diplomsko delo. lea Špende€¦ · jo moti in kaj bi spremenila v času rednega pouka . na...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

LEA ŠPENDE

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Edukacijske vede

Diplomsko delo

NADARJENA UČENKA V OSNOVNI ŠOLI

Lea Špende

Koper 2016

Mentorica:

doc. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič

ZAHVALA

Srčno in iskreno se zahvaljujem mentorici za vse spodbudne besede in strokovno

pomoč pri nastajanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se nadarjeni učenki za sodelovanje in tako podroben pogled v njen

svet, prav tako šoli, ki mi je omogočila dostop do potrebnih informacij.

Neizmerno sem hvaležna družini in najbližjim prijateljem za vso ljubezen, ki sem je

bila deležna med pisanjem. Posebej se zahvaljujem mami, ker mi je vedno stala ob strani

in me bodrila. Hvala Tina za motivacijo in inspiracijo.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Lea Špende, študentka univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Edukacijske vede,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Nadarjena učenka v osnovni šoli

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

Diplomsko delo obravnava področje nadarjenosti.

V teoretičnem delu smo skozi pregled različnih terminoloških definicij nadarjenosti

predstavili značilnosti nadarjenih učencev, s poudarkom na značilnostih nadarjenih

deklic. Značilnosti nadarjenih učencev smo prikazali na različnih področjih: miselno-

spoznavnem, učno-storilnostnem, socialnem in emocionalnem področju. Dotaknili smo

se tudi pojma samopodoba, ter predstavili specifiko slednje, pri nadarjenih učencih v

primerjavi z vrstniki.

V empiričnem delu smo s pomočjo študije primera temeljiteje predstavili nadarjeno

učenko. Osredotočenost je bila na njene kognitivne, socialne in emocionalne značilnosti,

ter analizo o tem, kako se je nadarjena učenka počutila med identifikacijo nadarjenosti

ter posledice, ki jih je opazila oz. občutila po tem, ko je bila identificirana kot nadarjena

učenka. Upoštevali smo mnenje, ki nam ga je podala, o tem kako je zadovoljna s

programom in časom, ki je namenjen nadarjenim učencem. Podala nam je mnenje, kaj

jo moti in kaj bi spremenila v času rednega pouka. Na konkretnem primeru smo spoznali

kako osnovna šola spodbuja in motivira nadarjeno učenko in koliko časa posveča razvoju

učenkinih potencialov.

V sklepu so povzete glavne ugotovitve diplomske naloge, kjer izpostavljamo ključno

ugotovitev, in sicer, da je tema o nadarjenih učencih zelo pomembna zaradi posebnih

značilnosti vsakega posameznika, zaradi tega jim moramo vsekakor nameniti dovolj

pozornosti in jih primerno spodbujati za najboljši optimalni razvoj njihovih potencialov.

Ključne besede: nadarjeni učenec, kognitivne značilnosti, emocionalne značilnosti,

socialne značilnosti, individualiziran program, samopodoba

ABSTRACT

Gifted student in primary school is paper that discusses the field of talent.

In the theoretical part we have looked through different terminological definitions of

talent and presented the characteristics of talented pupils, with emphasis on the

characteristic of talented girls. The characteristics of talented pupils are shown in

different fields: mental-cognitive, learning-performative, social and emotional field. We

also looked at the concept of self-image and presented its specifics with regard to

talented pupils compared to their peers.

In the empirical part we have presented in more detail a talented female pupil with

the help of a case study. The focus was on her cognitive, social and emotional

characteristics, and the analysis of how did the talented pupil feel when she was

identified as talented but also the consequences that she noticed or felt after being

identified as talented. We took into account her opinion about how she is satisfied with

the programme and the time devoted to talented pupils. She also told us about what

bothers her and what she would change on the basis of additional work. Looking at this

specific case we found out how the elementary school encourages and motivates the

talented pupil and how much time it devotes to the development of the pupil's potential.

In the conclusion we summarise the main findings of the paper. It is our opinion that

the topic of talented pupils is indeed very important. Because of the specific

characteristics of each talented pupil we should in any case devote more attention to

them and discover what the special needs of every individual are.

Key words: talented pupils, cognitive characteristics, emotional characteristics,

social characteristics, individualised programme, self-image

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ......................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ...................................................................................................... 2

2.1 Nadarjeni učenci .................................................................................................. 2

2.2 Značilnosti nadarjenih učencev ............................................................................ 3

2.2.1 Kognitivne značilnosti .................................................................................... 4

2.2.2 Emocionalne značilnosti ................................................................................ 5

2.2.3 Socialne značilnosti: Odnos z vrstniki ............................................................ 6

2.2.4 Socialne značilnosti: Odnos z družino ........................................................... 7

2.2.5 Nadarjene deklice ......................................................................................... 8

2.3 Odkrivanje nadarjenih učencev .......................................................................... 11

2.4 Delo z nadarjenimi učenci .................................................................................. 14

2.4.1 Učna diferenciacija in individualizacija ......................................................... 15

3 EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................... 17

3.1 Problem, namen in cilji ....................................................................................... 17

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................ 24

5 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 26

6 PRILOGE ................................................................................................................. 28

6.1 Intervju z nadarjeno učenko ............................................................................... 28

6.2 Intervju s svetovalno delavko ............................................................................. 32

Špende, Lea (2016): Nadarjena učenka v osnovni šoli. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

V zadnjih dveh desetletjih se pogosteje govori o nadarjenih otrocih (v nadaljevanju

učencih), njihovih značilnostih in potrebah. V pedagoškem polju so v ospredju predvsem

organizacijska, didaktično-metodična vprašanja o tem, kako ustvariti ustrezno učno

okolje, ki bo zadovoljevalo učenčeve potenciale.

