se lahko opravi izvrba.

Slovenska sodie ne morejo soditi v pravdah, v katerih je toena stranka tujec in uiva imuni-teto(vodje tujih drav, efi diplomatskih misij, lani organov OZN). Osebe z imuniteto lahko toijo predslovenskim sodiem. Imuniteta se izjemoma ne upoteva v: sporih glede stvarnih pravic na nepremininah v Sloveniji; sporih glede motenja posesti na nepremininah v Sloveniji; sporih o zakupu ali najemu nepreminin v Sloveniji; primeru nasprotne tobe.Pomembna pravila za poloaj tujcev v pravdi: tujci se obravnavajo enako kot slovenski dravljani; sposobnost biti stranka ima vsaka fizina ali pravna oseba (zadostuje pravna sposobnost) pravna

sposobnost tujca se presoja po zakonu njegove drave;

pravdna oz. procesna sposobnost tujca se presoja po zakonu njegove drave, pri emer pozakonu svoje drave pravdno nesposoben tujec, ki je pravdno sposoben po na-em zakonu, lahkosam opravlja pravdna dejanja. e jih ne, jih opravlja zakoniti zastop-nik tujega dravljana. Tujidravljan lahko izjavi, da sam prevzema vodenje spora.

pravdno upravienje (legitimatio ad processum) se presoja po materialnem pravu, v po-tev pridetadomaa in tuja zakonodaja;

tuji dravljan ali oseba brez dravljanstva morata dati toencu na njegovo zahtevo varinoza pravdne stroke, iz katere se toenec lahko poplaa, e bo tonikov zahte-vek zavrnjen.Varine ni treba dati, e: velja vzajemnost z dravo tujca, ima tonik v Sloveniji pravico pribealia (azilanti),

gre za terjatev iz delovnega spora, gre za zakonski ali oetovski spor, gre za menino ali ekovno tobo, gre za nasprotno tobo, gre za izdajo plailnega naloga.

tujci imajo pravico na narokih in drugih ustnih procesnih dejanjih uporabljati svoj jezik, zatojim je treba zagotoviti ustno prevajanje prek tolmaa. Sodna pisanja se vroajo v slovenini ali vdrugem jeziku v uradni rabi pri sodiu (= jezik italijanske ali madarske narodne skupnosti nanjunih obmojih). Tujci morajo vroati svoje vloge v slovenini ali v drugem jeziku v rabi prisodiu.

tuje dravljane je mono oprostiti plaila strokov postopka, e velja vzajemnost z njihovo dravo;

tuje javne listine imajo enako dokazno mo kot domae javne listine ob pogoju vzajemno-sti (e niz mednarodno pogodbo drugae doloeno); forum reciprocum e je v dravi tujca dravljan RS lahko toen pri sodiu, ki po naih zakonih

(= ZPP) ni pristojno za sojenje v civilnopravni zadevi, velja enaka pristojnost slo-venskega sodiaza sojenje tujemu dravljanu;

stranke se lahko sporazumejo, da jim sodi tuje sodie , e je vsaj ena stranka tuja fizina ali pravnaoseba in ne gre za zadevo, v kateri ima slovensko sodie izkljuno pristojnost;

stranke lahko sklenejo pogodbo o arbitrai, e je vsaj ena stranka tuja fizina ali pravna oseba in greza spor o pravicah, s katerimi stranke prosto razpolagajo.

5.3. ASOVNE MEJE CIVILNEGA SODSTVAV civilnih pravdah se uporabljajo pravila, ki veljajo v asu opravljanja posameznih procesnih dejanj. e

pride do spremembe predpisov, se upotevata naslednji pravili: e se je postopek konal na I. stopnji pred novim ZPP (= 1999), se nadaljuje po starih predpisih; e je prilo do razveljavitve odlobe I. stopnje po letu 1999, se postopek nadaljuje po novem ZPP.

11


12/102

6. PROCESNE PREDPOSTAVKE6.1. POJEM IN RAZVRSTITEV PROCESNIH PREDPOSTAVKProcesne predpostavke so okoliine ali lastnosti, ki morajo biti ali ne smejo biti podane, da jesojenje dopustno. e procesne predpostavke niso dane, je vsebinsko (meritorno) odlo-anje sodia ospornem predmetu nedopustno.6.1.1. PROCESNE PREDPOSTAVKE GLEDE NA SODIE, STRANKE IN SPORNI PREDMET(1) Predpostavke glede na sodie:

1) slovenska jurisdikcija = pristojnost slovenskih sodi v sporih z mednarodnim ele-mentom;2) sodna pristojnost zadeva ne sme biti v upravni pristojnosti;3) stvarna in krajevna pristojnost sodia;4) pristojnost rednega ali specializiranega sodia.

(2) Predpostavke glede na stranke:1) obstoj stranke in sposobnost biti stranka = sposobnost biti nosilec procesnih pravic in

obveznosti;2) pravdna (procesna) sposobnost;3) pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank;4) obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde.

(3) Predpostavke glede na sporni predmet:

1) visenost pravde ali litispendenca = med pravdo se ne more o istem zahtevku med istimastrankama zaeti nova pravda (negativna predpostavka);

2) res iudicata = prepoved nove pravde v pravnomono razsojeni stvari (neg. pred.);3) res transacta = prepoved nove pravde v stvari, o kateri je bila sklenjena sodna porav-nava

(negativna predpostavka);4) pravni interes za sodno varstvo materialne pravice.

6.1.2. POZITIVNE IN NEGATIVNE PROCESNE PREDPOSTAVKEPozitivne predpostavke morajo biti podane, da je pravda dopustna.Negativne predpostavke ne smejo biti podane, da je pravda dopustna.6.1.3. SPLONE IN POSEBNE PREDPOSTAVKESplone predpostavke se nanaajo na ves potek pravde. Obstajati morajo ves as spora.

Posebne predpostavke se nanaajo na posamezna procesna dejanja ali posamezne faze postopka.Od njih je odvisna (ne)dopustnost posameznega procesnega dejanja ali procesnega instituta. Primeri

posebnih predpostavk: obstoj intervencijskega interesa kdor se eli kot pomonik pridruiti stranki v postopku, mora

imeti pravni interes; obstoj verodostojne listine za izdajo plailnega naloga ; pravoasnost tobe , e je doloen prekluzivni rok za vloitev.6.1.4. ABSOLUTNE ALI PRAVE PROCESNE PREDPOSTAVKE IN RELATIVNE ALI NEPRAVEPROCESNE PREDPOSTAVKENa absolutne predpostavke pazi sodie po uradni dolnosti. To so skoraj vse.Relativne predpostavke upoteva sodie le na ugovor stranke. To sta samo:

sklenjena pogodba o arbitrai; in tonika varina (ki jo mora za pravdne stroke toenca poloiti tonik tuji dravljan ali oseba brez

dravljanstva).6.2. RAZPRAVLJANJE IN ODLOANJE O PROCESNIH PREDPOSTAVKAHSodie pazi na prave predpostavke po uradni dolnosti. Stranka lahko sodie opozori na (ne)obstojpredpostavke. Opozorilo ni pogoj za upotevanje predpostavke s strani sodia, razen e gre za nepravo

predpostavko.Preizkusu podanosti predpostavk je najprej namenjen preizkus tobe, ki ga opravi predsednik senata. Vtej fazi se toba zavre, e (ni)so izpolnjene doloene predpostavke (glej 274 ZPP).

