diplomska naloga - doba.si · pdf filez vstopom slovenije v evropska unijo je le-ta postala...
TRANSCRIPT
VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR
KOMERCIALIST
DIPLOMSKA NALOGA
BREDA ZABUKOVNIK
Maribor 2008
DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE
VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR
KOMERCIALIST
PREDVIDENA STRATEGIJA RAZVOJA CARINSKE SLUŽBE IN
VPLIV SPREMEMB NA DELO MEJNIH IZPOSTAV
BREDA ZABUKOVNIK Predavatelj/-ica – mentor/-ica: Sonja Klemenc, univ. dipl. prav. Mentor/-ica prakti čnega izobraževanja v organizaciji: mag. Melita Jelen, univ. dipl. ekon. Organizacija: Carinska uprava Republike Slovenije Lektor/-ica: Katarina Rošer, univ. dipl. lit. komparativist Prevod v tuj jezik: mag. Jelka Klemenc, univ. dipl. anglist
Maribor 2008
DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici ge. Sonji Klemenc za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske
naloge ter za njeno prijaznost.
Hvala sodelavki in mentorici ge. Meliti Jelen za pomoč in srčnost.
Posebna ZAHVALA gre tudi mojima dragima Johanu in Neji, ker sta verjela vame.
POVZETEK
Živimo v hitro razvijajočem se svetu, v katerem je opazna porast mednarodne menjave blaga.
To poveča nevarnost zlorab, nezakonitega pretoka blaga in drugih oblik kriminalnih dejanj, ki
ogrožajo našo varnost. Carinska služba ima pri tem pomembno vlogo. Zagotavljati mora
učinkovito zaščito in varnost, po drugi strani pa želi gospodarstvu čim bolj olajšati trgovanje.
Da bi carinska služba še naprej uspešno izpolnjevala svoje naloge v tako zahtevnem okolju, so
bile uvedene reforme nadaljnjega razvoja in uspešnega delovanja. Eden izmed strateških
ciljev carinske unije je vzpostaviti elektronski carinski sistem, ki bi deloval na podlagi
brezpapirnega poslovanja in bi medsebojno povezoval vse carinske urade EU, hkrati pa bi jih
povezal z drugimi državnimi organi, podjetji in ustanovami EU.
Carinska uprava Republike Slovenije uspešno sledi tem ciljem. Poleg avtomatiziranega
tranzitnega postopka (1. 5. 2004), je 1. 7. 2007 uvedla popolno avtomatizacijo izvoznih
postopkov in povezavo z drugimi carinskimi organi EU.
Elektronsko poslovanje je carinskim delavcem na mejnih prehodih olajšalo in posodobilo
delo. Sam administrativni del carinskega postopka se je močno skrajšal, to pa omogoča več
časa za kakovostnejši in učinkovitejši nadzor nad pretokom blaga. Posledično se bo povečala
varnost pred zlorabami in nezakonitim trgovanjem.
Slovenska carina si prizadeva, da bi z razvojem e-poslovanja razbremenila tudi gospodarstvo.
Hitrejši pretoki blaga in hitro opravljene carinske formalnosti dvigujejo konkurenčnost
slovenskega gospodarstva, k čemur svoj delež prispeva tudi carina.
O popolni avtomatizaciji bomo lahko govorili šele po 1. 7. 2009, ko bodo vse carinske uprave
držav članic EU morale preiti na avtomatiziran izvozni postopek.
Klju čne besede: e-carina, Carinska uprava Republike Slovenije, Evropska unija, carinska
unija, carinski postopek, brezpapirno poslovanje, avtomatizacija poslovanja.
SUMMARY The world we are living in is changing rapidly. The growth of international exchange of
goods is noticeable. This increases the risk of abuse, illegal flow of goods and other forms of
criminal activities representing a risk to our security. Customs services play an important role
here in that they have to ensure an efficient protection and security, while trying to facilitate
trade as much as possible for the benefit of the economy.
In order for customs services to continue completing their tasks successfully in this
demanding environment, reforms for further development and successful operation were
introduced. One of the strategic goals of the Customs Union is to establish an electronic
customs system that would work on the basis of paper-free operation and mutually connect all
customs offices of the Community, while at the same time connect them to other state
institutions, companies and EU institutions.
The Customs Administration of the Republic of Slovenia has been pursuing these goals
successfully. In addition to automated transit procedure (since 1 May 2004), a total
automation of export procedures and a connection to other EU customs agencies.
Electronic operation has facilitates and modernized the work of customs officials at border
crossings. The administrative part of the customs procedure itself has become significantly
shorter, which leaves more time for a more quality and a more efficient supervision of the
flow of merchandise. Consequently, safety from abuse and illegal trade will increase.
By developing e-operation, the Slovenian customs is striving to disburden the economy.
Faster flows of merchandise and quickly completed customs formalities raise the
competitiveness of the Slovenian economy, to which customs also contributes.
Nevertheless, we will only be able to talk about total automation after 1 July 2009 when all
Member States' customs services will have to switch to automated export procedures.
Key words: E-Customs, Customs Directorate of the Republic of Slovenia, Customs Union,
Customs Procedure, Paper-Free Operation, Automation of Operation.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ............................................................................................................................. 8
1.1 Namen naloge in cilji ................................................................................................. 8
1.2 Omejitve raziskave ..................................................................................................... 8
1.3 Predvidene metode dela .............................................................................................. 9
2 OPREDELITEV CARINE ............................................................................................ 10
2.1 Predstavitev Carinske uprave Republike Slovenije (CURS) ...................................... 11
3 STRATEGIJA RAZVOJA CARINSKE SLUŽBE ......................................................... 14
3.1 Poslanstvo in strateški cilji CURS ............................................................................ 14
3.2 Začetek uvajanja e-carine v CURS ........................................................................... 15
3.2.1 NCTS – Nov računalniško voden tranzitni sistem ............................................. 16
3.2.2 SIAES – Slovenski avtomatiziran izvozni sistem .............................................. 17
4 CARINSKI POSTOPKI NA MEJNI IZPOSTAVI BISTRICA OB SOTLI .................... 19
4.1 Predstavitev carinske izpostave ................................................................................ 19
4.1.1 Etični kodeks zaposlenih v carinski službi ........................................................ 22
4.1.2 Računalniška izmenjava podatkov med RS in RH ............................................. 22
4.2 Carinski postopki v tovornem prometu – vstop ......................................................... 23
4.2.1 Postopek pri namembnem carinskem organu .................................................... 25
4.3 Carinski postopki v tovornem prometu – izstop ........................................................ 27
5 UČINKOVITOST AVTOMATIZIRANIH IZVOZNIH POSTOPKOV ......................... 32
5.1 Prednosti in slabosti reform pri razvoju carine .......................................................... 32
5.2 Predlogi za izboljšanje .............................................................................................. 33
5.3 Učinkovitost e-poslovanja ........................................................................................ 34
6 ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 37
7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV ........................................................................... 38
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ................................................................................ 40
IZJAVA O AVTORSTVU ................................................................................................... 45
KAZALO SLIK
Slika 1: Območje carinske unije ........................................................................................... 11
Slika 2: Star mejni prehod Bistrica ob Sotli .......................................................................... 21
Slika 3: Nov mejni prehod Bistrica ob Sotli ......................................................................... 21
KAZALO TABEL Tabela 1: Shema CURS ....................................................................................................... 12
Tabela 2: Avtomatizirani izvozni postopek .......................................................................... 18
Tabela 3: Primerjava št. deklaracij po izpostavah za leto 2007, 2006, 2005 ........................ 19
Tabela 4: Shema CI Bistrica ob Sotli .................................................................................... 20
Tabela 5: Primerjava med izpostavami v RS po brezpapirnih deklaracijah v letu 2007, 2006,
2005 ..................................................................................................................................... 26
KAZALO PRILOG
PRILOGA 1: Zemljevid CU, CI in mejnih prehodov ............................................................ 41
PRILOGA 2: SPREMNA TRANZITNA LISTINA .............................................................. 42
PRILOGA 3: EUL 3 ............................................................................................................ 43
PRILOGA 4: SPREMNA IZVOZNA LISTINA ................................................................... 44
8
1 UVOD V diplomski nalogi bom obravnavala problematiko vedno večjega pretoka blaga čez našo
južno mejo z Republiko Hrvaško. Z vstopom Slovenije v Evropska unijo je le-ta postala
njena zunanja meja, kjer se začnejo in končajo vsi postopki v celotni carinski uniji EU.
Živimo v globalno in tehnološko hitro razvijajočem se okolju, kjer smo priča vedno večjemu
razvoju mednarodne trgovine. Vse več podjetij se vključuje v verigo mednarodne menjave
blaga, v kateri pa ima pomembno vlogo tudi carina, ki mora zagotavljati ravnovesje med
zaščito družbe in spodbujanjem mednarodnih tokov blaga. Carina se pri tem zaveda, da je za
kakovostno opravljanje carinskih postopkov nujno vključiti računalniško tehnologijo, saj
brez učinkovite podpore informacijske tehnologije danes ne gre. Strateški cilj carinskih
uprav EU je vzpostaviti elektronski carinski sistem, ki bo temeljil na brezpapirnem
poslovanju med carino in trgovino.