V diplomskem delu smo predstavili nadarjeno učenko, njena občutja, mnenja in

stališča glede nadarjenosti. Zanimalo nas je predvsem, kako se je nadarjena deklica

počutila med postopkom identifikacije, kakšna so njena stališča do nadarjenosti in

statusa, ki ga je s tem pridobila.

V teoretičnem delu smo podrobno analizirali značilnosti nadarjenih otrok s

poudarkom na nadarjenih deklicah ter postopek odkrivanja nadarjenih učencev in

nadaljnjega vzgojno-izobraževalnega dela z njimi. Nadarjeni otroci oziroma

nadpovprečno sposobni posamezniki predstavljajo potencial za doseganje visokih

dosežkov na različnih področjih. Posledično lahko sklepamo, da imajo taki otroci

drugačne potrebe od vrstnikov, zato jih je treba v šoli drugače motivirati in usmerjati.

V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili študijo primera nadarjene

učenke. Osredotočili smo se predvsem na kognitivne, socialne in emocionalne

značilnosti nadarjene deklice. Predstavili smo postopek odkrivanja nadarjenosti in

pripravo učnega individualiziranega programa, po katerem šola izvaja prilagojene učne

dejavnosti z nadarjeno deklico.

Pri študiji primera smo se osredotočili na to, kako je učenka doživljala celoten proces

odkrivanja (tj. evidentiranja in identifikacije) nadarjenosti ter kako je sprememba po

identifikaciji nadarjenosti vplivala na njene odnose z vrstniki in družino.

Namen diplomskega dela je torej celovito predstaviti nadarjeno učenko in ugotoviti,

s kakšnimi težavami se spopada v šolskem in domačem okolju. Nenazadnje nas je

zanimalo, ali učenka, ki smo jo obravnavali v študiji primera, dojema status nadarjenega

učenca kot izziv, motivacijo ali kot breme.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Nadarjeni učenci

Nadarjeni učenci so učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti

mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu.

Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim

prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge

oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela (ZOsn-H, 2016; 11.člen).

Juriševič v Beli Knjigi (2011) opredeljuje nadarjene učence po določenih nacionalnih

kriterijih visoko nadpovprečnih učencev, ki naj bi jih bilo v populaciji do deset odstotkov.

Prav tako poudarja, da se nadpovprečnost ocenjuje glede na dosledne dosežke učencev

na intelektualnem, ustvarjalnem, učnem (jezikovnem, matematičnem, družboslovnem,

naravoslovnem, tehniškem), umetniškem (glasbenem, likovnem, dramskem, literarnem

itd.) in telesno-gibalnem oziroma športnem področju.

Najpogosteje uporabljena definicija v slovenskem prostoru in tudi drugod po svetu

je definicija Marland iz leta 1972, ki navaja, da so nadarjeni otroci tisti, ki jih je

identificiralo usposobljeno strokovno osebje, imajo resnično visoke sposobnosti in

zmožnosti visokih dosežkov (Koncept, 1999).

Visoke zmožnosti ali potencialne kažejo nadarjeni otroci na področjih:

- splošnih intelektualnih sposobnosti,

- specifičnih učnih zmožnosti ali sposobnosti (šolskih zmožnosti),

- ustvarjalnega ali produktivnega mišljenja,

- voditeljskih sposobnosti,

- umetniških sposobnosti,

- psihomotoričnih sposobnosti (Ferbežer, 2002; Koncept, 1999; Kukanja

Gabrijelčič, 2015).

Galtonovo ocenjevanje nadarjenosti pravi, da: »V okvirih pedagoške definicije

nadarjenosti morajo učenci izraziti svojo nadarjenost, nadpovprečno šolsko uspešnost,

dosežke in storitve v razredu v podobi šolskih ocen ali šolskih storilnostnih testnih

rezultatov. Torej je pri pedagoški definiciji nadarjenosti osrednji poudarek na rezultatu

oziroma izdelku« (Ferbežer, 2002, str. 34).