Na obstoj predpostavk pazi sodie med glavno obravnavo in v pritobenem postopku. Neupotevanjepredpostavk pomeni absolutno kritev procesa. Pomanjkanje predpostavk je podlaga za vloitev

izrednih pravnih sredstev.Na doloene procesne predpostavke pazi sodie le do doloene faze postopka:o na ugovor stranke se sodie lahko izree za krajevno nepristojno le do razpisa glavne obravnave;

12


13/102

o po uradni dolnosti se sodie lahko izree za krajevno nepristojno le do preizkusa tobe;o ugovor sklenjene pogodbe o arbitrai lahko stranka uveljavlja najkasneje na prvem naroku.Sodie praviloma najprej razpravlja o predpostavkah, katerih (ne)obstoj bi najprej pripeljal dozavrenja tobe. V praksi se najprej pazi na dopustnost sodne poti in pristojnost.e niso podane (pozitivne) predpostavke, je treba tobo zavrei. Pomanjkanje doloenih

predpostavk je mono odpraviti e nastopa v pravdi procesno nesposobna stranka: se v pravdo pritegne njen zakoniti zastopnik; ali ji sodie postavi zaasnega zastopnika, e nima zakonitega zastopnika.e sodie ni stvarno, krajevno ali specializirano pristojno, pride do sklepa o ustavitvi pos-topka inodstopitve zadeve (stvarno, krajevno ali specializirano) pristojnemu sodiu.

7. PRAVNA POMOSodia si lahko med seboj dajejo tako pravno pomo, da opravijo posamezna procesna dejanja sodia,ki sicer v zadevi ne odloajo. Gre za izvedbo naela ekonominosti postopka. Oprava posameznega

procesnega dejanja naj ne bi povzroila vijih strokov od vrednosti spora.Pravna pomo se nanaa na izvajanje dokazov terpoiljanje spisov in listin.Predmet pravne pomoi so lahko posamezna procesna dejanja, razen glavne obravnave.Za pravno pomo se sodie obrne na drugo sodie z zaprosilom. V zaprosilu za izvedbo dokaza opiestanje po poteku glavne obravnave in navede okoliine, na katere je treba paziti pri izvedbi.Vsako sodie opravlja pravdna dejanja na svojem obmoju. e je nevarno odlaati, opravi so-die

posamezna dejanja tudi na obmoju sosednjega sodia, vendar ga mora o tem obvestiti.Mednarodna pravna pomo sodia dajejo pravno pomo tujim sodiem, e je tako pred-pisano zmednarodnim dogovorom, multi ali bilateralnim sporazumom ali obstaja dejanska vzajemnost prinudenju pravne pomoi. e sodie dvomi o vzajemnosti, da pojasnilo ministr-stvo za pravosodje.Sodie odkloni pravno pomo tujemu sodiu, e zaprosi za dejanje, ki nasprotuje jav-nemu reduRS. O tem dokonno odloi Vrhovno sodie.Procesno dejanje, za katerega prosi tuje sodie, se lahko opravi na nain, ki ga tuje sodie eli, e taknain ne nasprotuje javnemu redu RS.Sodie vzame v postopek pronjo tujega sodia pod pogoji, da: je poslana po diplomatski poti; so pronja in priloge sestavljene v slovenini ali je priloen overjen prevod v slovenino.Pronje domaih sodi se tujim sodiem poiljajo po diplomatski poti in mora jim biti prilo-enoverjen prevod v ustrezen tuj jezik, e ni z mednarodno pogodbo drugae doloeno.Za vsako pravno pomo je bistveno, kako je dogovorjena v mednarodnem dogovoru.

II. TEMELJNA NAELA

1. NAELO ZAKONITOSTI

Zakonitost v irem pomenu je vezanost sodi na ustavo in zakon.Zakonitost v procesnem smislu sodie ravna po procesnem redu, ki ga ureja zakon. Pro-cesnadejanja strank so urejena z zakonom.Sodie in stranke imajo diskrecijsko pravico oblikovati proces v zakonskih mejah: sodie oblikuje proces na glavni obravnavi izvajanje dokazov ne poteka po predpisanem vrstnem

redu (sodie pri doloitvi vrstnega reda upoteva naelo smotrnosti); avtonomija strank pri oblikovanju procesa:

sklenitev pogodbe o arbitrai (izkljui pristojnost rednega sodia); dogovor o krajevni pristojnosti (prorogatio fori) stranki se dogovorita, da jima bo sodilo po

zakonu krajevno nepristojno sodie (to ni mono, e je predvidena izklju-na pristojnostsodia);

mirovanje postopka na podlagi izrecnega sporazuma strank.2. NAELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI

13


14/102

Naelo dispozitivnosti postopek se zane po volji strank, tee po volji strank in se zak-ljui povolji strank. Stranke so dominus litis procesa ne procedat iudex ex oficio (= sod-nik naj NE zane

procesa po uradni dolnosti). Sodie nudi strankam pravno varstvo le na nji-hovo zahtevo. Sodie jevezano na zahtevke strankne eat iudex ultra et extra petita par-tium (sodnik naj NE gre preko inizven zahtevka strank). 3 ZPP: Stranke prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku, se lahko svojemuzahtevku odpovejo, priznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo.

Pravdni postopek se vedno zane s tobo.Tonik lahko: umakne tobo; se ob umiku tobe odpove tobenemu zahtevku; do konca glavne obravnave spremeni tobo; umakne pravno sredstvo; ali se odpove pravnemu sredstvu.Toenec lahko:o pripozna zahtevek;o umakne pravno sredstvo;o se odpove pravnemu sredstvu;o s svojo neaktivnostjo povzroi izdajo zamudne sodbe.Obe stranki lahko skleneta o spornem predmetu sodno poravnavo.Materialne dispozicije = stranke razpolagajo z zahtevkom materialnega prava. To so: odpoved tobenemu zahtevku; pripoznava tobenega zahtevka; sklenitev sodne poravnave ; neaktivnost toenca .Procesne dispozicije = stranke razpolagajo le z zahtevo za pravno varstvo. To sta: umik tobe; in umik pravnega sredstva.Sodie ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom .Sodie lahko odkloni le razpolaganje strankz materialnimi zahtevki.Sodie vedno odloa v mejah postavljenih zahtevkov. Toniku ne more prisoditi nekaj drugega alive, kot je zahteval, etudi to izhaja iz procesnega gradiva.Sodie ne sme odkloniti odloanja o postavljenem zahtevku.Naelo oficialnosti postopek se zane, tee in se zakljui po uradni dolnosti.Sodie po uradni dolnosti ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim pred-pisom alimoralnim pravilom.V pritobenem postopku mora sodie II. stopnje po uradni dolnosti preveriti nekatere abso-lutne

bistvene kritve ZPP (vendar ne vseh) in pravilno uporabo materialnega prava.Revizijsko sodie (= sodie, ki sodi pri uporabi izrednega pravnega sredstva revizije) po uradnidolnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Prof. Ude se zavzema, da bi ta preizkus e

zoili, ker obstaja izredno pravno sredstvo zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo lahko vloi dravnitoilec in v njej uveljavlja kritev materialnega prava. Dravni toilec jo vloi, e oceni, da je praksasodi glede uporabe doloenega zakona razlina z zahtevo za varstvo zakonitosti se skua dosei

poenotenje sodne prakse.V zakonskih in oetovskih sporih zahtevki niso v popolni dispoziciji strank. Kadar sodie razveezakonsko zvezo, po uradni dolnosti odloi tudi o varstvu, vzgoji in preivljanju skup-nih otrok. O temodloi ne glede na zahtevke strank. Odloi tudi, e zahtevki strank sploh niso bili postavljeni. Naelooficialnosti je uveljavljeno zaradi posebnega pravnega varstva otrok.e sodie opre odlobo na nedovoljena razpolaganja strank, je podana absolutna bistve-na kritev

postopka, ki jo pritobeno sodie upoteva po uradni dolnosti.Prekoraenje zahtevka je kritev postopka, ki jo pritobeno sodie upoteva le na predlog strank.