1.1 Namen naloge in cilji V nalogi bom predstavila predvidene reforme v carinski službi in uvajanje avtomatiziranega
sistema v tranzitne in izvozne carinske postopke. Zaposlena sem na zunanji meji EU, kjer se
carinski delavci srečujemo s problemom vedno večjega pretoku blaga in povečanega obsega
dela. Za obvladovanje in kakovostno opravljanje svojih nalog in uresničevanja poslanstva
carinske službe si slovenska carina prizadeva preiti s papirnega na elektronsko – brezpapirno
poslovanje.
Cilji naloge so:
– analizirati in ugotoviti, ali se bo z reformami naše delo na meji kaj poenostavilo in bo bolj
učinkovito,
– opredeliti želim prednosti oz. koristi reform, ki so predvidene v načrtu razvoja carine,
– opredeliti slabosti, ki jih bodo le-te prinesle,
– podati predloge za izboljšave, ki bi bile potrebne za učinkovitost avtomatiziranih
postopkov.
1.2 Omejitve raziskave – Omejila se bom le na mejni carinski prehod Bistrica ob Sotli, na katerem delam.
– Omejila se bom na postopke, ki se izvajajo na omenjenem mejnem prehodu v tovornem
prometu.
9
Pri izdelavi naloge sem se opirala na literaturo in vire, ki so mi bili dosegljivi v sklopu mojih
pristojnosti in zadolžitev v carinski službi.
1.3 Predvidene metode dela – V teoretičnem delu bom na podlagi prebrane literature, navedene v seznamu literature, z
metodo deskripcije razložila temeljne pojme.
– S komparativno metodo bom primerjala papirno vlaganje deklaracij z elektronsko
izmenjavo podatkov.
– V praktičnem delu bom analizirala prednosti in slabosti reform za naše delo.
– Ocenila bom sedanje stanje postopkov na mejnem prehodu.
– Na podlagi izkušenj na tem delovnem mestu bom predlagala izboljšave, ki bi dajale še
ustreznejše rezultate.
10
2 OPREDELITEV CARINE
Preprosta definicija carine je, da je to denarna dajatev, ki jo pobira država za uvoz in izvoz
blaga, in predstavlja zunanjetrgovinski instrument, s katerim država zaščiti domačo
proizvodnjo pred konkurenco iz tujine. Skozi zgodovino je bila carina neločljivo povezana s
trgovanjem in je eden najstarejših načinov zbiranja denarja. Skozi čas sta se vloga in pomen
carine spreminjali, z razvojem trgovine pa se je pospešil tudi njen razvoj, ki danes presega
enostavno pobiranje carinskih dajatev. Vloga carine se krepi in je usmerjena na nova
področja, zlasti na področja varnosti in varovanja, kot je zaščita ljudi pred vnosom
škodljivih ali zdravju nevarnih snovi, zaščita okolja, preprečevanje trgovanja z
nedovoljenim blagom, učinkovitejši boj proti goljufijam in raznim oblikam organiziranega
kriminala. Kot je napisano v uvodnem delu Carinskega zakonika EU, je danes carina
osrednji del globalizacijskega postopka in pospeševalec konkurenčnosti med državami in
med podjetji ter ima bistveno vlogo pri spremljanju in upravljanju mednarodne trgovine.
Republika Slovenija je z vstopom v EU 1. maja 2004 postala del enotne carinske unije, v
kateri usklajeno delujejo vse carinske uprave na celotnem ozemlju Unije. Carinska unija je
eden prvih mejnikov EU in je največja carinska unija na svetu, ki temelji na enotnem
trgovinskem območju, na katerem blago prosto kroži. Odpravljene so bile vse carinske
formalnosti na notranjih mejah držav članic, hkrati pa so se poenotili carinski predpisi v
trgovanju s tretjimi državami. Carinske uprave so medsebojno povezane in usmerjene k
istim ciljem in vrednotam, kar evropskemu gospodarstvu olajša trgovanje in mu povečuje
konkurenčnost v svetovni trgovini. Carinski ukrepi so namenjeni zagotavljanju varnosti in
zaščiti prebivalstva in okolja EU, ščitijo finančne interese EU in se borijo proti nepravičnim
in nezakonitim trgovanjem. Pretok blaga prek zunanjih meja EU je ogromen. Komisija
evropskih skupnosti (CURS, 2008) je na svoji spletni strani zapisala: »Leta 2006 je bilo
obravnavanih približno 173 milijonov carinskih deklaracij. Vrednost uvoza in izvoza je leta
2006 znašala prek 2.500 milijard EUR. Samo zelo učinkoviti carinski organi lahko
upravljajo s tako veliko količino, ne da bi pri tem prišlo do velikih zamud ali goljufivega,
neželenega ali nezakonitega pretoka.«
11
Slika 1: Območje carinske unije
Vir: http://ec.europa.eu/taxation_customs/40customs/documents/customs_links/links/images/27eu.png (dostop julij 2008).
2.1 Predstavitev Carinske uprave Republike Slovenije (CURS)
Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju CURS) je upravni organ v sestavi
Ministrstva za finance. Vodi jo generalni direktor, ki vodi tudi delo Generalnega carinskega
urada (GCU). Naloge in organizacijo carinske službe ureja Zakon o carinski službi, sprejet
leta 1999. CURS sestavlja enajst carinskih uradov (CU): Generalni carinski urad, CU
Brežice, CU Dravograd, CU Jesenice, CU Koper, CU Ljubljana, CU Maribor, CU Murska
Sobota, CU Nova Gorica in CU Sežana. Carinski uradi so sestavljeni iz uprave, ki skrbi za
izvajanje carinskih predpisov in postopkov na območju CU in carinskih izpostav. Carinske
izpostave so zadolžene za neposredno izvajanje nalog carinske službe v notranjosti in na
zunanjih mejah EU.
12
Tabela 1: Shema CURS
Vir: Poslovno poročilo CURS 2007. Temeljne naloge carinske službe so opredeljene v Zakonu o carinski službi, 1999 (str. I-3–I-
5), in sicer:
– opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora nad blagom ter carinjenje blaga,
– opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja,
– obveznosti, določene s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, za nadzor, nad
izvajanjem katerih je pristojna služba,
– preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih
ravnanj, določenih s predpisi, za nadzor, nad izvajanjem katerih je pristojna carinska
služba,
– kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi,
– pobiranje (vključno s prisilno izterjavo) uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se
pobirajo ob uvozu in izvozu, trošarin, proizvodnih dajatev na sladkor ter drugih dajatev,
za pobiranje katerih je pristojna carinska služba,
CARINSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
GENERALNI CARINSKI URAD
CARINSKI URAD LJUBLJANA
CARINSKI URAD MARIBOR
CARINSKI URAD MURSKA SOBOTA
CARINSKI URAD NOVA GORICA
CARINSKI URAD SEŽANA
CARINSKI URAD BREŽICE
CARINSKI URAD CELJE
CARINSKI URAD DRAVOGRAD
CARINSKI URAD JESENICE
CARINSKI URAD KOPER
13
– izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike,
– izvajanje predpisov EU in mednarodnih pogodb z delovnega področja carinske službe.
31. 12. 2007 je bilo v CURS zaposlenih 1768 delavcev. V letu 2007 je CURS vplačal v
državni proračun 1.975.890.000 EUR trošarin, davka na dodano vrednost pri uvozu, davkov
na mednarodno trgovino in ostalih dajatev, kar predstavlja 25,33 % vseh prihodkov RS. V
primerjavi z letom 2006 se je obseg pobranih dajatev povečal za 20,20 % (vir: spletna stran
CURS, 2008).
V letu 2007 je bilo elektronsko vloženih deklaracij kar 99 %, kar Slovenijo uvršča v sam vrh
med vsemi članicami EU. Število potnikov in vozil, ki prečkajo carinsko mejo naše države,
se povečuje. Prek mejnih prehodov in carinske kontrole je šlo leta 2007 58 milijonov
potnikov. Med prometnimi sredstvi, ki prečkajo našo meje, so na prvem mestu osebna vozila
(21,4 milijonov), sledijo tovorna vozila (1,8 milijonov), ki skupno prepeljejo skoraj 16
milijonov ton tovora (vir: spletna stran CURS, 2008).
14
3 STRATEGIJA RAZVOJA CARINSKE SLUŽBE
3.1 Poslanstvo in strateški cilji CURS
Slovenska carina je sodobna organizacija in svoje delo opravlja strokovno in javnosti
prijazno. Je sodobna evropska carinska uprava, ki si prizadeva uresničevati poslanstvo
carinske službe (vir: Strategiji razvoja carinske službe do 2010, (CURS, 2004)):
– skrbeti za varnost in zaščito prebivalstva,
– varovati finančne interese Unije,
– podpirati zakonite gospodarske dejavnosti in varovati pred nepoštenim in nezakonitim
trgovanjem,
– s sodobnimi delovnimi metodami in elektronskim carinskim okoljem prispevati k večji
konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
CURS je pri izpolnjevanju tega poslanstva leta 2004 sprejel strategijo razvoja do leta 2010.
Ta je opredelila ključne strateške cilje.
1) Poenostavitev zakonodaje ter učinkovito izvajanje carinskih in trošarinskih postopkov
Cilj sprememb je poenoteno izvajanje carinskih postopkov. Uporaba sodobnih metod
pretoka informacij, ki bi pomagale carini in gospodarskim subjektom uporabljati
zakonodajo na hiter, zanesljiv in pregleden način. Carinska služba si je zadala cilj uvesti
spremembe in dopolnitve carinskega zakonika Unije, ki je stopil v veljavo letos in v katerem
je manj pravil, ta pa so tudi enostavnejša in prilagojena sodobnemu elektronskemu
poslovanju.