Dobro poznan je tudi Renzullijev model, saj ustreza pogojem za oblikovanje

definicije nadarjenosti in je prav tako omenjen v Konceptu (1999). Renzulli nadarjenost

opredeljuje kot interakcijo med nadpovprečno sposobnostjo, kreativnostjo in


3

predanostjo nalogi oziroma motivacijo (Kukanja Gabrijelčič, 2015). Pomembno vlogo

ima predvsem zato, ker je na spodaj navedenih teoretičnih izhodiščih oblikovano

besedilo koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci;

- Definicija izhaja iz raziskav o značilnostih nadarjenih učencev (v definiciji

poudarjene značilnosti so potrdile mnoge empirične raziskave);

- Je dobro vodilo pri postopku odkrivanja nadarjenih (iz definicije izhaja, da

moramo biti pri odkrivanju pozorni na splošno in specifično nadarjene učence ter

na tiste, ki svojo nadarjenost izkazujejo z dejanskimi visokimi dosežki, ter na

potencialno nadarjene);

- Dobro nakazuje pot k načrtovanju programov in dejavnosti za nadarjene

(upoštevati je treba sposobnosti in potrebe vsakega nadarjenega učenca

posebej);

- Njeno veljavnost potrjujejo tudi mnoge kasnejše raziskave (Koncept, 1999).

2.2 Značilnosti nadarjenih učencev

Nadarjeni otroci imajo svojevrstne značilnosti, interese in potrebe, ki jih ločujejo od

vrstnikov. Na kognitivnem področju se od svojih vrstnikov razlikujejo predvsem v stopnji

kognitivnih procesov, ki je pri nadarjenih višja (Juriševič, 2012).

Za natančnejše poznavanje osebnostnih lastnosti nadarjenih učencev bomo te

podrobno opisali na štirih različnih področjih (Kukanja Gabrijelčič, 2015):

Miselno-spoznavno področje:

- razvito divergentno mišljenje – fleksibilnost, izvirnost,

- razvito logično mišljenje – analiza, posploševanje, sposobnost sklepanja,

- nenavadna domišljija,

- natančnost opazovanja,

- dober spomin,

- smisel za humor.

Učno-storilnostno področje:

- široka razgledanost,

- visoka učna uspešnost,

- bogato besedišče,

- hitro branje,


4

- spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, dramatizacija, risanje,

itd.),

- motorična spretnost in vzdržljivost.

Motivacija:

- visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,

- radovednost,

- raznolikost in močno izraženi interesi,

- vztrajnost pri reševanju nalog,

- visoka storilnostna motivacija,

- uživanje v dosežkih.

Socialno in čustveno področje:

- nekonformizem ,

- močno razvit občutek za pravičnost,

- neodvisnost in samostojnost,

- sposobnost vodenja in vplivanja na druge,

- izrazit smisel za organizacijo,

- empatija.

2.2.1 Kognitivne značilnosti

Robinson in Clinkenbeard (2008, v Juriševič, 2012), pravita, da se nadarjeni učenci

od vrstnikov razlikujejo v stopnji in ne vrsti kognitivnih procesov. So bolj iznajdljivi pri

reševanju problemov in jih rešijo prej in bolje od vrstnikov, hitreje sprejemajo in

procesirajo informacije, imajo boljši spomin ter si hitreje zapolnijo različne informacije.

Nadarjeni otroci so sposobni uporabljati višje miselne procese in zato pogosteje od

vrstnikov uporabljajo več miselnih strategij.

Lastnosti, ki so najboljši pokazatelj na kognitivnem nivoju so:

- zelo razvite jezikovne sposobnosti;

- znanje branje že pred vstopom v šolo;

- široka razgledanost, zmožnost duhovitega in domiselnega usklajevanja

informacij;

- so dobri in hitri opazovalci;

- so zelo radovedni;

- imajo dober spomin;


5

- so zelo samostojni;

- imajo izreden smisel za humor (Glogovec in Žagar, 1990).

Pri nadarjenih otrocih izstopajo od povprečja tudi vrednote in stališča. Ko

nadarjenost zaznamo pri mlajših učencih, lahko opazimo, da mnogo prej opustijo

egocentričnost, vase usmerjeno naravnanost. S problemi morale, religije, svetovnega

miru, se začnejo prej ukvarjati kakor vrstniki. To jih vznemirja in s tem lahko vidimo, da

so moralne razvojne značilnosti pokazatelj pospešenega razvoja. Prav tako so tudi

nekateri nadarjeni otroci, ki imajo visoko predstavno zmožnostjo in zato težijo k

domišljijskem svetu, kar se odraža v dnevnem sanjarjenju. Mnogi lahko to dojemajo kot

nezrelost ali celo lenobo. Nadarjeni otroci imajo veliko potrebo po kreativnem

samoizražanju. Potrebujejo psihološko svobodo in pogosto želijo organizirati, kontrolirati,

voditi ali popravljati druge otroke. To je tudi ena izmed značilnosti, ki jim povzroča stres

in ranljivost (Ferbežer, Težak in Korez, 2008).

2.2.2 Emocionalne značilnosti

»Nadarjenost ima poleg intelektualne kvalitativno drugačno tudi emocionalno

komponento. Intelektualno kompleksnost spremlja velika intenzivnost čustvenih reakcij.