3. RAZPRAVNO IN PREISKOVALNO NAELONaeli se nanaata na vpraanje, kdo zbira procesno gradivo.

14


15/102

Procesno gradivo je vse, kar pomeni podlago sodne odlobe. Vanj spadajo: trditve o dejstvih; dokazi; pravila znanosti, strok, izkustvena pravila in pravila loginega miljenja; pravna pravila.Razpravno naelo stranke priskrbijo procesno gradivo. Sodie ne sme upotevati proces-negagradiva, ki ga niso predloile stranke. Povezuje se z naelom dispozitivnosti.

Preiskovalno (inkvizicijsko) naelo sodie samo zbira procesno gradivo in ga uporabi za podlagosvoje odlobe. Povezuje se z naelom oficialnosti.Razpravno naelo velja za trditve o dejstvih in dokaze. Sodi ne sme: upotevati dejstva, ki ga nobena stranka ni navajala; in izvesti dokaza, ki ga nobena stranka ni predlagala.Izjeme od razpravnega naela (sodie lahko upoteva tudi dejstva, ki jih ni zatrjevala nobe-nastranka): splono znana dejstva, domnevna dejstva (npr. slaba vera sopogodbenika, ki je dobil plaano terjatev 3 mesece pred

uvedbo steajnega postopka); dejstva, ki jih sodie izve med postopkom , eprav jih ni nobena stranka zatrjevala tukaj so

mnenja deljena: pravni teoretiki pravijo, da sodie lahko upoteva ta dejstva; sodna praksa pravi, da ne smejo.Pogosto se zgodi, da stranke dejstva med postopkom dodatno navedejo po ZPP je nova dejstvamono navajati le, e jih stranka brez lastne krivde ni mogla navesti na prvem naroku.

Omilitev razpravnega naela je materialno procesno vodstvo predsednik senata postavlja vpraanjain skrbi na primeren nain, da se med obravnavo:o navedejo vsa odloilna dejstva ;o dopolnijo nepopolne navedbe o dejstvih;o ponudijo in dopolnijo dokazila glede navedb strank; ino dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja .

Omejitev razpravnega naela doloa 7 ZPP sodie lahko ugotovi dejstva, ki jih stranke nisonavajale, in izvaja dokaze, ki jih stranke niso predlagale, e izhaja iz obravnave in dokazovanja,da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo raz-polagati . Pri tem sodieodlobe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana monost izjave zagotovljena jekontradiktornost postopka.ZPP iz 1999 uveljavlja isto razpravno naelo. Ni izvajanja dokazov po uradni dolnosti.

Naelo iura novit curiapravil znanosti in strok, izkustvenih pravil, pravil loginega miljenja inpravnih pravil strankam ni treba dokazovati, ker jih sodie upoteva po uradni dolnosti. Sodiemora po uradni dolnosti poznati domae in tuje pravo. e je treba uporabiti tuje pravo, ga sodie pouradni dolnosti ugotovi. O vsebini tujega prava lahko sodi-e zahteva obvestilo od ministrstva za

pravosodje. Stranke lahko o vsebini tujega prava pred-loijo javno listino pristojnega tujega organa.

e nikakor ni mono ugotoviti vsebine tujega prava, se uporabi pravo RS.POVZETEK za civilni pravdni postopek velja isto razpravno naelo s posebej oprede-ljenimiizjemami pri: zatrjevanju dejstev;in izvajanju dokazov.Preiskovalno naelo velja pri ugotavljanju vsebine: pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil in pravil loginega miljenja; in pravnih pravil.Stranke lahko opozorijo sodie na posamezna splono veljavna pravila in posredujejo inter-pretacijoteh pravil.V zakonskih in oetovskih sporih sodie zaradi varstva otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti

za svoje pravice in interese, ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter izvaja dokaze, potrebne za odloitev. Osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odloitev (=

15


16/102

skrbstveni organi), so dolne dati zahtevane podatke tudi proti volji osebe, na katero se podatkinanaajo.Preiskovalno naelo velja pri ugotavljanju procesnih dejanskih stanj = dejstva, pomembna za uporabo

posameznih procesnih norm. Sodie mora po uradni dolnosti ugotavljati dejstva, pomembna zadoloitev slovenske jurisdikcije, sodne pristojnosti, stvarne pristojnosti in krajev-ne pristojnosti.

4. NAELO MATERIALNE RESNICEMaterialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev . Sodie se mora truditi, da siustvari subjektivno sliko o odloilnih dejstvih, ki se bo im bolj ujemala z objektivno stvarnostjo.Elementa materialne resnice sta:(1) resninost pravno relevantnih dejstev; in(2) popolnost odloilnega dejanskega stanja.Materialno resnico ugotovimo le, e smo ugotovili vsa pravno relevantna dejstva. 286 ZPP stranka mora najkasneje na 1. naroku za glavno obravnavo: navesti vsa dejstva, potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze , potrebne za ugotavljanje njenih navedb, se izjaviti o navedbah in dokazih nasprotne stranke .

Na poznejih narokih lahko stranka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, e jih brez svoje

krivde ni mogla navesti na 1. naroku.Pritonik lahko v pritobi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, e jih brez svoje krivde nimogel predloiti do konca glavne obravnave.Po razveljavitvi sodbe I. stopnje lahko stranke na 1. naroku za novo obravnavo navajajo nova dejstva in

predlagajo nove dokaze.Sodie mora, kadar je odloitev v sporu odvisna od ugotovitve pravno relevantnih dejstev, zagotovititak postopek, da je mono ugotoviti materialno resnico. e stranke z dispozitivnimi dejanji izkljuijo

potrebo po ugotavljanju materialne resnice, je ni treba ugotavljati.

Stopnje materialne resnice:(1) dvom razlogi za obstoj doloenega dejstva so v ravnovesju z razlogi proti obstoju;

(2) verjetnost razlogi za obstoj doloenega dejstva so moneji od razlogov proti obstoju;(3) preprianje o resninosti doloenega dejstva ne dvomi noben izkuen lovek;(4) gotovost popolna skladnost subjektivne predstave z objektivno stvarnostjo.Za vsebinsko (meritorno) odloanje potrebujemo preprianje o pravno relevantnih dejstvih sodnikmora biti preprian o dejstvu, ki je podlaga sodne odlobe. Pomembno je, kdo nosi do-kazno breme.Za procesne sklepe o vmesnih vpraanjih zadostuje verjetnost. Sodnik uporabi doloeno pro-cesno

pravilo, e so pravno relevantna dejstva verjetno izkazana, vendar ni potrebno, da bi bil o njihovemobstoju preprian (npr. vrnitev v prejnje stanje, e stranka zamudi narok in izkae upravien razlog zazamudo).