2) Učinkovito pobiranje dajatev in izvajanje ukrepov trgovinske politike
Sodobni načini carinjenja blaga ob uvajanju številnih poenostavitev in prehajanju na
brezpapirno poslovanje zahtevajo od carinske službe dodatne napore za učinkovito pobiranje
dajatev in izvajanje ukrepov trgovinske politike. CURS si prizadeva povečati kakovost,
obseg nadzora in naknadne kontrole. Nadaljeval bo z izboljševanjem sistema analize
tveganja in na tem področju izmenjeval podatke z ostalimi članicami. Okrepil bo
sodelovanje in izmenjavo podatkov z drugimi državnimi organi in inšpekcijskimi službami,
poglobil pa bo tudi sodelovanje z gospodarstvom.
15
3) Zaščita državljanov EU in boj proti organiziranemu kriminalu
Vloga carine se krepi na področja zaščite in varnosti. CURS si prizadeva nadaljevati z
razvojem informacijskega sistema analize tveganj. S selektivnimi kontrolami in uvedbo
predhodnih najav uvoza in izvoza si je carina zadala cilj povečati učinkovitost kontrol pri
preprečevanju trgovanja z nedovoljenim blagom.
4) Uporaba informacijske tehnologije in širitev e-poslovanja
Ustrezna informacijska podpora carinske službe je temelj za nemoteno in učinkovito
poslovanje tako za carino kot tudi za njene stranke. Carinski informacijski sistem (CIS) je
potrebno prilagajati novim poslovnim in tehnološkim zahtevam, saj je zaradi poenotenja
carinskih postopkov treba zagotoviti povezljivost z vsemi članicami EU. CURS sledi
dolgoročnemu načrtu e-carine s ciljem večje zanesljivosti in uporabnosti za uspešnejše
izvajanje vseh carinskih postopkov.
5) Posodobitev carinske službe in krepitev sodelovanja
Carina je tisti člen mednarodne trgovine, ki zagotavlja skladno izvedbo postopkov z
mednarodno in nacionalno zakonodajo. Sodelovanje med carinskimi upravami in izmenjava
informacij pripomoreta k večji varnosti in preprečevanju carinskih nepravilnosti. CURS ima
naslednje cilje: nadaljnja reorganizacija in krepitev carinske službe, prenova sistema
izobraževanja in usposabljanja, izboljšanje podobe carinske službe v javnosti, krepitev
sodelovanje v okviru EU in na širši mednarodni ravni ter nudenje strokovne pomoči
državam z evropsko perspektivo (povzeto po Strategiji razvoja carinske službe do 2010
(CURS, 2004)).
3.2 Začetek uvajanja e-carine v CURS
Začetek uvajanja e-carine v carinskih postopkih je bila uvedba novega računalniško
vodenega tranzitnega sistema (ob vstopu Slovenije v EU), nadaljevalo se je z uvedbo
izvoznega kontrolnega postopka in avtomatiziranega izvoznega postopka. Postopno se uvaja
še v ostale postopke v paketu e-carine, vendar jih v nalogi ne omenjam, ker jih na našem
mejnem prehodu ne izvajamo.
16
3.2.1 NCTS – Nov računalniško voden tranzitni sistem
Z vstopom Slovenije v EU je slovenska carina začela uporabljati NCTS (New computerized
transit System) – nov računalniško voden tranzitni sistem, s katerim so povezani vsi carinski
organi na območju EU. NCTS se uporablja za nadziranje in evidentiranje tranzitnih
postopkov in je orodje za upravljanje in nadzor tranzitnega sistema.
Tranzit je postopek za prevoz blaga pod carinskim nadzorom čez carinska območja in
omogoča začasni odlog plačila carinskih in drugih dajatev, ki so sicer predpisana ob vstopu
blaga na neko ozemlje z možnostjo, da se carinski postopki izvedejo na končnem cilju blaga.
NCTS je podprt z elektronsko izmenjavo podatkov med vsemi carinskimi organi Unije in
tudi poslovnimi subjekti, kjer se NCTS uporablja. Vsak carinski urad na območju EU ima
dostop do carinske deklaracije in lahko opravi nadzor nad tranzitnim blagom, ne glede na to,
ali je deklariran organ v postopku ali ne. Vsak nadzor se zabeleži v tranzitni deklaraciji.
Poslovni subjekti, ki so povezani s sistemom, ne morejo neposredno dostopati do podatkov
ali jih popravljati, ampak lahko z njim le izmenjujejo sporočila. NCTS namreč temelji na
sistemu elektronskih sporočil (IE), ki se izmenjujejo med uporabnikom sistema in carinskim
organom. Tako so zavezanci v postopku preko izmenjave sporočil obveščeni o sprejemu
deklaracije, o zaključku tranzita ipd.
Ključni element tega sistema je številka tranzitnega postopka oz. MRN (Manual Reference
Number) – referenčna številka premika, ki jo podeli carinski informacijski sistem pri
odhodnem organu ob sprejemu pravilno vložene deklaracije. MRN številka je kodirana,
unikatna številka, ki je na nacionalnem nivoju sestavljena iz 18 znakov, spremlja pa jo tudi
kodni zapis, npr.: MRN 08SI00203000542804, kar pomeni:
– 08: leto premika (2008),
– SI: šifra države po šifrantu (SI – Slovenija),
– 002030: šifra carinskega urada odhoda (002030 mejni prehod Bistrica ob Sotli),
– 0054280: sedemmestna številka premika na nivoju države,
– 4: enomestna kontrolna številka, ki jo dodeli carinski informacijski sistem.
Čeprav temelji NCTS na elektronski izmenjavi podatkov, spremlja tranzitno blago spremna
tranzitna listina (STL), ki sestoji iz lista A, po potrebi pa tudi lista B s seznamom blaga, če je
v tranzitni pošiljki več različnih vrst blaga (priloga 2: STL). STL služi kot identifikacija pri
17
carinskem organu za lažjo izmenjavo podatkov o MRN v sistemu. Podrobneje bom opisala
potek postopka NCTS v nadaljevanju, ko bom predstavila carinske postopke na našem
mejnem prehodu.
Pred uvedbo sistema NCTS se je od leta 1992 uporabljal tranzitni postopek (sedaj imenovan
OTS – stari tranzitni postopek) na podlagi papirnih deklaracij EUL oz. enotnih upravnih
listin. Tranzitni postopek se je začel pri uradu odhoda z vložitvijo EUL v setu z listi 1, 4 in
5. Ko se je deklaracija zavedla v ustrezni kontrolnik, je dobila svojo številko, ki jo je
carinski delavec vpisal na dokument skupaj s šifro odhodnega carinskega organa. Na vse
izvode je bilo potrebno odtisniti uradni carinski pečat. List 1 se je skupaj s pripadajočimi
dokumenti arhiviral na uradu odhoda, lista 4 in 5 pa sta spremljala tranzitno blago do
namembnega urada. Po izvedbi ustreznega postopka je list 4 namembni urad arhiviral, list 5
pa se je potrjen vrnil uradu odhoda. Po prejemu lista 5 je odhodni carinski organ v svoji
evidenci ustrezno razdolžil kontrolnik, list 5 pa pripel k listu 1, s čimer je bil tranzitni
postopek zaključen. Papirna potrjevanja in izmenjave dokumentov so potekale po pošti in
zgodilo se je, da se je dokument na poti izgubil, zato je včasih trajalo cel mesec ali več, da je
bil postopek pri odhodnem organu zaključen.
3.2.2 SIAES – Slovenski avtomatiziran izvozni sistem
Slovenija je s 1. 7. 2007 prešla na nov brezpapirni izvozni postopek, ki je nadgradnja
sistema ECS (Export Control System) – izvozni nadzorni sistem, ki se uporablja za
evidentiranje in kontrolo izvoznih postopkov. AES (Automated Export System) je izvozni
EUL v elektronski obliki in hkrati tudi uradno veljavno potrdilo o izstopu blaga iz EU.
CURS je slovensko verzijo poimenoval SI-AES (slovenski avtomatiziran izvozni postopek)
in se uporablja v vseh rednih in poenostavljenih postopkih ter je zaključen krog izvoznega
postopka od vložitve deklaracije do potrditve izstopa blaga kjerkoli v EU. Postopek izvoza
in izstopa je enak tako v primerih, kjer je urad izvoza v RS, kot tudi tam, kjer je urad izvoza
v drugi članici Unije in urad izstopa v RS. Izmenjava sporočil poteka na podlagi digitalnega
podpisa.
Namen slovenskega avtomatiziranega izvoznega sistema je zagotoviti rešitve, ki omogočajo
carinskim uradom, vključenim v izvozni postopek, (vir: Kušer, 2008):
18
– izmenjavo elektronskih sporočil z namenom avtomatizacije administrativnih opravil pri
izvedbi izvoznega postopka od vložitve deklaracije do potrditve izstopa, poizvedovanja,
razveljavitve itd.,
– večjo učinkovitost pri nadzoru na področju DDV in ostalih prevar,
– hitrejši pretok blaga in
– prispevek k večji varnosti v oskrbovalni verigi.