Nadarjeni otroci ne le da razmišljajo drugače, drugače tudi čustvujejo. Čustvena globina,

intenzivnost in občutljivost nadarjenih predstavlja drugačen način doživljanja sebe,

drugih in sveta« (Rostohar, v Bezić, 2012, str. 56).

Sword (2007) navaja, da se nadarjeni otroci čustveno zelo navežejo na osebe ali

stvari, so empatični, radi skrbijo za druge. S težavo se prilagajajo na novo okolje, v

medsebojnih odnosih so občutljivi in ranljivi. Počutijo se osamljeni, manjvredni, zanje je

značilno samoobsojanje in samovrednotenje. Doživljanje je med posamezniki različno,

saj je intenzivnost čustvenih odzivov odvisna od inteligence: bolj inteligenten je otrok,

večjo globino in intenziteto imajo njegovi čustveni odzivi. Največje težave imajo zelo

čustveni nadarjeni otroci, saj pogosto doživljajo notranje konflikte in so velikokrat

anksiozni, vznemirjeni in depresivni. Nesprejeti se počutijo predvsem takrat, ko se

vrstniki norčujejo iz njihovih močnih čustvenih odzivov (Bezić, 2012).

Piechowski (2006) poudarja, da ravno intenzivnost čustvenih reakcij pripomore k

bolj kvalitetnemu zaznavanju sveta okoli sebe in čustev drugih. Gre za večjo budnost in


6

živahnost, močno odzivanje na dano situacijo, kar je za mnoge nadarjene to povsem

naraven in običajen odziv (Bezić, 2012).

Za nadarjene otroke je na emocionalnem področju značilen občutek za pravičnost

in poštenost. Vznemiri jih nepoštenost, krivičnost, ki si je komu zgodila. Na to se

odzovejo tako, da se uprejo osebi, ki je kriva za nepoštenje, bodisi je to učitelj v šolskem

okolju bodisi druga odrasla oseba. Pomembno je omeniti tudi visoko stopnjo

empatičnosti, kar pomeni zmožnost vživljanja v čustva nekoga drugega. Nadarjeni otroci

se od vrstnikov razlikujejo tudi po tem, kako preživljajo prosti čas. Razočarani so ob

spoznanju, da s sovrstniki ne delijo istega užitka ob branju ali pisanju. Posledično je

opaziti tudi, da se raje družijo z nekoliko starejšimi otroki. Ko pride do vključevanja in

sprejetja v družbo vrstnikov, nadarjeni otroci doživljajo velike pritiske (Gross, 2004, v

Ferbežer in Kukanja, 2008).

2.2.3 Socialne značilnosti: Odnos z vrstniki

»Nadarjeni učenci imajo posebne potrebe, ki se v mnogih vidikih razlikujejo od

potreb njihovih vrstnikov. Potrebe so kompleksne, sestavljene in prepletene ter terjajo

dobro pripravljenost svetovalca, mentorja ali učitelja, da jih ustrezno celovito prepozna

in otroka nadaljnje usmerja« (Ferbežer in Kukanja, 2008, str. 10).

Nadarjeni otroci se ne počutijo vedno nadrejeni svojim vrstnikom. Pogosto so

prekomerno zaskrbljeni, potrti in v dvomih, saj spoznavajo posledice svojega vedenja ter

ne vedo, kako se vključiti v družbo. Velikokrat imajo pomanjkanje samozaupanja, nimajo

poguma pričeti interakcijo z vrstniki, kar jim daje občutek manjvrednosti. Vse to vpliva na

negativne socialne odnose, zato se nadarjeni velikokrat umaknejo in posvetijo stvarem,

v katerih so dobri (Ferbežer, Težak, Korez, 2008).

Obstaja prepričanje, da so nadarjeni učenci pogosto socialno nezreli. To menijo tudi

starši, ki pravijo, da so socialno nespretni, ter zaradi pospešenega intelektualnega

razvoja pričakujejo, da bodo bolj zreli. Študije dokazujejo, da intelektualno nadarjeni

otroci prehitevajo svoje vrstnike v socialnem razvoju, saj se ta tesneje povezuje z

mentalno kot pa s kronološko starostjo. Kar se tiče oblikovanja identitete, pričakovanj od

prijateljev, interesov, iger, reševanja problemov, itd., bi lahko rekli, da so nadarjeni otroci

bolj podobni nekaj let starejšim otrokom kot pa svojim vrstnikom. Veliko lažje zadovoljijo

čustvene in socialne potrebe, če preživijo več časa v skupini starejših otrok ali med

odraslimi. V druženju z vrstniki se lahko odzovejo z vedenjem, ki je socialno

nesprejemljivo (Bezič, 2012).