Naela, namenjena uveljavitvi materialne resnice: naelo proste presoje dokazov ;

naelo obojestranskega zaslianja oz. kontradiktornosti; naelo ustnosti in neposrednosti ; naelo javnosti ; naelo resnicoljubnosti (< naelo vesti in potenja).Procesni instituti, namenjeni uveljavitvi materialne resnice: sistem dokazovanja :

dolnost prievanja ; dolnost podati izvid ali mnenje .

izpodbijanje s pritobo zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ; navajanje novih dejstev in dokazov (ius novorium) v pritobi (z omejitvijo); obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov .

e ne pride do zakljuka pravde z dispozitivnimi dejanji ali stranki dejstev ne ugotovita kot nespornih,mora sodie ugotoviti dejstva do stopnje preprianja.

Naela materialne resnice ne moremo uveljaviti brez izjem, ker potem postopka nikoli ne more-mopravnomono zakljuiti (prim. teave v kazenskem postopku). Glavna izjema od naela materialne

16


17/102

resnice je sistem pravnomonosti. Sodba, ki se ne more ve izpodbijati s pri-tobo, jepravnomona. Sodie med postopkom ves as po uradni dolnosti pazi, ali je stvar pravnomonorazsojena. e je zaeta pravda o pravnomono razsojenem zahtevku, sodi-e tobo zavre.Druge izjeme od naela materialne resnice: sodba na podlagi pripoznave e toenec tobeni zahtevek pripozna, sodie ne ugo-tavlja, ali so

trditve tonika o dejstvih resnine in ali je tobeni zahtevek utemeljen; zamudna sodba sodie vzame za podlago tonikove trditve o dejstvih in ne preverja, ali so

resnine; nasprotna stranka prizna dejstva sodie ne preverja resninosti taknih dejstev; zakonske presumpcije npr. presumpcija resninosti javne listine z monostjo proti-dokaza

(sodie vzame za resnino, kar se v javni listini potrjuje); nasprotovanje javnega interesa kot pria ne sme biti zaslian, kdor bi z izpovedbo pre-kril

dolnost varovanja uradne ali vojake skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odvee te dolnosti.

5. NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOVV procesnem pravu sta mona 2 dokazna sistema: sistem dokaznih pravil vrednost doloenega dokaza je vnaprej ocenjena (npr. za res-nino je treba

teti dejstvo, ki ga potrdita 2 zapriseeni prii). Sodnik ne ocenjuje prepri-ljivosti izpovedb,temve to stori zakonodajalec. Sodnik ugotavlja, ali so dokazi v skladu s procesnimi normami(zakonskim vrednotenjem) zakonsko ali legalno vrednotenje dokazov. Tako ugotovljena resnica

je formalna resnica. sistem proste presoje dokazov sodniku je prepueno, da na podlagi ocenjevanja posa-minega

dokaza (v zvezi z drugimi dokazi) in na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, kateradejstva so (ne)resnina. Sodnik si ustvarja subjektivno sliko o objektivni realnosti. Sodnik ni vezanna formalna dokazna pravila, temve ugotavlja individualne last-nosti posameznih dokazov in nanjihovi podlagi sklepa o (ne)obstoju doloenih dejstev. Tako ugotovljena resnica je materialna

resnica. 8 ZPP sodie odloi po svojem preprianju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakegadokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega pos-topka, kateradejstva je treba teti za dokazana.

Naelo proste presoje dokazov zahteva od sodnika popolno nepristranost pri ocenjevanju dokazov,doloene ivljenjske izkunje in sposobnost loginega sklepanja.

Korekcija proste presoje dokazov je pritobeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejan-skegastanja.Edino dokazno pravilo v ZPP je resninost javne listine. Javna listina dokazuje resninost tistega, karse v njej potrjuje ali doloa. Enako dokazno mo imajo druge listine, ki so po po-sebnih predpisihizenaene z javnimi listinami. Dovoljeno je dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnino

ugotovljena ali je listina nepravilno sestavljena.Pogoji za javno listino: izda jo lahko le dravni organ oz. fizina ali pravna oseba, ki ji je poverjeno izvrevanje javnih

pooblastil, izdati jo je treba v okviru pristojnosti organa.

6. NAELO OBOJESTRANSKEGA ZASLIANJA[NAELO KONTRADIKTORNOSTI]Sodie mora dati vsaki izmed strank monost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotnestranke (audiatur et altera pars = naj se slii trudi druga stran). S tem se uveljavlja ustavnozagotovljeno enako varstvo pravic enake pravice pred sodiem imata stranki, e je obema dana

monost sodelovanja v postopku.Sodie nudi strankam monost sodelovanja v postopku. Dolnost strank sodelovati v pravd-nem

postopku ne obstaja (kazenski postopek lahko neposredno prisili stranke k sodelovanju).

17


18/102

Z naelom kontradiktornosti stranke postanejo subjekt postopka.Sistemi v primeru pasivnosti stranke: sistem afirmativne ali pozitivne litiskontestacije stranka, ki se o trditvah nasprotne stranke ni

izjavila, je take trditve priznala (fikcija priznanja trditev). Pri nas imamo tak sistem v primeruzamudne sodbe v pritobi je ni mono izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitvedejanskega stanja.

sistem negativne litiskontestacije stranka, ki se ne izjavi o trditvi nasprotne stranke, trditev

zanika. sistem upotevanja pozitivnih procesnih dejanj sodie upoteva le aktivna dejanja.Naelo obojestranskega zaslianja se realizira s kontradiktorno glavno obravnavo. Stran-ki sevedno mora dati monost, da se izjavi o trditvah nasprotnika.Procesni instituti, ki uveljavljajo naelo kontradiktornosti: vse pomembneje vloge je treba vroiti nasprotniku; na vse naroke je treba vabiti stranke in jim dati dovolj asa za pripravo na narok; pravila o poteku glavne obravnave (zane se s podajanjem tobe, nato toenec odgovarja na tobene

navedbe).Omejitev naela kontradiktornosti je izdaja plailnega naloga s strani sodia na podlagiverodostojne listine (ne opravi se kontradiktorna obravnava) ne gre za izjemo, ker toenec lahko

plailnemu nalogu ugovarja. V primeru pravoasnega in dopustnega ugovora je treba razpisati narok zaglavno obravnavo.Izjemi naela kontradiktornosti sta: vrnitev v prejnje stanje, e so dejstva , na katera se predlog opira, splono znana; zaasno zavarovanje dokazov izvajanje dokazov se lahko zane pred vroitvijo sklepa

nasprotniku, e bi zavlaevanje povzroilo neizvedbo dokaza.Kritev naela kontradiktornosti je absolutna bistvena kritev postopka. e stranki z nezakonitimravnanjem (npr. opustitev vroitve) ni bila dana monost obravnavanja pred sodi-em, je sodbaabsolutno neveljavna kritev upoteva pritobeno sodie po uradni dolnosti.Kritev kontradiktornosti je revizijski in obnovitveni razlog v postopku izrednih pravnih sredstev.Revizijsko sodie na kritev NE pazi po uradni dolnosti, ker to pone le glede pra-vilne uporabe

materialnega prava.