Od CU izvoza do CU izstopa izvozno blago spremlja SIL (spremna izvozna listina), ki je
opremljena (kot NCTS) z MRN številko, ki jo podeli carinski informacijski sistem. SIL je
nadomestil 3. izvod EUL (priloga 3: SIL, priloga 4: List 3 ECL). Izvozniki dobijo
elektronsko potrditev izstopa iz EU, kar omogoča hitrejše obračunavanje odbitka DDV in
drugih izvoznih povračil, kar je velika prednost za podjetja, ki so morala včasih na potrditev
izstopa čakati kar nekaj časa. Za carinske organe to pomeni večji in poenostavljen nadzor
nad izvozom blaga iz EU. Davčni organi lahko elektronsko dokazilo o izstopu blaga iz EU
uporabljajo kot dokazilo za oprostitev plačila DDV. Carinskim organom v primeru SIAES
ni več potrebno fizično potrjevati dokumentov za izstop blaga.
Tabela 2: Avtomatiziran izvozni postopek
Vir: Kušer, 2008.
(Sistem predstavlja zaključen krog izvoznega postopka od vložitve deklaracije do potrditve
izstopa blaga kjerkoli v EU.)
19
4 CARINSKI POSTOPKI NA MEJNI IZPOSTAVI BISTRICA OB
SOTLI
4.1 Predstavitev carinske izpostave
Zaposlena sem kot carinica na mejnem prehodu (MP) Bistrica ob Sotli in se vsakodnevno
srečujem z različnimi carinskimi postopki. V nalogi se bom osredotočila na postopke, ki se
izvajajo na tem prehodu.
Carinska izpostava (CI) Bistrica ob Sotli je notranja organizacijska enota CU Celje. CU
CELJE sodi po številu zaposlenih (v povprečju 140) med srednje velike urade, po obsegu
dela pa se uvršča med bolj obremenjene. CU Celje ima tri izpostave kot notranje
organizacijske enote, in sicer: Izpostavo Celje, ki je blagovna izpostava na sedežu urada v
Celju, Carinsko izpostavo Rogatec in Carinsko izpostavo Bistrica ob Sotli, ki sta mejni
izpostavi, ter notranje organizacijske enote: Oddelek za upravni postopek, prekrške in
izterjavo, Oddelek za kontrolne zadeve, Oddelek za trošarine ter Službo za splošne in
finančne zadeve.
Tabela 3: Primerjava št. deklaracij po izpostavah za leto 2007, 2006, 2005
Vir: Letno poročilo CU Celje 2007, (CU Celje, 2008).
Primerjava števila deklaracij po izpostavah v RS za leta 2005, 2006, 2007 uvršča izpostavo
Celje na tretje mesto. CI Bistrica ob Sotli se nahaja na regionalni cesti Celje – Mestinje –
Kumrovec – Zagreb. V sklopu CI Bistrica ob Sotli delujejo mednarodni mejni prehod
20
Bistrica ob Sotli, meddržavna prehoda Imeno in Orešje ter mejni prehodi za maloobmejni
promet Podčetrtek, Sedlarjevo, Nova vas, Stara vas in Rakovec.
Tabela 4: Shema CI Bistrica ob Sotli
Vir: Letno poročilo CURS 2007.
8. 11. 2007 je bila otvoritev novega, sodobno zasnovanega mejnega prehoda Bistrica ob
Sotli, skozi katerega poteka 7 voznih pasov.
CARINSKA IZPOSTAVA BISTRICA OB SOTLI
MP IMENO MP OREŠJE
MPOP SEDLARJEVO
MPOP PODČETRTEK
MPOP RAKOVEC
MPOP NOVA VAS OB SOTLI
MPOP STARA VAS-BIZELJSKO
21
Slika 2: Star mejni prehod Bistrica ob Sotli
Vir: http://www.policija.si/portal/organiziranost/uup/meja/slike/bistrica.jpg, (dostop julij 2008). Slika 3: Nov mejni prehod Bistrica ob Sotli
Vir: Intranet CU Celje (CU Celje, 2007).
22
Carinska služba na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli v skladu z Uredbo o določitvi izpostav
kot notranjih organizacijskih enot opravlja naslednje naloge (vir: Organizacijski dokument
CI Bistrica ob Sotli, (CI Bistrica ob Sotli, 2008)):
– predložitev in evidentiranje ocarinjenega blaga, ki se iznaša iz carinskega območja EU,
– predložitev in deklariranje blaga za tranzitni postopek,
– predložitev in carinjenje blaga v potniškem prometu in blaga, ki se v skladu s predpisi
lahko deklarira ustno ali na podlagi dovoljenja CU, če gre za izvajanje poenostavitev,
– carinjenje blaga za izvoz in ponovni izvoz do vrednosti 3.000 EUR, če zanj ne veljajo
prepovedi in omejitve,
– carinjenje blaga v skladu s predpisi o maloobmejnem prometu.
4.1.1 Etični kodeks zaposlenih v carinski službi
Pravijo, da so mejni prehodi in delavci na njih ogledalo naše službe. Potniki imajo ob
vstopu v EU prvi stik s carinskimi delavci, zato je zelo pomembno, da smo carinski delavci
urejeni in imamo korekten, strokoven, obenem pa spoštljiv in dostojen odnos do strank v
carinskih postopkih.
Carinski delavec mora biti pri svojem delu pošten in nepristranski, dosledno mora
upoštevati zakone, varovati zaupne informacije in spoštovati pravice in dolžnosti svojih
sogovornikov. S svojih videzom, delom in obnašanjem mora vplivati in ustvarjati pozitivno
podobo in ugled carinske službe v javnosti (povzeto po Etičnem kodeksu carinske službe,
(CURS, 2000)).
4.1.2 Računalniška izmenjava podatkov med RS in RH
Naj omenim, da si slovenski in hrvaški carinski organi izmenjujejo podatke in medsebojno
sodelujejo v boju proti carinskim goljufijam. Izmenjava podatkov poteka računalniško v
povezavi s carinskimi evidencami v modulu SICIS (slovenski carinski informacijski sistem),
ki omogoča pregled podatkov o prevoznih sredstvih in pošiljkah, ki so zapustile območje
EU in o najavljenih pošiljkah, ki vstopajo na območje Unije z ozemlja Republike Hrvaške.
23
Sistem CMR (tovorni list), ki služi kot papirna izmenjava podatkov, je bil preizkušen že na
meji med Slovenijo in Italijo in je dajal dobre rezultate, čeprav predstavlja to za carinskega
delavca dodatno porabljen čas za nadzor medsebojnih evidenc. Carinski delavec pri izstopu
iz države primerja carinske in druge dokumente, ki spremljajo izstop blaga s podatki na
CMR. Če ti izkazujejo enako vrsto in količino blaga, potrdi tovorni list z odtisom uradnega
pečata.
Carinski delavec na vstopni strani primerja carinske dokumente, ki so mu predloženi, s
podatki na CMR, ki ga je potrdil hrvaški carinski organ na izstopu iz države. Carinska
organa se o neusklajenosti obveščata. Ko se razlike odpravijo, se izvede carinski postopek
vstopa v državo. Z medsebojnim sodelovanjem se poveča varnost in zmanjšuje tveganje za
goljufije in druge zlorabe predpisov pri pretoku blaga preko mejnih prehodov med RS in
RH.
4.2 Carinski postopki v tovornem prometu – vstop
Po prispetju tovornega vozila za vstop v carinsko območje Unije voznik predloži
carinskemu organu blago in dokumente.
Predložitev blaga carini pomeni obvestilo carinskemu organu, da je blago prispelo k
carinskemu organu. Obveznost, ki sledi prispetju blaga carinskemu organu, je prijava blaga
carini. Predložitev predpostavlja obstoj blaga. Predložitev je lahko opravljena pisno, ustno
ali pa se celo šteje, da je bila opravljena s spontanim (konkludentnim) ravnanjem.
Predložitev (obvestilo) mora carinskemu organu le omogočiti, da lahko nedvoumno
ugotovi, kje se prevozno sredstvo ali blago nahajata. Ni potrebno, da se blago pokaže, le za
blago, ki ni očitno vidno oz. se ne prevaža ali prenaša na običajnem mestu, je predpisano,
da ga je potrebno predložiti izrecno (povzeto po Zupančič, 2006).
Carinski delavec najprej izvede tehtanje vozila in napoti voznika k mejnim službam, ki
opravijo vse formalnosti za izdelavo tranzitne carinske deklaracije.
Deklarant vloži tranzitno deklaracijo preko računalniške izmenjave podatkov (RIP). RIP
predstavlja povezan sistem med uporabnikom in carinskim organom ter medsebojno
izmenjavo podatkov. Deklarant vloži carinskemu delavcu obvestilo za sprejem tranzitne
24
deklaracije z opravilno številko LRN (lokalna referenčna številka) za priklic deklaracije in
vse ostale potrebne dokumente (faktura, prevozna listina) za izvedbo postopka.
Carinski delavec v aplikaciji MCC s pomočjo LRN številke najde ustrezni dokument.
Preveri pravilno izpolnjeno deklaracijo (v primeru ugotovljenih dokumentarnih neskladij se
deklaracija z obrazložitvijo zavrne v popravek). V MCC se vpišejo potrebni podatki, preveri
pa se tudi veljavnost in višina garancije. Pri sprejemu deklaracije se carinski delavec na
podlagi opravljene analize tveganja, svojih izkušenj ali drugih indicev odloči o pregledu
vozila in blaga. Voznika o nameravanem pregledu obvesti in ga zaprosi za pripravo vozila
za pregled. Če pri pregledu ni ugotovljenih nepravilnosti, se vozilo zapre in nanj namesti
carinska zalivka. V evidenco se vpišejo rezultati kontrole. Ko so vsi zahtevani podatki
vneseni, se opravi izpis spremne tranzitne listine (STL) z MRN številko in črtno kodo.