7

Ferbežer (2008) izpostavlja pri socialnih odnosih nadarjenih otrok drugačne socialne

potrebe. V procesu socializacije se zato oblikujejo različne socialne potrebe:

- potreba po zaznavanju in sprejemanju sposobnosti, interesov in pomanjkljivosti

drugih: povezava oblikovanja vrstniških odnosov s sposobnostjo komuniciranja;

- potreba po samostojnem delu in sodelovanju pri odločanju: zato se lahko

negativno odzovejo na interese vrstnikov, se raje posvečajo svoji igri;

- potreba po primernih vrstniških odnosih: značilna za nadarjene otroke je ravno

izbira prijateljev s podobno umsko in razvojno starostjo , včasih potrebujejo več

raznolikih odnosov;

- potreba po razvoju socialnih spretnosti: izoblikovanje obojestransko zadovoljivih

socialnih odnosov, pomen razlikovanja med sodelovanjem in tekmovanjem.

2.2.4 Socialne značilnosti: Odnos z družino

Ni težko sklepati, da bo nadarjen učenec veliko bolj uspešen, če bo odraščal v

pozitivnem družinskem okolju, saj je podpora staršev zelo pomembna v življenju vsakega

otroka.

Psihologi so preko terenskih študij prišli do ugotovitve, da so največ napredka

dosegli nadarjeni otroci, ki so imeli ugodno čustveno podporo staršev. Za otrokovo dobro

počutje je pomembno, da se počuti svoboden in dejaven, ter da njegov odnos s starši

zajema odkritost, razumevanje in prijaznost. Pomembno je, da otrok svoji družini zaupa

in z njo deli tako uspehe kot tudi neuspehe (Ferbežer, Težek, Korez, 2008).

Ferbežer in Kukanja (2008) pravita, da je družina primarna in hkrati odločilna

komponenta v razvoju nadarjenega otroka. Pomembno je, da starši pravilno svetujejo in

usmerjajo svojega otroka. Starši nadarjenega otroka imajo visoka pričakovanja s

področja izobraževanja in nadarjenost pripisujejo predvsem šolskim dosežkom. Ena

izmed socialnih značilnosti nadarjenih otrok je tudi medsebojna tesna povezanost

družine. Pogosto prevladujejo v družini dobri medsebojni odnosi, ljubezen in toplina.

Pomembno je, da se starši zavejo in razumejo fenomen nadarjenosti, ter kakšne

lastnosti in potrebe potrebuje njihov otrok. Ena izmed posledic, ki vpliva na družinsko

okolje, je reakcija sorojencev, če jih seveda nadarjen otrok ima. Izkušnja brata ali sestre

nadarjenega otroka je lahko negativna in nezaželena, saj se lahko počuti

zapostavljenega, manj vrednega, nesposobnega, itd. (Ferbežer in Kukanja, 2008).

S tem se strinjata tudi Cornell in Grossberg (1986), ki sta ugotovila, da veliko

primerov, ko se sorojenec nadarjenega otroka bojuje z duševnim neravnovesjem,


8

osebnimi težavami, tekmovalnimi naravnanostmi. Raziskave so pokazale, da je tako

vedenje kratkotrajno in se skozi življenje stiki s sorojenci okrepijo, kar pomaga pri pozabi

negativnega učinka na nadarjenost sorojenca (Ferbežer in Kukanja, 2008).

Ključno v spodbudnem in pozitivnem okolju, če le-ta vključuje več kot enega otroka,

je intenzivna skrb vseh otrok in izogibanje usmerjanja pozornosti le na nadarjenega.

Potrebno je podpirati odlike vseh otrok, je pa priporočljivo, da so te odlike iz drugega

področja, oziroma druge stroke. V primeru istih interesov, bi lahko hitro prišli do

konkurenčnega boja, zato je ključno, da vsak otrok dobi občutek, da je v nečem izredno

dober (Nagel, 1987).

2.2.5 Nadarjene deklice

Deklice pogosteje začnejo svojo nadarjenost izkazovati pred dečki, in sicer že v

zgodnjem otroštvu. Da se v tem obdobju razlikujejo od svojih vrstnic, dokazuje predvsem

dejstvo, da so nadarjene deklice socialno razvitejše, zrelejše in samozavestnejše. Višji

inteligenčni količnik je koherenten prilagoditvenim težavam, zato so te pri razvoju

bistveno izrazitejše pri visoko nadarjenih, kar se kaže z odklonskim vedenjem,

izoliranostjo in neravnovesjem v njihovem razvoju (Ferbežer in Kukanja, 2008).

Kerr (1985) pravi, da so v otroških letih na področju interesov, ciljev in vedenja

nadarjene deklice bližje nadarjenim dečkom kot vrstnicam. V šoli in izven šolskih

dejavnostih se nadarjene deklice pogosto družijo z dečki, uživajo v istih igrah in igračah,

se ukvarjajo s športnimi aktivnostmi. Veliko bolj jih pritegnejo tipične igre za dečke, saj

so te igre usmerjene bolj domišljijsko, kot pa igranje s punčkami, ki je bolj kreativno in

raziskovalno. Seveda pa obstaja tudi druga vrsta mlajših nadarjenih deklic, za katere je

značilno, da se odmaknejo ter uživajo v miru in trenutkih, ki jih preživljajo same s seboj

(Ferbežer in Kukanja, 2008).