7. NAELO USTNOSTI IN PISMENOSTINaelo ustnosti sodie lahko vzame za podlago odlobe le gradivo, ki ga stranke predloijo sodiuustno na glavni obravnavi.Naelo pismenosti sodie lahko vzame za podlago odlobe le gradivo, ki ga stranke predlo-ijosodiu pisno.ZPP naeli kombinira.Sodie odloi o tobenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obrav-navanja .Centralni stadij postopka (= glavna obravnava, v nad.g.o.) se opravlja ustno.Sodie odloi, e zakon tako doloa, o tobenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj

in posredno izvedenih dokazov (v fazi priprav na glavno obravnavo).Stranke opravljajo posamezna pravdna dejanja izven naroka pisno in na naroku ustno, e ni zzakonom drugae doloeno. Tobo, odgovor na tobo, pravna sredstva in druge izja-ve, predloge insporoila, ki se dajejo zunaj obravnave,je treba vlagati pisno.Priprave za glavno obravnavo potekajo pisno.Na glavni obravnavi se procesna dejanja opravljajo ustno.Pritobeni postopek in postopek izrednih pravnih sredstev sta pisna, razen e odloa prito-beno sodiena pritobeni obravnavi. Sodie razpravlja ustno na naroku, kadar odloa o ob-novi postopka.Pria izpoveduje ustno, izvedenci dajo mnenje ustno. Na naroku za g.o. stranke ustno po-dajo tobooz. odgovor na tobo.Sodie upoteva pisne vloge odsotne stranke in opravi narok za g.o. brez navzonosti ene stranke. V

sporih majhne vrednosti in gospodarskih sporih sodie izda sodbo brez obravnave, e iz odgovora natobo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje. Sodie izda plailni nalog brez naroka zag.o., im je terjatev dokazana z verodostojno listino.

18


19/102

Kritev naela ustnosti je absolutna bistvena kritev postopka le, e sodie ni opravilo glavneobravnave, eprav bi jo moralo.Drugae gre za relativno bistveno kritev = pritobeno sodie jo upoteva le na predlog stran-ke in pritem ugotavlja, ali je kritev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

8. NAELO NEPOSREDNOSTISodno odlobo izdajo sodniki, ki so sodelovali na glavni obravnavi. Med strankama in sodiem ter

med sodiem in dokaznim gradivom ne sme biti posrednika. Sodijo naj sodniki, ki so s svojimi utilizaznali naravo in vsebino dokaznih sredstev.

Naelo neposrednosti se povezuje s prosto presojo dokazov. Sodnik prosto presoja vrednost dokazov le,e sam neposredno sodeluje pri izvajanju.Naelo posrednosti je sistem, v katerem dokaze izvaja posebej pooblaen organ (posrednik), ki poroasodnemu senatu.Kritev naela neposrednosti e je pri sojenju sodeloval sodnik ali porotnik, ki ni sodeloval naglavni obravnavi, gre za absolutno bistveno kritev postopka (in revizijski razlog). Enako velja, e jesodie sodbo izdalo brez glavne obravnave (kritev naela ustnosti). Kritvi se lahko uveljavljatatudi z zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar NISTA obnovitveni razlog.

Naelo neposrednosti je uveljavljeno na I. stopnji pri sprejemanju navedb strank in izvajanju dokazov.

Najbolj se upoteva na naroku za g.o.Pred sodiem II. stopnje naelo neposrednosti ni uveljavljeno, razen e je razpisana pritobenaobravnava. Sodie II. stopnje odloa o pritobi brez obravnave. Senatu, ki izda pritobeno odlobo,

poroa o navedbah strank in izvedbi dokazov sodnik poroevalec.V postopku izrednih pravnih sredstev ni uveljavljeno naelo neposrednosti. O izrednih pravnih sredstvihse odloa na internih sejah. Izjema je obnova postopka obvezno se razpie narok za obravnavanjeobnovitvenega predloga.Sodie II. stopnje ne sme spremeniti dejanskih ugotovitev sodia I. stopnje.Iudex facti(= sodnik,ki ugotavlja dejansko stanje) je sodnik I. stopnje. Njemu je pridrano sklepanje o pravno relevantnihdejstvih.Pomembneje norme, ki zagotavljajo uveljavitev naela neposrednosti:

dokazi na glavni obravnavi se izvajajo pred senatom; v primeru preloitve naroka se novi narok izvede pred istim senatom, e je to mogoe; sodbo izda predsednik in lani senata, ki so sodelovali na konnem naroku ,Izjeme od naela neposrednosti:o iz tehtnih razlogov lahko senat sklene, da se izvedejo dokazi pred predsednikom senata ali

sodnikom zaproenega sodia (v postopku nudenja pravne pomoi);o oprava naroka za g.o. kljub odsotnosti stranke; e se narok opravlja pred spremenjenim senatom, se na izjavo strank ta lahko odloi, da se

zaslianja pri in izvedencev ter ogled ne opravijo znova, temve se preberejo le zapisniki.

9. NAELO PRAVNEGA INTERESAPravni interes kot procesna predpostavka sodni organi nudijo pravno varstvo samo, e pravnekoristi, ki jo stranka priakuje, ni mono dosei na drug nain.Pravnega interesa ni treba dokazati. Treba ga je priznati stranki, ki le zatrjuje, da je njena pravicakrena ali ogroena.Po ZPP jepravni interes posebna procesna predpostavka pri: ugotovitveni tobi, in stranski intervenciji stranki se lahko v postopku kot njen pomonik pridrui, kdor ima pravno

korist od tega, da stranka zmaga (materialnopravna zveza med spornim pravnim razmerjem inpoloajem stranskega intervenienta).

Vpraanje procesne legitimacije ima jo nosilec spornega razmerja oz. kdor zatrjuje doloeno pravico(= materialnopravno legitimacija ali njeno zatrjevanje).

25. NAELO EKONOMINOSTI IN POSPEITVE POSTOPKA

19


20/102

Civilni pravdni postopek mora opraviti sodie brez zavlaevanja in s im manjimi stroki. Hitrostpravnega varstva je pomembna za stranke, da pridejo do hitrega varstva svojih pravic. Cena pravnegavarstva mora biti v sorazmerju z vrednostjo zaitnega interesa.

Naelo ekonominosti postopka je v nasprotju z naeloma materialne resnice in zakonitosti. Sodiemora im hitreje in s im manjimi sodnimi stroki izdati pravno in dejansko pravilno odlobo.Uveljavljanje naela: mandatni postopek =postopek za izdajo plailnega naloga;

postopek v sporih majhne vrednosti; dolobe o ustalitvi krajevne pristojnosti (perpetuatio fori); omejitev monosti navajanja novih dejstev in dokazov:

na glavni obravnavi dejstva in dokazi se lahko navedejo najkasneje na prvem naroku zaglavno obravnavo, nova dejstva in dokazi se lahko pozneje navedejo le, e jih stranka na prvemnaroku ni mogla navesti brez lastne krivde;

v pritobenem postopku pritonik lahko navaja nova dejstva in dokaze le, e izkae, da jihbrez lastne krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.