Hkrati se sproži elektronsko sporočilo o nameravanem prihodu blaga pri namembnemu
uradu, kamor je blago namenjeno v nadaljnji postopek, ne glede na to, ali je to v RS ali v
kateri koli drugi državi v EU.
Izvod STL se izroči vozniku, ki lahko nadaljuje pot. En izvod s pripadajočimi prilogami se
arhivira pri mejnem carinskem organu. Računalniški sistem samodejno opravi prenos
določenih podatkov iz aplikacije MCC v SICIS evidenco, kjer se formira kontrolnik K31 –
Odposlano tranzitno blago po NCTS. Ko blago prispe do namembnega urada in ta sproži
postopek, računalniški sistem samodejno pošlje povratno informacijo odhodnemu organu (v
tem primeru je to naš mejni prehod) v kontrolnik K 31, ki se s tem razdolži oz. zapre, to pa
je tudi informacija carinskemu organu, da je blago prispelo do namembnega organa v
nadaljnji postopek.
Ko še ni bilo računalniške izmenjave podatkov, so se potrjene carinske deklaracije od
namembnega urada in nazaj do odhodnega urada pošiljale po pošti. Po prejemu dokazila je
carinski delavec ročno vnesel zahtevane podatke v ustrezen kontrolnik in s tem zaključil
postopek. Takšno pošiljanje sporočil in razdolževanje kontrolnikov je bilo dolgotrajno, saj
se kakšen dokument ni vrnil nazaj. To je terjalo naknadna preverjanja in pošiljanje urgenc,
dokler se ni ugotovilo, kaj se je z blagom zgodilo, da se je kontrolnik lahko zaprl. Noben
kontrolnik ne sme ostali nerazdolžen, saj je to za odhodni organ opozorilo, da blago ni
prispelo do namembnega organa. Ročno razdolževanje je zahtevalo veliko dodatnega dela
25
oz. kar celega človeka, ki je skrbel in kontroliral, da so bili vsi postopki zaključeni, danes pa
to samodejno opravi računalniški sistem.
4.2.1 Postopek pri namembnem carinskem organu
Pri uvozu je kot vlogo za carinski postopek potrebno oddati na carini pravilno izpolnjeno
carinsko deklaracijo ali enotno upravno listino (EUL). Deklaracija je sestavljena iz več
izvodov, ki sestavljajo set obrazca. Kopije so označene s številkami in točno določena kopija
pripada posameznim udeležencem v postopku. Za različne postopke se uporabljajo različni
seti obrazcev. Večina podatkov na EUL so šifrirana sporočila. V šifrantu je opisano, kakšne
podatke predstavljajo šifre v posameznih poljih. Vložnik deklaracije v primeru računalniške
izmenjave podatkov pošlje sporočilo v carinski informacijski sistem (CIS), kjer se podatki
primerno obdelajo. Če dobi pošiljatelj pozitivno povratno informacijo, to pomeni, da so
podatki medsebojno usklajeni, kar je že prva računalniška kontrola pred dokumentarno
kontrolo carinskega organa. V nasprotnem primeru program že sam opozori, da vneseni
podatki niso ustrezni oz. jih je potrebno primerno uskladiti. Ko so podatki usklajeni, se
natisnejo na obrazec EUL in se z vsemi potrebnimi dokazili predložijo carini v carinski
postopek. Carina ima v svojem sistemu že vse podatke, naloga carinskega organa pa je, da
preveri in primerja podatke iz EUL s podatki, ki so razvidni iz ostalih predloženih
dokumentov. Ko je papirno usklajevanje končano, se preveri še identiteta blaga. S
potrditvijo EUL se carinski postopek zaključi, blago pa se prepusti v prost pretok.
V vseh teh letih, odkar sem zaposlena v carinski službi, so se zgodile velike spremembe na
področjih hitrosti vnosa, izmenjave podatkov in nasploh pri hitrosti izvedbe celotnega
carinskega postopka (od prehoda meje do prepustitve blaga končnemu uporabniku). Včasih
smo vse evidence vodili v »velikih zelenih kontrolnikih«. Uporabnik storitev je vložil
carinsko deklaracijo, mi pa smo jo ročno knjižili v ustrezni kontrolnik. Vsaka napaka oz.
nepravilno izpolnjen obrazec je terjal zavrnitev in ponovno izpolnjevanje celotnega
dokumenta (carinska deklaracija je uradni dokument, kjer ni dovoljeno nikakršno brisanje in
popravljanje podatkov). Dokumenti so se dnevno zbirali in s pošto pošiljali v Elektronski
računski center v Ljubljano, kjer so se vsi dokumenti ponovno knjižili in obdelali. S
prihodom računalnikov je bilo takšno zamudno večkratno vnašanje odpravljeno. Postopno se
je začela uvajati računalniška izmenjava podatkov, kjer sta si uporabnik in carinski organ v
povezanem sistemu izmenjevala podatke. Z RIP se je potek carinskega postopka močno
26
spremenil in je postal časovno neprimerljivo krajši, posamezni podatki, evidence in vodenje
statistike so postali lažji in hitreje dostopni. Pri samem postopku so se morebitne
nepravilnosti v samih dokumentih hitreje odpravljale in reševale.
Razvoj pa gre hitro naprej in gospodarski subjekti, ki pogosto izvajajo carinske postopke,
lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev in izkazanem zaupanju pridobijo dovoljenja za
različne poenostavitve. Ena takšnih poenostavitev je uvajanje brezpapirnega poslovanja. V
ta namen se je CU Celje zelo angažiral v prizadevanju, da bi gospodarske subjekte na
svojem krajevno pristojnem območju čim bolj seznanil s prednostmi sistema takšnih
poenostavitev. Prednost za podjetja je, da se carinski postopki opravijo veliko hitreje in
ceneje, kar dvigne konkurenčno prednost podjetja. Cilj vsega tega prizadevanja je, da je CU
Celje na področju poenostavljenih postopkov v veliki prednosti pred ostalimi CU, saj je CU
Celje pri brezpapirnih deklaracijah na prvem mestu, kar kaže tudi naslednja razpredelnica.
Tabela 5: Primerjava med izpostavami v RS po brezpapirnih deklaracijah v letu 2007, 2006, 2005
Vir: Letno poročilo CU Celje 2007, (CU Celje, 2008).
CU Celje je po brezpapirnih deklaracijah med izpostavami v RS na prvem mestu.
27
4.3 Carinski postopki v tovornem prometu – izstop
Po prispetju tovornega vozila na izstopni tovorni terminal za izstop iz območja EU voznik
predloži carinskemu organu blago in dokumente, ki ga spremljajo. Blago je od odhodnega
organa do iznosa blaga iz Unija pod carinskim nadzorom.
Na izstopnem tovornem terminalu je število različnih carinskih dokumentov, ki spremljajo
blago, zelo pestro. Smo v prehodni fazi, ko avtomatiziran izvozni postopek še ni uveden v
celotni EU, zato se pojavljajo zelo različni dokumenti in tudi različni postopki.
Kakor pri tranzitnem postopku NCTS, je tudi pri SIAES-u ključni element izvoznega
postopka številka MRN. Izvozno blago spremlja SIL (spremna izvozna listina), na kateri je
MRN številka, ki jo podeli carinski informacijski sistem pri izvoznem carinskem organu in
je tako v numeričnem kot kodnem zapisu. V izstopnih kabinah imamo nameščene optične
čitalce kodnih zapisov, ki so nam zelo olajšali delo, saj so zanesljivejši in hitrejši od
ročnega vnosa.
Vrste dokumentov, s katerimi se srečujemo pri izstopnih postopkih
Deklarant (največkrat je to voznik prevoznega sredstva) predloži blago in deklaracije za:
– OTS – (pomožni tranzitni postopek) 3. izvod obrazcu EUL natisnjenega na navadnem
papirju v sistemu gospodarskih subjektov,
– 3. izvod STL – obrazec A – brez MRN črtne kode,
– tranzit na podlagi zvezka TIR,
– tranzit pa podlagi zvezka ATA,
– izstop izvozno ocarinjenega blaga – SIL, 3. izvod izvozne carinske deklaracije EUL, 3.
izvod EUL na podlagi hišnega carinjenje ali komercialni dokument (ponavadi so to tuji
dokumenti organov, ki še niso v carinskem informacijskem sistemu),
– NCTS – tranzitni postopek – obrazec STL obrazec A z MRN številko,
– začasni izvoz po postopku ATA,
– vračilo začasno uvoženega blaga po postopku ATA,
– ustno deklariranje komercialnega blaga na meji (faktura do 1.000 EUR),
– izstop blaga z zvezkom ATA,
– izstop skupnostnega blaga T2L,
28
– izstop prazne embalaže – voznik ustno deklarira ponovno vračilo tuje embalaže ali
začasni izvoz skupnostne embalaže,
– ustno deklariranje praznega vozila – carinski delavec ob prijavi praznega vozila preveri,
če je vozilo prazno in vnese v evidenco praznih vozil registrsko številko in državo
prevoznega sredstva.