Zanimiva je razlika med nadarjenimi deklicami v puberteti in nadarjenimi

mladostnicami, saj se prve pri izbiri poklica nagibajo k bolj stereotipno ženskim, slednje

pa se ozirajo k bolj moškim, pustolovskim poklicem (Ferbežer in Kukanja, 2008).

Veliko nadarjenih deklic svojih potencialov ne izkoristi popolnoma, in sicer zaradi

negativnih dejavnikov, s katerimi se spopadajo. Mediji vsekakor vplivajo na vse deklice,

ne le na nadarjene. Zaradi specifičnih socialnih in emocionalnih značilnosti nadarjenih

deklic jih lahko mediji zelo zaznamujejo. V ospredju je velika pozornost na fizičnemu


9

izgledu, vendar je večji problem predstava o ženski. Izpostavljeni sta dve nalogi, in sicer

biti dobra žena in biti dobra mati. Veliko deklic podleže družbeno usmerjenemu vedenju

in se osredotoči na omenjeni nalogi. Kljub temu pa so nekatere deklice dovolj notranje

močne in se izognejo družbeno-kulturnim vplivom. Silverman (2000) pravi, da obstaja pri

nadarjenih deklicah večje tveganje, da ne dosežejo svojih potencialov, in sicer, zaradi

načina razvijanja možganov. Prepoznana je velika in intenzivna potreba po doseganju

odličnih rezultatov in njihova motiviranost za učenje. Vendar gre za globino in

kompleksnost razumevanja v povezavi s socialnimi in emocionalnimi značilnosti.

Življenje doživljajo intenzivnejše, kar se lahko kaže kot pozitivno ali negativno, odvisno

od vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj nadarjene deklice (Castellano in Frazier, 2011).

V Veliki Britaniji je Freeman (2004) naznanila, da so nadarjene učenke uspešnejše

od nadarjenih učencev. Spoznanje je tudi utemeljila in se pri tem oprla na dve dejstvi:

- Nadarjene učenke so bolj samozavestne kot dečki in verjamejo v svoje

sposobnosti;

- Kreativno pisanje in ustvarjalnost sta dejavnosti, ki so bližje deklicam kot dečkom.

Novejša raziskava je v Združenih državah Amerike pa je pokazala, da so nadarjeni

dečki veliko bolj uspešnejši kot deklice, predvsem na področju znanosti, tehnologije in

matematike (Freeman in Garces – Bacsal, 2015, v Cross, 2015).

Callahan in Hebert (2014) sta s pomočjo analize literature ugotovila, kakšna je

razlika med nadarjenimi deklicami in dečki pri dojemanju neuspešnosti. Nadarjeni dečki

svoj neuspeh pripisujejo svojim nezmožnostim in pomanjkanju truda. Nadarjene deklice

pa menijo, da se razlog za neuspeh skriva v tem, da se niso dovolj potrudile, intenzivno

pripravile. Kljub neuspehu se zavedajo, da imajo dovolj znanja in spretnosti. Ravno

zaradi tega se razlikujejo od nadarjenih dečkov. So zelo samozavestne, zato se zavedajo

svojih spretnosti in sposobnosti.

Nekatere znanstvene študije kažejo, da razlik med spoloma pravzaprav ni.

Prizadevanje in doseganje odličnosti je pojav, ki je različen pri vsakem posamezniku in

njegovi sposobnosti. Velik vpliv imajo družine, šolstvo in kultura nadarjenega učenca

(Freeman in Garces – Bacsal, 2015, v Cross, 2015).

Zanimivo študijo sta opravila tudi Kelly in Colangelo (1984, v Ferbežer in Kukanja,

2008), ki sta ugotovila, da nadarjene deklice niso samozavestnejše, zmožnejše od svojih

vrstnic na šolskem in družbenem področju, medtem ko so pri dečkih omenjene razlike

pogostejše. Elitizem s pozitivnim samovrednotenjem je torej pri dečkih veliko bolj pogost

kot pa pri nadarjenih deklicah. Nadarjeni dečki so prepričani, da jim status nadarjenosti

prinaša veliko prednost pri socialnih interakcijah, kar za nadarjene deklice ne drži.


10

Samopodoba nadarjenih deklic

»Samopodoba je celota predstav, stališč in sodb o samem sebi. Z drugimi besedami

je to posameznikovo doživljanje samega sebe. Igra pomembno vlogo v življenju vsakega

posameznika. Pri samopodobi se ukvarjamo z vsebinskimi in s procesnimi vidiki

doživljanja sebe ter z vplivom doživljanja na vedenje. Psihološki pomen preučevanja

samopodobe je predvsem v napovedovanju vedenja. Od tega, kakšna je naša

samopodoba, je odvisna kakovost odnosa do samega sebe« (Hreščak, 2010, v

Željeznov Seničar, 2010, str. 382).