Eventualna maksima = koncentracija dejanskih navedb na fazo prvega naroka za glavno obravnavo.Oblikovanje novega ZPP (1999) sloni na ugotovitvi, da so sodni postopki pri nas preve dolgotrajni in

premalo uinkoviti.

26. NAELO JAVNOSTINaelo javnosti je ustavno naelo sodstva. Sodne obravnave so javne, izjeme doloa zakon.Naelo javnosti omogoa, da druba kontrolira delo sodi. Loimo 2 vrst naela javnosti:(1) naelosplone javnosti ima 2 elementa:

1) vsaka polnoletna oseba je lahko navzoa na naroku za glavno obravnavo;2) vsakdo lahko poroa o dogajanju na sodni obravnavi in jo komentira.

(2) naelo javnosti za stranke stranke lahko sodelujejo na glavni obravnavi tudi, kadar je splonajavnost izkljuena. Stranke lahko pregledujejo in prepisujejo spise pravde.Izkljuitev javnosti ne velja za stranke, njihove zastopnike, pooblaence in interveniente.

Naelo javnosti velja za glavno obravnavo, naroke zunaj glavne obravnave in pritobeno obravnavo. Ne

velja za interne seje, na katerih odloata sodie II. stopnje ali Vrhovno sodie o pritobi ali izrednihpravnih sredstvih.Izkljuitev javnosti je mona:(1) po samem zakonu v zakonskih in oetovskih sporih ter v nepravdnih postopkih o odvzemu in

vrnitvi poslovne sposobnosti, postopku izdaje dovoljenja za sklenitev zakonske zveze, postopku zasprejem v bolninico za duevne bolezni,...

(2) po sklepu sodia, e to zahtevajo:1) uradna, poslovna ali osebna skrivnost,2) koristi javnega reda,3) razlogi morale.

Sodie lahko izkljui javnost tudi, e z ukrepi za vzdrevanje reda ne more zagotoviti neoviranega

poteka obravnave. Senat lahko dovoli, da so na obravnavi, kjer je javnost izkljuena, navzoeposamezne uradne osebe ter znanstveni in javni delavci, e ima to pomen za njihovo slubo, znanstvenoali javno delovanje.e je v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave, gre za absolutne bistveno kritev

postopka. Kritve ni mono uveljavljati z izrednimi pravnimi sredstvi.

27. NAELO POMOI PRAVA NEVEI STRANKISodie opozori stranko, ki iz nevednosti ne uporablja svojih zakonitih pravic, na to, katera pravdnadejanja lahko opravlja. Gre za izpeljavo naela enakega varstva pravic. Pred sodiem uiva enakovarstvo le, kdor pozna svoje pravice.Obstajata 2 interpretaciji tega naela:

oja interpretacija stranko je treba pouiti le o njenih procesnih pravicah, ira interpretacija stranko je treba pouiti o njenih procesnih pravicah in pravicah materialnega

prava.

20


21/102

V naem pravdnem sistemu velja materialno procesno vodstvo, zato velja ira interpretacija.Predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi na drug primeren nain (= opozarjanje na pravicematerialnega prava), da se med obravnavo navedejo vsa odloilna dejstva, dopolnijo nepopolne navedbestrank o odloilnih dejstvih ter dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja.Profesor Ude se zavzema za ojo interpretacijo sodie je dolno pouiti stranko, ki iz nevednosti neuporablja procesnih pravic in nima pooblaenca, le o njenih procesnih pravicah. ZPP 1999 je zoilobveznosti sodia, da pomaga strankam pri opravljanju procesnih dejanj.

Pri dajanju pravnega pouka mora sodie delovati nepristransko. V praksi se bo nudilo ve pomoistranki, ki nima pooblaenca.Uveljavljanje naela: e sodie ugotovi, da pooblaenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, mora stranko

opozoriti na kodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja; stranke in udeleenci v postopki morajo biti opozorjeni, da lahko spremljajo ustni postopek v

svojem jeziku po tolmau; sodie opozori stranko, da mora popraviti nerazumljivo vlogo; sodie opozori prio, da lahko ne odgovori na vpraanje, e obstajajo zakoniti pogoji;Kritev naela pomeni relativno bistveno kritev postopka pritobeno sodie jo upoteva le na

predlog stranke. Pri tem ugotavlja, ali je kritev vplivala oz. bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost

sodne odlobe.

28. NAELO PRIREJENOSTI POSTOPKOVCivilna in druga sodia ter ostali dravni organi, kadar odloajo o pravicah in pravnih razmerjih, somed seboj v poloaju prirejenosti in vsak organ odloa v mejah svojih pristojnosti. Naelo prirejenostise kae v: sistemu reevanja predhodnih vpraanj, vezanosti na pravnomone odlobe drugih organov.1. Reevanje predhodnih vpraanjPredhodno vpraanje je vpraanje, ki: samo ni predmet civilne pravde, vendar je od njega odvisna odloitev v glavni stvari. Npr. od

vpraanja, ali je bilo kodno dejanje povzroeno s kaznivim dejanjem, je odvisen zastaralni rok; spada v civilni postopek, vendar ni predmet spora; se nanaa na pravice in pravna razmerja, v katerih se odloa v drugih postopkih.e predhodno vpraanje ni reeno na matinem podroju, ga lahko sodie rei samo, e ni s posebnimi

predpisi drugae doloeno. Sodie lahko sklene, da ne bo reevalo predhodnega vpraanja, prekinepostopek in poaka, da matini organ odloi o pravici (pravnem razmerju).e sodie samo rei predhodno vpraanje, velja odloitev le v konkretni civilni pravdi ter nima pravnihuinkov v drugih zadevah in postopku, v katerem o matini pristojni organ odloa o vpraanju.Odloitev o predhodnem vpraanju ima le znaaj dejanske ugotovitve.Kot predhodnih vpraanj ni mono reevati statusnih vpraanj = (ne)obstoj zakonske zveze,(ne)veljavnost zakonske zveze, razveza, oetovstvo.

Tonik lahkoz vmesnim ugotovitvenim zahtevkom dosee, da postane odloitev o predhodnem vpraanjupravnomona = veljavna v vseh drugih sporih. Tonik lahko uveljavlja poleg obstojeega zahtevka tuditobeni (ugotovitveni) zahtevek, naj sodie ugotovi, da (ne) obstaja kakno pravno razmerje, ki je

postalo med pravdo sporno pod pogojem, da je sodie za takno ugotovitev stvarno pristojno.2. Vezanost na pravnomone akte drugih organove je matini organ o predhodnem vpraanju e odloil, je civilno sodie na tako odloitev vezano

posledica pravnomonosti sodnih in upravnih odlob. Vezanost velja med civilnim pravdnim inupravnim postopkom ter civilnim pravdnim in kazenskim postopkom. Kazensko sodie NI vezano na

pravnomono sodbo civilnega sodia glede vpraanja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje (= vpraanje,ki pomeni zakoniti znak kaznivega dejanja).Pri obravnavanju identinega dejanskega stanja je civilno sodie vezano le na obsodilno kazensko

sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Vpraanje, ali je bila kodapovzroena s kaznivim dejanjem, za civilno odgovornost ni odloilno.