Prikazala bom primer tovornega vozila, ki vozi zbirno blago, z velikim številom različnih
carinskih dokumentov, ki spremljajo takšno pošiljko. Zbirno blago lahko spremlja 20, 40 ali
več različnih dokumentov iz RS in drugih držav EU. Pri papirnem vlaganju deklaracij
porabi carinski delavec za sam administrativni del postopka veliko časa. Hitreje pa je
zaključen celotni krog izvoznega postopka (od vložnika deklaracije do potrditve izstopa
blaga), če so udeleženci v postopku medsebojno elektronsko povezani v carinskem
informacijskem sistemu.
Na carinskem uradu izstopa se nad blagom, preden zapusti carinsko območje Unije,
opravlja carinska kontrola in druge formalnosti glede izpolnitve izstopnih pogojev. Carinski
delavec preveri predložene listine za blago in ugotavlja usklajenost stanja. Če se ugotovi
dokumentarno neskladje, npr. pomanjkljivi in neustrezni podatki na listinah ali neusklajeni
podatki med različnimi listinami, ki spremljajo blago, lahko carinski delavec zavrne izstop
blaga, dokler stanje dokumentov ni usklajeno. Če pa ni neskladja pri kontroli nad blagom in
predloženimi listinami, se nadaljuje z vpisom dokumentov v ustrezno evidenco. Kot rečeno,
spremlja zbirno blago veliko število različnih carinskih dokumentov. Najprej se izločijo
SIL, ki se morajo najprej knjižiti (dokumenti izvozno ocarinjenega blaga), ker se v
aplikaciji SIAES/ECS po končanem vnosu samodejno formira številka kontrolnika K77 v
aplikaciji SICIS (preko katerega poteka elektronska izmenjava podatkov o blagu, ki je
zapustilo območje Unije oz. vstopa na hrvaško ozemlje s hrvaškimi carinskimi organi).
Iz predloženih SIL carinski delavec s pomočjo optičnega čitalca odčita črtno kodo MRN.
Program samodejno poišče dokument, ki ga je poslal izvozni organ kjerkoli v Uniji. V
primeru več MRN za blago na enem prevoznem sredstvu se lahko ti dodatno vnesejo v isto
obvestilo o prispetju blaga. Carinski delavec vnese samo podatke o registraciji prevoznega
sredstva in državi. Na podlagi pridobljenih informacij ali napotkov, ki se sprožijo na
podlagi analize tveganja, se lahko carinski delavec odloči za pregled blaga – v tem primeru
podatke o vrsti preverjanja evidentira. Če ni ugotovljenih nepravilnosti, se postopek v
29
SIAES zaključi s potrditvijo izstopa, s tem pa se samodejno rezervira evidenčna številka
evidence K77.
Sistem o rezultatih izstopa pošlje sporočilo CU izvoza, ta pa na podlagi prejetega sporočila
samodejno potrdi deklarantu oz. izvozniku fizični izstop blaga z obvestilom o izvozu.
Izvoznik dobi uradno veljavno sporočilo, da je blago izstopilo iz ozemlja Unije. Takšna
sporočila (predvsem s tujino) so se s papirnim potrjevanjem izmenjevala tudi mesec ali več.
SIL ni potrebno potrjevati z uradnim pečatom, saj elektronsko sporočilo zadostuje za
dokazilo o izstopu blaga.
Med ostalimi dokumenti, ki mu jih je predložil voznik, sedaj izbere tranzitne dokumente
STL. Odpre aplikacijo MCC/NCTS in dokument poišče v predhodni najavi, ki mu jo je
poslal izvozni CU. Lahko se zgodi, da je bila najava poslana drugemu izstopnemu
carinskemu organu. V tem primeru mora v sistemu priklicati ustrezni dokument, seveda če
so izpolnjeni pogoji, da lahko blago izstopi na drugem mejnem prehodu, kot je deklarirano.
S čitalcem prikliče dokument in vpiše podatke o vozniku: ime in priimek, ulica in hišna
številka, poštna številka, kraj in država, v polje kraj predložitve pa vpiše šifro 32, kar
pomeni izstop iz carinskega območja Unije. Vnesti je potrebno še rezultate kontrole blaga,
če je bila opravljena, drugače pa se označi, da je bilo blago prepuščeno brez kontrole.
Carinski delavec v meniju »prepuščeno« preveri, če je deklaracija pravilno obdelana in je
na stanju prepuščeno. S tem dobi tudi odhodni carinski organ povratno obvestilo, da je
blago prečkalo mejo. Postopek je na hiter in enostaven način zaključen.
Kljub vsem prednostim, ki jih ima NCTS, pa so še določene pomanjkljivosti, ki so
posledica nepotrebnega podvajanja podatkov, kar upočasni izvedbo postopka. Če je
predloženih več STL za eno vozilo, se za vsak tranzitni dokument postopek ponovi. Pri tem
je trenutna pomanjkljivost tega programa ta , da je potrebno za vsak dokument ponovno
vnašati vse podatke o vozniku, namesto da bi jih program samodejno prenesel. Nekateri
podatki po mojem mnenju niso tako pomembni (npr. poštna številka), a ti program ne
dovoli nadaljevati, dokler ne izpolniš vseh polj. STL ne vračamo, ampak se zadrži in
arhivira na naši izpostavi.
Od tu naprej se vnašajo ostali papirni carinski dokumenti (niso v carinskem informacijskem
sistemu), ki jih je predložil voznik. Odpre se aplikacija SICIS in se v meniju nadzor na meji
30
– izstop poišče že prej omenjeni kontrolnik K77 – izstop blaga iz EU. Izbere se že
dodeljena evidenčna številka, ki jo je podelil računalnik v aplikaciji SIAES, in podatki se
avtomatično prenesejo za vse SIL. Podatke iz tranzitnih dokumentov STL se prikličejo z
vpisom številke 32 in optičnim čitalcem.
Vsak 3. izvod EUL ali komercialni dokument na podlagi hišnega carinjenja iz tujine
knjižimo v kontrolnik K12 – prejeto carinsko blago. Nabor zahtevanih podatkov, ki jih je
potrebno vnesti, je kar velik, včasih je tudi iz tujih dokumentov, ki nimajo enotne oblike,
težko takoj najti potreben podatek. Vnesemo šifro, iz katerega kontrolnika prenašamo
podatke, državo in šifro izvoznega CU ter številko in leto dokumenta. Vpišemo še vrsto
blaga, ki se izvaža, številko tovorkov, bruto težo, šifro naše izpostave in kakšen status ima
blago. Ko nam računalnik podeli številko, carinski delavec še fizično potrdi izstop blaga na
hrbtno stran vsakega EUL ali drugega veljavnega komercialnega dokumenta. Odtisne pečat
CU, vpiše evidenčno številko izstopa in datum, odtisne štampiljko z osebnim imenom in se
podpiše. Dokumenti se vrnejo vozniku. Računalnik v K77 prenese še te podatke.
V Slovenije je še prehodno obdobje, v katerem izvozni carinski organ lahko dovoli
pooblaščenemu izvozniku, da v določenih primerih (nedelovanje SIAES) vloži rezervni
postopek na listu 3 EUL. Iz evidence K77 si prikličemo kontrolnik K13 – obvestilo o
izvoznem carinjenju po poenostavljenih postopkih. Vnesejo se zahtevani podatki o blagu in
računalnik podeli številko K13, ki jo carinski delavec vpiše na prvo stran EUL, podatke pa
je potrebno prenesti še v K12, da se postopek lahko zaključi. Po podeljeni številki se fizično
potrdi izstop blaga na hrbtni strani EUL. Dokumenti se vrnejo vozniku. Ko so vsi
dokumenti, ki spremljajo pošiljko, pravilno knjiženi, se kontrolnik K77 potrdi. Carinski
delavec primerja težo iz K77 in težo na CMR in potrdi izstop tudi na CMR. Podatki iz K77 –
skupna teža blaga in registracija vozila se preko računalniške izmenjave podatkov pošljejo
hrvaški izpostavi vstopa kot vstopna najava. Postopek je s tem zaključen in vozilo lahko
izstopi iz Unije.
Zbirni kamioni so kar pogost pojav na našem mejnem prehodu. To so zbirni prevozi
carinskega blaga, ko prevoznik v zbirnem centru, kjer se zbirajo manjše pošiljke, prevzame
to blago za nadaljnji prevoz. Postopek lahko traja uro in tudi več, če se opravi še pregled
blaga. Takšni zbirni kamioni se preusmerijo na drug vozni pas, da se ne ustvarjajo zastoji –
seveda če razmere to dopuščajo. Predvsem je to odvisno od zadostnega števila delavcev, ki
31
delajo v izmeni. Vsi vozni pasovi morajo biti pokriti s carinskim delavcem, da promet
nemoteno poteka, zato ne more npr. delavec, ki spremlja potniški promet, priskočiti na
pomoč in pustiti potniški pas prazen. Največkrat pa tudi sama infrastruktura mejnih
prehodov tega ne omogoča. Takšen je tudi naš mejni prehod, saj do njega poteka zelo ozko
grlo in ni možnosti, da bi kamioni čakali v dveh kolonah. Tudi če bi se na naši strani našla
rešitev, prometa na »požira« hrvaška stran, zato kamioni velikokrat čakajo na izstop, da se
sprosti ozko grlo na hrvaški strani.