Samopodoba je torej slika ali opis samega sebe. Otrok z leti prejema vse več

informacij o samem sebi in tako se izoblikuje tudi njegova samopodoba, postaja

popolnejša. Otrok v zgodnejših letih dojema svojo samopodobo skozi zunanji videz,

oblačila, zdravstveno stanje in svojo lastnino. Sebe začne opisovati glede na značilnosti

svojih medsebojnih odnosov, sposobnosti na učnem in športnem področju. Vse več

odgovornosti pri oblikovanju samopodobe pridobivajo pomembni ljudje – starši, drugi

družinski člani ter pripadniki ožjega in širšega kulturnega okolja (Ferbežar, Težak, Korez,

2008).

Pomembnost razvijanja samopodobe v mlajših letih poudarja tudi Pšunderjeva

(2003), ki pravi, da je to obdobje ključno pri razvijanju identitete. V tem času se pri otroku

razvijajo občutki, čustva, stališča in vrednote. Da se oblikuje pozitivna samopodoba,

potrebuje nadarjen otrok spodbudno in razumevajočo družino, ki ga bo spodbujala pri

radovednosti, storilnosti in odločnosti (Hreščak, 2010, v Željeznov Seničar, 2010).

Za nadarjenega otroka s pozitivno samopodobo je značilno, da:

- se bolj konstruktivno sooča z duševnimi obremenitvami;

- je bolj sočuten odnos do drugih;

- je bolj neodvisen, ker ne potrebuje nenehnega odobravanja drugih;

- je odgovornejši za svoja dejanja;

- je pogumnejši in bolj radoveden pri sprejemanju novih izkušenj in izzivov;

- si postavlja visoke, vendar dosegljive cilje (prav tam).

Kot se zgodi vsakemu izmed nas, imajo tudi nadarjene deklice kritična obdobja, ki

so izrazitejša v času pubertete. Največje težave se pojavljajo predvsem na področju

socialne izoliranosti in različnih strahov. Kljub temu ima veliko nadarjenih deklic visoko

razvito osebnost, dobro mentalno zdravje in psihološko prilagojenost (Ferbežer in

Kukanja, 2008).


11

S področja samospoštovanja in psihološke prilagoditve nadarjenih deklic sta

najpomembnejše raziskave in spoznanja opravila Hollinger in Fleming (Hollinger, 1983,

v Ferbežer in Kukanja, 2008, str. 83). »Realizacija družbenega samospoštovanja je po

njunih raziskavah najbolj kritična točka v psihološkem razvoju nadarjenih mladostnic.

Dekleta z visokim družbenim samospoštovanjem delujejo izjemno učinkovito, odločno,

neodvisno in hkrati dovzetno, občutljivo in ljubeče. Oba skrajna vidika (koristnost in

izrazitost), ki sta integralni del visoko razvitega in družbeno pogojnega samospoštovanja

ter socialne zrelosti nadarjenih mladostnic, sta zelo pomembna pri njihovem nadaljnjem

razvoju. Omogočata namreč odpravo strahov pred socialno osamitvijo oz. zavrnitvijo in

pomagata pri izgrajevanju samozaupanja in samozavesti. Raziskave so pokazale, da

dekleta svoje samozaznavanje in dojemanje svoje koristnosti v družbi pojmujejo v tesni

povezavi s poklicnim zadovoljstvom v treh letih po končanem šolanju (prva leta

zaposlitve)«.

2.3 Odkrivanje nadarjenih učencev

Pojem odkrivanje nadarjenih učencev po Ferbežerju pomeni opazovanje vedenja in

prepoznavanje oz. iskanje znakov nadarjenosti, »identifikacija« pa pomeni določanje

vrste in stopnje nadarjenosti (spodbujanje razvoja nadarjenih učencev osnovne šole).

Izpostavila bom nekatera izhodišča za odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci

(Koncept, 1999, str. 6):

- »Pri odkrivanju nadarjenih učencev sodelujejo vsi pedagoški delavci in šolska

svetovalna služba. Po potrebi se šole povezujejo med seboj ter k sodelovanju

pritegnejo tudi strokovnjake zunanjih institucij.

- Termin »odkrivanje nadarjenih učencev« označuje celoten proces, ki vključuje

evidentiranje, identifikacijo ter seznanitev in pridobitev mnenja staršev.

Odkrivanje se praviloma izpelje v prvi in drugi triadi, po potrebi pa se ponovi še v

tretji triadi. S tem se zagotovi, da imajo vsi nadarjeni enake možnosti, da so

odkriti.

- Poleg pravočasnega odkrivanja nadarjenih učencev in organiziranja različnih

diferenciranih oblik dela z njimi je potrebno tudi njihovo kontinuirano spremljanje.

To vključuje spremljanje celovitega razvoja nadarjenih, vseh področij osebnosti.


12

- Učinkovita skrb za nadarjene učence predpostavlja ustrezne materialne in

kadrovske pogoje ter stalno strokovno izpopolnjevanje na področju odkrivanja in

dela z njimi.

- Skrb za nadarjene učence je del programa dela šole, pomemben del njenega

razvojnega načrta in vizije ter tako tudi pomembna naloga vodstva šole«.