21


22/102

24. NAELO VESTI IN POTENJA V CIVILNEM PROCESUStranka lahko izkoristi vse svoje procesne pravice zaradi varstva svojih interesov. Nihe ne moreizkoristiti svojih pravic samo, da bi drugemu kodoval. Stranka mora nastopati tudi v skladu zmoralnimi normami.

Naelo vesti in potenja obsega 2 podnaeli: naelo resnicoljubnosti in popolnosti, prepoved zlorabe procesnih pravic.

(1) Naelo resnicoljubnosti in popolnostiStranke morajo pred sodiem govoriti resnico. Ne smejo govoriti neresnice in zamolati pravnorelevantnih dejstev. Od stranke se zahteva navajanje subjektivne resnice. Stranka ne sme navajatidejstev, za katera ve, da niso resnina, vendar lahko navaja dejstva, za katera je v dvomu. Odvetnikne sme vede zatrjevati neresnice, vendar lahko verjame stranki, ne da bi preverjal njene trditve.Sankcija za neresnico je neupotevanje strankinih navedb. Neresnico je teko dokazati.

(2) Prepoved zlorabe pravicStranka mora poteno uporabljati pravice iz ZPP. Ne sme uporabljati pravic, da bi kodovalanasprotniku (npr. ni dovoljeno uveljavljati zahtevka po plailu 1'000'000 SIT z 10 loenimi tobami

po 100'000 SIT).Sodie mora onemogoiti vsako zlorabo pravic.

Sankcija za zlorabo e sodie nedvomno ugotovi, da stranka procesne pravice zlorablja, odklonistrankino ravnanje in njene predloge zavre. e dejansko stanje zlorabe ni nedvomno izkazano,sodie ne upoteva strankinih dejanj in zavrNe njene predloge.Predvidene so stroge denarne kazni za stranke, interveniente, zakonite zastopnike in pooblaence,e zlorabljajo procesne pravice (do 300'000 SIT za fizino osebo ter do 1'000'000 SIT za pravnoosebo, s.p. in odvetnika). Neplaane kazni se spremenijo v zapor (do 30 dni za fizine osebe in do100 dni za s.p. in odvetnika). Prof. Ude meni, da je to v nasprotju z naelom zakonitosti vkazenskem pravu, ker elementi zlorabe procesnih pravic v zakonu niso dovolj natanno opredeljeni(= dejanja, ki jih storijo subjekti z namenom kodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju zdobrimi obiaji, vestnostjo in potenjem). Kazni so preostre.

etrto poglavje: PROCESNI SUBJEKTI

30. POJEM IN VRSTE PROCESNIH SUBJEKTOVProcesni subjekti so organi in osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom doloenih pravic indolnosti. Bistveno je, da so nosilci pravic in dolnosti v samem procesu, ne v materialnopravnemrazmerju.Vrste procesnih subjektov glede na njihovpoloaj v civilni pravdi: glavni procesni subjekti njihova dejanja so usmerjena v izdajo sodbe, s svojimi dejanji oblikujejo

postopek. Glavnih procesnih subjektov je ve vrst:

primarni procesni subjekti: odloajo v sporu =sodie, ali opravljajo dejanja, da bi sodie reilo njihov spor = stranke (tonik in toenec zatrjujeta,

da sta v sporu nosilca materialnih pravic in obveznosti, njuna dejanja uinkujejo v koristsebi in proti nasprotniku). Poleg strank sem spadajo tudi dravni toilec, drubeni

pravobranilec in dravni pravobranilec, e so stranka v civilni pravdi. sekundarni procesni subjekti opravljajo procesna dejanja zaradi razreitve tujega spora (=

stranski intervenienti, zakoniti zastopniki in pooblaenci). pomoni procesni subjekti ne opravljajo procesnih dejanj, njihov namen je seznaniti sodie s

procesnim gradivom. To so prie in izvedenci.

31. USTAVNA NAELA O SODIIH, SODNIKI IN SODNIKI POROTNIKI1. Ustavna naela o sodiiha)Naelo delitve oblasti ( 3)na zakonodajno, izvrilno in sodno. Sodna funkcija je samostojna in neodvisna funkcija oblasti.

22


23/102

b)Naelo neodvisnosti ( 125)pomeni, da so sodniki pri odloanju v konkretnih civilnih sporih neodvisni. Nihe ne more narekovatisodii, kako naj v konkretnem sporu odloi.c)Naelo zakonitosti delovanja sodi( 125)Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakon. Pravice civilnega prava podrobneje opredeljuje zakon,zato bodo sodniki v civilnem sporu redko sodili na podlagi ustave.d)Naelo javnosti sojenja ( 24)

Sodne obravnave so javne, sodbe se izrekajo javno, izjeme lahko doloa le zakon. S tem se uveljavljakontrola drube (javnosti) nad delom sodi. Tisk in druga sredstva javnega obveanja lahko obveajo

javnost o poteku civilnih sporov.e)Naelo enakega varstva pravic ( 22)Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiem, kadar slednjeodloa o njegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih. V pravdnem postopku se naelo uveljavlja

prek naela kontradiktornosti.f) Ustavna pravica do sodnega varstva ( 23)Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolnostih odloa neodvisno, nepristransko in zzakonom ustanovljeno sodie ter mu sodi sodnik, izbran po pravilih, vnaprej doloenih z zakonom insodnim redom ( zakoniti sodnik). Proti odlobam upravnih organov je zagotovljeno sodno varstvo v

upravnem sporu.g) Ustavna pravica do pravnega sredstva ( 25)Vsakdo ima pravico do pritobe proti odlobam sodi, drugih dravnih organov, organov lokalnihskupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloajo o njegovih pravicah, dolnostih in pravnihinteresih. Proti odlobi sodia je treba zagotoviti vsaj pravno sredstvo pritobe.h)Pravica do uporabe lastnega jezika in pisave ( 62)

Na sodiih obmoij, kjer ivita italijanska ali madarska narodnostna skupnost, je jezik narodnostneskupnosti poleg slovenine uradni jezik sodia. Pravico uporabljati svoj jezik in pisavo pred sodiemimajo vsi tujci.i) Udeleba dravljanov pri sojenju ( 128)Zakon ureja primere in oblike neposredne udelebe dravljanov pri izvajanju sodne oblasti. Sodniki

porotniki so pri sojenju enakopravni s sodniki. V civilni pravdi sodelujejo sodniki porotniki na I. stopnjipri odloanju okronega sodia.j) Volilnost sodnikov ( 130)Sodnike voli dravni zbor na predlog sodnega sveta (11 lanov 5 lanov izvoli dravni zbor na

predlog sodnega sveta izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, 6 lanovizvolijo sodniki izmed sebe).k) Trajnost sodnike funkcije ( 129)zagotavlja neodvisnost sodnikov. Zakon doloa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev ter starostnomejo, pri kateri se sodnik upokoji.2. Sodniki in sodniki porotnikiZakon o sodniki slubi: za sodnika je lahko izvoljen, kdor je dopolnil 30 let. Sodniku preneha sodnika

funkcija z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starost.V funkcijo sodnika je lahko izvoljen dravljan Slovenije, ki aktivno obvlada slovenski jezik, je poslovnosposoben, ima splono zdravstveno zmonost, ima v Sloveniji pridobljen naziv univerzitetni diplomirani

pravnik ali v Sloveniji nostrificirano diplomo tuje pravne fakultete, je opravil pravniki dravni izpit inje osebnostno primeren za opravljanje sodnike funkcije."Osebna primernost" se nanaa na moralne kvalifikacije sodnikega kandidata. Pri tem ni dopustnoupotevati kandidatove politine pripadnosti ali ideoloke usmerjenosti. Ni osebnostno primeren, kdorse je ali se obnaa tako, da je mogoe na podlagi njegovega ravnanja sklepati, da sodnike funkcije ne

bo opravljal vestno in poteno.Lustracijska doloba: pogojev za izvolitev v sodniko funkcijo ne izpolnjujejo sodniki, ki so predosamosvojitvijo Slovenije sodili ali odloali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s

sodbo krene temeljne lovekove pravice in svoboine.Sodnika funkcija preneha, e nastopijo razlogi, ki jih doloa zakon: z upokojitvijo, z izgubo slovenskega dravljanstva,