32
5 UČINKOVITOST AVTOMATIZIRANIH IZVOZNIH
POSTOPKOV
5.1 Prednosti in slabosti reform pri razvoju carine
CURS sledi sodobnim poslovnim trendom e-poslovanja. Svojim uporabnikom omogoča, da
na določenih področjih izvajajo e-poslovanje oz. poslujejo brezpapirno. Avtomatiziran
izvozni sistem omogoča komunikacijo med carinskimi organi v celotni Uniji, s poslovnimi
subjekti in tudi z ostalimi državnimi organi.
Prednosti:
– znižanje neposrednih in posrednih stroškov poslovanja,
– lažje, enostavnejše in preglednejše obvladovanje postopkov in zakonodaje,
– hitrejše izvrševanje carinskih postopkov,
– zmanjšanje ročnega dela in razbremenitev delavcev,
– večja učinkovitost dela zaradi manjših psihičnih obremenitev,
– povečanje časovnih prihrankov,
– boljša izraba kadrov,
– manjša verjetnost napak,
– večja natančnost pri opravljanju storitev,
– hitrejša razpoložljivost podatkov,
– zmanjšanje administrativnih stroškov,
– večja preglednost nad celotno izvedbo postopka,
– boljše sodelovanje z udeleženci v carinskih postopkih,
– pozitivni učinki večajo ugled službe.
Slabosti:
– veliki stroški uvedbe sistema,
– nestabilno delovanje informacijskega sistema,
– pogoste načrtovane ali nenačrtovane prekinitve delovanja sistema,
– stresno predvsem za starejše delavce, ki niso rasli z računalniško tehnologijo.
33
Procesi avtomatizacije potekajo, vendar ne bodo dovolj uspešni, dokler ne bo prenovljena
celotna organiziranost poslovanja. Prenova zahteva spremembo tradicionalnega modela
organiziranosti uprave, poslovnih procesov, odnosov in načina poslovanja. Slabosti
poslovanja se kažejo v:
– slabi organiziranosti (birokratska struktura),
– odločitve se še vedno sprejemajo na vrhu in se izvajajo navzdol,
– namesto v izvajanje procesov smo usmerjeni v izvajanje zakonov,
– odsotnosti konkurence,
– naša služba je še vedno del javne uprave, kjer ima politika velik vpliv.
5.2 Predlogi za izboljšanje
Ustrezna informacijska podpora v carinski službi je pomembna tako za zaposlene v carinski
službi kot za njene stranke. Problem, ki se pojavlja pri tem, je, da so carinski delavci kot
končni uporabniki informacijske podpore vključeni v samo prenovo šele v fazi izvedbe, ko
se s programskimi novostmi srečujejo pri samem delu. V uvajanje informacijske podpore se
vključujejo informatiki, zunanji pogodbeni izvajalci, vodje organizacijskih enot, ne pa tudi
neposredni uporabniki. Carinske delavce kot končne uporabnike bi bilo smiselno vključiti
že v samem začetku, da bi sodelovali v procesu izboljšav na področju dela, ki ga opravljajo.
Mislim, da bi na tem področju moralo biti večje sodelovanje in medsebojna izmenjava
izkušenj. Pomembna je komunikacija med vodstvom in zaposlenimi, da je tudi nižji
operativni kader dovolj dobro seznanjen s strategijo prenove in je vanjo tudi aktivno
vključen. Zelo pomembno je dodatno izobraževanje, da se zaposlenim omogoči boljše
razumevanje informacijskih procesov, saj nezadostno poznavanje vzbuja strah pred
spremembami in nezaupanje v moderno tehnologijo. S tem je povezano tudi dejstvo, da so
za dodatno izobraževanje prevečkrat izbrane napačne ciljne skupine.
Eden izmed ciljev strategije nadaljnjega razvoja carinske službe je uporaba informacijske
tehnologije in širitev e-poslovanja. Če želimo kakovostno izmenjavo informacij in dobro
izvajanje postopkov, ni dovolj le tehnologija, ampak predvsem strokovno usposobljeni
zaposleni. Zavedati se je potrebno, da ne glede na moderno informacijsko tehnologijo
kakovostnih sprememb ne moremo doseči brez ljudi.
34
Na izstopnih mejnih prehodih bi bilo potrebno zagotoviti programsko rešitev v obliki
enotne programske maske. Zdajšnje tri različne aplikacije, ki se uporabljajo pri izstopu, bi
morala nadomestiti aplikativna rešitev, ki bi pokrivala vse potrebe po evidentiranju vseh
dokumentov in postopkov na enem mestu.
5.3 Učinkovitost e-poslovanja
V prispevku o avtomatiziranem postopku (Zupančič, 2007, str. 4–7) lahko razberemo, da
avtomatiziran izvozni postopek pomeni popolnoma avtomatizirano poslovanje z izvozno
carinsko deklaracijo z uporabo elektronsko podpisanih sporočil med deklarantom in carino,
tako v poenostavljenih kot rednih postopkih, skratka izvozno carinjenje, dodatno pa še
izmenjavo sporočil med carinskim uradom izvoznega carinjenje in izstopnim carinskim
uradom ter pri izstopnem carinskem organu avtomatizirano poslovanje in potrjevanje
izstopa.
Projekt poteka po načrtih e-carine v treh delih:
– v 1. fazi poteka izmenjava podatkov med carinskimi organi,
– v 2. fazi se vključuje analiza tveganja in medsebojna izmenjava podatkov o analizi
tveganja,
– 3. faza pa pomeni popolnoma avtomatsko izvajanje izvoznega postopka.
Slovenija se je projekta lotila zelo celovito, tako da je s 1. 7. 2007 uvedla celoten projekt
avtomatizacije izvoznih postopkov, ki vključuje vse faze. To pomeni, da je uvedla
maksimalno avtomatiziran izvozni postopek in povezavo z drugimi carinskimi organi EU.
Gre za enovit in tehnološko nov sistem, ki pokriva prav vse izvozne postopke na enem
mestu, do carinika bo bolj prijazen, hkrati pa bolj obvladljiv in pregleden.
Kljub temu pa bodo nekatere faze še vedno odvisne od usposobljenosti drugih carinskih
organov držav članic EU, da preidejo na popolni avtomatiziran izvozni postopek.
Na spletni strani Europa (Europa, 2008) preberemo, da si EU prizadeva obnavljati in
avtomatizirati postopke, ki bodo olajšali trgovanje preko njenih notranjih in zunanjih meja,
ob tem ko se srečuje z vedno novimi grožnjami varnosti. EU in njene države članice bodo
od leta 2003 do 2013 porabile več kot 400 milijonov EUR za avtomatizacijo carinskih
35
postopkov. Do sredine leta 2009 bodo lahko podjetja prenehala uporabljati papirnate
obrazce za izpolnjevanje carinskih obveznosti. Nekaj let pozneje, ko bodo carinska omrežja
vseh držav članic v celoti elektronsko povezana, pa bodo trgovci v carinskih postopkih z
državami članicami lahko uporabljali sistem »vse na enem mestu« (vir: spletna stran
Europa, 2007).
V primeru, ki sem ga opisala v postopku izstopa blaga iz EU, je razvidno, kako hitro se
zaključi celoten krog izvoznega postopka z avtomatiziranim izvoznim postopkom. Podjetje
dobi računalniško potrditev o izstopu blaga takoj, carinski delavec porabi manj časa za
administrativni del postopka in lahko posveti več časa nadzoru blaga in odkrivanju
nepravilnosti.
Pri papirnem poslovanju je potrebno vse podatke vnašati v sistem in dokumente ročno
potrjevati, kar zahteva določen čas. Za podjetje pa s tem postopek še ni zaključen, saj mora
počakati, da se potrjen izvozni dokument vrne nazaj, saj mu le to služi kot dokazilo, da je
blago izvoženo.
Slovenska carina si zato prizadeva, da z razvojem e-poslovanja razbremeni tudi
gospodarstvo. Hitrejši pretoki blaga in hitro opravljene carinske formalnosti dvigujejo
konkurenčnost slovenskega gospodarstva, k čemur svoj delež prispeva tudi carina. Za
uspešno medsebojno poslovanje pa morajo poskrbeti tudi sama podjetja z ustrezno
programsko in strojno opremo, ki bo omogočala uspešno e-poslovanje.
Velik problem je, da je število zaposlenih v carinski službi premajhno oz. da carinski delavci
le s težavo obvladujejo vedno večji pretok vozil. Ta problem je še posebno izrazit na zelo
obremenjenih mejnih prehodih, kot sta npr. Obrežje in Gruškovje. Naš mejni prehod sodi
med srednje velike mejne prehode, na katerem pa se tudi opazno povečuje pretok vozil. Še
dodatno se poveča pritok vozil ob konicah, ko se zaradi zastojev na mejnem prehodu
Obrežje le-ti preusmerijo na naš mejni prehod.
Tudi s tega vidika je avtomatizacija postopkov zelo pomembna, saj je naša južna meja
zunanja meja Unije, kjer se začnejo in končajo vsi postopki v carinski uniji. Z enakim
številom delavcev bi bilo nemogoče obvladati velike količine papirne dokumentacije, ki bi
36
spremljala tak promet, zraven pa še dobro izvajati nadzorne naloge, če bi postopki še naprej
sloneli na papirnem vlaganju deklaracij.