23


24/102

z izgubo poslovne sposobnosti ali zdravstvene zmonosti, z odpovedjo sodniki slubi, z odpravo sodia, e sodniku ni mono zagotoviti slube na drugem sodiu, e sodnik sprejme funkcijo, zane opravljati dejavnost, sklene delovno razmerje ali kljub prepovedi

opravlja delo, nezdruljivo s sodniko funkcijo, e iz ocene sodnikove slube izhaja, da sodnik ne ustreza sodniki slubi.Sodnik je lahko razreen s strani dravnega zbora:

e stori naklepno kaznivo dejanje zlorabe sodnike funkcije, e je obsojen na zaporno kazen, daljo od 6 mesecev (e je sodnik obsojen na krajo kazen ali

neprostostno kazen, sodni svet predlaga DZ, naj razrei sodnika, e gre za kaznivo dejanje, zaradikaterega je sodnik osebnostno neprimeren za opravljanje sodnike funkcije).

Funkcija sodnika ni zdruljiva s funkcijami v drugih dravnih organih, organih lokalne samouprave,organih politinih strank, odvetnitvom, notarstvom, gospodarsko ali pridobitno dejavnostjo terlanstvom v upravnem odboru ali nadzornem svetu gospodarske drube. Sodnik ne sme sprejeti nobenezaposlitve ali dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju slube, bi nasprotovalo ugledu sodnike slube ali bizbujalo vtis, da je sodnik pristranski. Sodnik lahko opravlja pedagoka, znanstvena, publicistina inraziskovalna dela v pravni stroki.Mandat sodnikov porotnikov traja 5 let in se lahko ponovi. Za sodnika porotnika je lahko imenovan

dravljan Slovenije, ki: je dopolnil 30 let starosti, ni bil pravnomono obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti, je zdravstveno in osebnostno primeren za izvajanje sodne oblasti, aktivno obvlada slovenski jezik.

Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoe klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odloanjuv sodiu. Sodnik ne sme biti priprt. Zoper sodnika se brez dovoljenja DZ ne sme zaeti kazenski

postopek, e je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodnike funkcije.

32. SESTAVA SODIAV sporih iz pristojnosti okrajnih sodi sodi sodnik posameznik.

V sporih iz pristojnosti okronih sodi sodi sodnik posameznih, razen e zakon doloa, da sodi senat.Senat okronega sodia sestavljata 1 sodnik kot predsednik in 2 sodnika porotnika. Senat sodi:(1) v sporih iz intelektualne lastnine:

1) spori iz avtorskih pravic,2) spori, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ter pravico do

uporabe firme.(2) v sporih v zvezi z varstvom konkurence;(3) v zakonskih in paternitetnih sporih:

1) zakonski spori,2) spori o ugotavljanju ali izpodbijanju oetovstva oz. materinstva,3) spori o varstvu in vzgoji otrok.

Gre za spore, ki so pravno zelo zahtevni ali so izjemnega pomena za stranke v postopku.Vija sodia odloajo v postopku pritobe zoper sodbe okrajnih in okronih sodi v senatu 3 poklicnihsodnikov.Vrhovno sodie odloa: v postopku pritobe zoper sodbe vijih sodi v senatu 3 poklicnih sodnikov, v postopku revizije ali zahteve za varstvo zakonitosti v senatu 5 poklicnih sodnikov.Kadar odloa senat, so pooblastila razdeljena med predsednika in celoten senat.Predsednik senata: vodi priprave na glavno obravnavo:

opravi predhoden preizkus tobe, polje tobo toencu, da nanjo odgovori,

razpie narok za glavno obravnavo, med pripravami lahko:

izda sodbo na podlagi pripoznave, izda sodbo na podlagi odpovedi,

24


25/102

izda zamudno sodbo, sprejme na zapisnik sodno poravnavo.

ima pooblastila na glavni obravnavi: zane glavno obravnavo in razglasi predmet obravnave, glavno obravnavo tehnino vodi, opravlja materialno in procesno vodstvo.

Senat sprejema procesne sklepe na glavni obravnavi, sklene obravnavo in izda sodbo.

e senat med postopkom po uradni dolnosti po uradni dolnosti ali na ugovor strank s skle-pomugotovi, da bi moral v sporu soditi sodnik posameznik, se postopek po pravnomonosti sklepa nadaljuje

pred sodnikom posameznikom (e je le mogoe, pred predsednikom istega senata). Glede na stanjepostopka lahko senat tudi odloi, da sam opravi postopek. Taka odloba se ne more izpodbijati zaraditega, ker je ni izdal sodnik posameznik.e sodnik posameznik med postopkom po uradni dolnosti ali na predlog strank spozna, da bi moral vsporu soditi senat, izda sklep o nepristojnosti, zoper katerega ni pritobe. Postopek se nadaljuje predsenatom.e je sodie nepravilno sestavljeno (= v sporih iz pristojnosti senata je sodil sodnik posameznik), je

podana bistvena kritev pravdnega postopka, ki je hkrati revizijski razlog in razlog za vloitev zahteveza varstvo zakonitosti.

33. IZLOITEV SODNIKAPogoj za zakonito in pravilno odloanje sodi je nepristranskost. Sodnik ne sme opravljati sodnefunkcije, e obstajajo okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.Razlogi, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odloanju, so: izkljuitveni razlogi (iudex inhabilis), odklonitveni razlogi (iudex suspectus).Razlike med njimi so: izkljuitveni razlogi so nateti v zakonu taksativno, odklonitveni razlogi so opredeljeni z generalno

klavzulo, izkljuitvene razloge mora upotevati sodie po uradni dolnosti ves as postopka, odklonitvene

razloge mora upotevati le na predlog strank ali samega sodnika, pri izkljuitvenih razlogih se ne ugotavlja, ali vplivajo na nepristranskost sodnika, pri odklonitvenih

razlogih je treba ocenjevati, ali so razlogi takni, da vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika.

Izkljuitveni razlogi sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike dolnosti, e:(1) 1) je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec;

2) je s stranko v razmerju soupravienca, sozavezanca ali regresnega zavezanca;3) je bil v zadevi zaslian kot pria ali izvedenec.

(2) 1) je stalno ali zaasno zaposlen pri stranki;2) j

cpp skripta

Documents