Največji problem na mejnih prehodih je trenutno veliko število različnih dokumentov, ki
skupaj z blagom prihajajo iz celotne EU, saj nekatere države še vedno nimajo urejenega
prenosa podatkov po elektronskem mediju. Nabor podatkov za ročni vnos v evidence je
obsežen in zahteva določen čas. Če je koncentracija dokumentov iz nepovezanih CU večja,
se poveča čas in izvedba postopka in posledično prihaja do zastojev. S tem pa se naše delo
in pozornost usmeri na usklajevanje in izpolnjevanje papirne dokumentacije in ostane manj
časa za podrobnejše kontrole in odkrivanje drugih nepravilnosti.
V vseh državah EU je potrebno nujno poenotiti oblike dokumentov, saj se carinski delavci
na meji včasih dobesedno »izgubimo« v iskanju potrebnih podatkov na različnih
dokumentih, ki prihajajo iz EU (predvsem od carinskih zavezancev, ki imajo različne
poenostavitve, niso pa povezani v carinski informacijski sistem).
Za slovensko carinsko službo je uvedba avtomatiziranega izvoznega postopka velik mejnik
in še en velik korak naprej v smeri elektronskega poslovanja. Sistem v veliko primerih sam
reagira brez posega carinskega delavca (opozarja na napake). Elektronska izmenjava
podatkov bo carinskim delavcem na meji olajšala in posodobila delo, sam administrativni
del postopka pa se bo s tem močno skrajšal. Sistem ECS zagotavlja carinskim organom v
vseh državah Unije takojšen dostop do informacij, ki jih potrebujejo. Večje so tudi možnosti
sledenja in izstopa blaga ter celotnega nadzora nad postopkom. Carinski zavezanec takoj
dobi informacije o izstopu blaga, na katerega izvozniki v primeru papirnega potrjevanja
dolgo čakajo. Deklarant je samodejno elektronsko obveščen o zaključku izvoznega postopka
in s tem o sprostitvi zastavljene garancije. Sama hitrost izvedbe postopka omogoča hitrejši
pretok blaga, kar je tudi velika prednost in pomoč gospodarstvu v doseganju
konkurenčnosti.
Pomanjkljivosti, ki se trenutno pojavljajo v tej prehodni fazi, so predvsem posledica
neenotnega delovanja carinskih služb v EU, in vzrok, da avtomatiziran izvozni postopek še
ni v polnosti zaživel. Zaenkrat se bomo še srečevali z vzporednimi postopki in različnimi
pisnimi dokumenti, ki pa bodo počasi odpravljeni, saj naj bi bila do sredine leta 2009 v
celotni Uniji uvedena avtomatizirana izvozni in tranzitni postopek.
37
6 ZAKLJU ČEK
V diplomski nalogi sem na kratko predstavila strategijo nadaljnjega razvoja carine. Z
vstopom v EU smo postali del enotne carinske unije, slovenska carina pa je prevzela nadzor
nad zunanjo mejo Unije, kar zadeva blago. Na naši južni meji se začnejo in končajo postopki
za celotno carinsko unijo, zato je nadzor še posebej pomemben. V porastu mednarodne
menjave blaga se poveča nevarnost zlorab, zato mora carinska služba zagotoviti učinkovito
zaščito in varnost, zakoniti trgovini pa omogočiti hitrejši pretok blaga.
Eden izmed strateških ciljev je vseevropski elektronski carinski sistem, ki bo temeljil na
brezpapirnem poslovanju in elektronski izmenjavi podatkov. CURS uspešno sledi tem
ciljem in je v vrhu po razvoju in uporabi informacijske tehnologije v carinskih postopkih
med članicami EU. Slovenska carina že uvaja brezpapirno poslovanje za različna področja,
vendar sem se v nalogi dotaknila samo tranzitnih in izvoznih postopkov, s katerimi se
srečujem pri svojem delu na mejni izpostavi. Slovenska carina je že uvedla popolno
avtomatizacijo teh postopkov. Lahko rečem, da se bo delo carinskim delavcem pri
zaključevanju izvoznih postopkov močno olajšalo in poenostavilo, saj bo administrativni del
postopka hitreje opravljen, s tem pa bo omogočen boljši nadzor nad pretokom blaga. Klub
temu pa na meji še ne moremo govoriti o popolni avtomatizaciji izvoznih postopkov, saj
nekatere države članice še niso popolnoma povezane v elektronski carinski sistem in se
zaenkrat še srečujemo z različnimi papirnimi dokumenti in vzporednimi postopki.
V nalogi sem opredelila nekatere prednosti in slabosti elektronskega poslovanja. Za večjo
učinkovitost takšnega poslovanja menim, da bi bilo potrebno tako pri samem uvajanju
informacijske podpore kot v nadaljnjem procesu izboljšav bolj vključevati operativni kader,
ki najbolj pozna specifiko in področje svojega dela, ki ga opravlja. Na tem področju bi
moralo biti več sodelovanja in medsebojne izmenjave izkušenj. V samem sistemu je
potrebno izboljšati tudi povezave med različnimi bazami podatkov in zmanjšati nepotrebno
podvajanje podatkov.
Carina se uspešno prilagaja spremembam, vendar za uspešnost poslovanja ni dovolj samo
vlaganje v informacijsko tehnologijo, temveč tudi v človeške vire. Uspešno preoblikovanje
in modernizacija carinskega poslovanja je možna samo z usposobljenimi, motiviranimi in
zadovoljnimi delavci.
38
7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV
1. Anžur, M. in Žunič, J. (2005) Tranzitni priročnik, Ljubljana, Center marketing
internacional.
2. CU Celje, (2008) Mejni prehod Bistrica ob Sotli – slika, interna spletna stran.
3. CURS, (2007) Organizacijski dokument CI Bistrica ob Sotli, interni vir.
4. CURS, (2008) Letno poročilo Carinskega urada Celje, interni vir.
5. CURS, (2008) Elektronski vir,
http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/pageuploads/Kontaktne_stevilke_in_naslovi/
InteraktivniZemljevid.htm, [dostop 19. julij 2008].
6. CURS, (2004) Elektronski vir,
http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/pageuploads/O_nas/Strategija_CURS_2010.
pdf, [dostop 19. maj 2008].
7. CURS, (2008) Elektronski vir,
http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/pageuploads/Katalog_inf_javn_znac/Dokum
enti/CURS_letno_porocilo_2007.pdf, [dostop 12. april 2008].
8. CURS, (2008) Elektronski vir,
http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/e_carina/avtomatiziran_izvozni_sistem_aes
_in_sistem_nadzora_izvoza_ecs/, [dostop 5. julij 2008].
9. CURS, (2000) Elektronski vir,
http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/pageuploads/Publikacije/Zgibanke/Eticni_ko
deks_zgibanka.pdf, [dostop 20. marec 2008].
10. CURS, (2008) Elektronski vir,
http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/pageuploads/Novosti/2008/Strategija_za_nad
aljni_razvoj_carinske_unije.pdf, [dostop 14. julij 2008].
11. Europa, (2007) Elektronski vir,
http://europa.eu/pol/cust/overview_sl.htm, [dostop 20. marec 2008].
12. European Commission (2008) Elektronski vir,
http://ec.europa.eu/taxation_customs/40customs/documents/customs_links/links/images/27e
u.png, [dostop 20. julij 2008].
13. Košir, F. (2007) Carinski postopek, Ljubljana, Center marketing internacional.
14. Kušer, M., (2008) Avtomatizirani izvozni postopek, interni vir.
39
15. Policija, (2008) Elektronski vir,
http://www.policija.si/portal/organiziranost/uup/meja/slike/bistrica.jpg, [dostop 20. julij
2008].
16. Zakon o carinski službi, (1999), Ljubljana, Center marketing internacional.
17. Zupančič, A. 'Sprememba carinske zakonodaje in avtomatiziran izvozni postopek',
Carina.si, leto 2007, št. 9, str. 4–7.
18. Zupančič, A., (2006) Carinski sistem in carinski postopki, interni vir.
40
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC
CI
CIS
CMR
CU
CURS
ECS
EU
EUL
RH
K
LRN
MCC
MP
MRN
NCTS
OTS
RS
RIP
SI-AES
SICIS
SIL
STL
Carinska izpostava
Carinski informacijski sistem
Mednarodni tovorni list
Carinski urad
Carinska uprava Republike Slovenije
Izvozni kontrolni sistem
Evropska unija
Enotna upravna listina
Republika Hrvaška
Kontrolnik
Lokalna referenčna številka
Minimal central cell/Nacionalna tranzitna aplikacija
Mejni prehod
Movement reference number/Referenčna številka tranzita/izvoza
New computerised transit system/Novi računalniški tranzitni sistem
Old transit System/Star tranzitni sistem
Republika Slovenija
Računalniška izmenjava podatkov
Slovenski avtomatiziran izvozni sistem
Slovenski carinski informacijski sistem
Spremna izvozna listina
Spremna tranzitna listina
41
PRILOGA 1: Zemljevid CU, CI in mejnih prehodov
42
PRILOGA 2: SPREMNA TRANZITNA LISTINA
43
PRILOGA 3: EUL 3
44
PRILOGA 4: SPREMNA IZVOZNA LISTINA
45
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Breda Zabukovnik, študentka programa Komercialist, izjavljam, da je diplomska
naloga z naslovom »Predvidena strategija razvoja carinske službe in vpliv sprememb na delo
mejnih izpostav« moje avtorsko delo.
Breda Zabukovnik Datum: 31. 7. 2008