V Konceptu (1999) so opisane tri stopnje odkrivanja nadarjenih učencev:

1. evidentiranje

Šolska svetovalna služba vodi evidenco evidentiranih učencev. V prvi stopnji niso

uporabljeni posebni ocenjevalni pripomočki in testiranja. Evidentirani učenci so tisti, ki

izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev:

a) Učni uspeh – učenec dosledno izkazuje odličen učni uspeh.

b) Dosežki – izjemni dosežki pri likovni, glasbeni, tehnični, športni ali drugih

dejavnostih.

c) Učiteljevo mnenje – ki si ga o učencu oblikuje med vzgojno izobraževalnim

procesom.

d) Tekmovanja – udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih

e) Hobiji – trajnejše aktivnosti, kje učenec dosega nadpovprečne rezultate in kaže

močan interes.

f) Mnenje šolske svetovalne službe – ki jo oblikuje na osnovi obstoječe evidence o

učencu in s pogovorno komunikacijo s strokovnimi delavci šoli.

2. identifikacija

Druga stopnja zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev.

Identificirani so tisti učenci, ki so vsaj na enem od slednjih kriterijev dosegli

nadpovprečen rezultat:

a) Ocena učiteljev – za ocenjevanje se lahko izberejo različni metodološko

neoporečni instrumenti, ki zajemajo slednja področja:

- razumevanje in pomnjenje snovi

- sposobnost sklepanja

- ustvarjalnost (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija)

- motiviranost in interesi

- vodstvene sposobnosti

- telesno-gibalne sposobnosti


13

- izjemni dosežki na različnih področjih

b) Test sposobnosti – individualni ali skupinski test (npr. WISC, Ravenove

progresivne matrice,…)

c) Test ustvarjalnosti – ( npr. Jellen-Urbanov TCT-DP, Torranceovi testi

ustvarjalnega mišljenja, …)

Na sestanku razrednega učiteljskega zbora, na katerem sodelujeta tudi šolska

svetovalna služba in koordinator za delo z nadarjenimi , se sprejme ugotovitev o tem ali

je učenec nadarjen.

3. seznanitev in mnenje staršev

V zadnji stopnji odkrivanja nadarjenih, svetovalna služba skupaj z razrednikom

seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo

mnenje o otroku.

4. priprava individualiziranega programa za nadarjenega učenca

Razširjena programska skupina za odkrivanje in delo z nadarjenimi, ki je bila

imenovana na Zavodu RS za šolstvo, je že v začetku izvajanja Koncepta odkrivanja in

dela z nadarjenimi v OŠ, oblikovala opomnik oz. obrazec za načrtovanje

individualiziranega programa (v nadaljevanju INDEP). Za oblikovanje INDEP je potrebno

soglasje staršev in učenca. Program vključuje štiri temeljne strukturne elemente:

- osnovni osebni podatki o učencu, podatki o času izvedbe identifikacije in

sodelujočih v pripravi programa,

- izhodišča za načrtovanje individualiziranega programa – značilnosti, potrebe,

interesi in želje učenca,

- načrt prilagajanja vzgojno-izobraževalnega dela pri pouku in drugih dejavnosti na

šoli ter zunaj nje,

- načrt sprotnega spremljanja in končne evalvacije načrta ter njegove morebitne

revizije (Bezić, 2012).

Ob sprejetju INDEP-a, razrednik mora obvestiti vse učitelje in pridobiti podpis

ravnatelja. Nato mora narediti tri fotokopije, saj en izvod mora oddati v svetovalno službo,

enega izroči staršem in učencu, enega si obdrži in shrani v osebno mapo (Bezić, 2012).

Pri pričetku izvajanja programa, vsak učitelj sam vodi dokumentacijo o tem, kako

konkretno poteka prilagajanje dela znotraj pouka ali v različnih dejavnosti. Sproti mora

vrednotiti uspešnost prilagajanja vzgojno-izobraževalnega dela glede na postavljene


14

cilje, načrtuje spremembe in dopolnitve. Ob koncu šolskega leta se izvede celovitejša

evalvacija, ob kateri se strokovnim delavcem, ki so bili prisotni pri postopku ali delu z

nadarjenim učencem, poroča o ugotovitvah in predlaga spremembe ali dopolnitve

programa (Bezić, 2012).

2.4 Delo z nadarjenimi učenci

»Ob uveljavitvi Koncepta je koordinatorstvo za otroke s posebnimi potrebami

prevzela šolska pedagoginja, ki skupaj z vodstvom šole in razvojnim timom, organizira

najrazličnejša usposabljanja v okviru pedagoških konferenc in strokovnih aktivov na

tematiko nadarjenih učencev, individualizacije in diferenciacije, aktivnih metod in oblik

dela, domačih nalog ipd.« (Fidler, 2012, v Bezič, 2012, str. 309).

Temeljna načela, iz katerih izhaja delo z nadarjenimi učenci po Konceptu (1999) :

- širitev in poglabljanje temeljnega znanja,

- hitrejše napredovanje v procesu učenja,

- razvijanje ustvarjalnosti,

- uporaba višjih oblik učenja,

- uporaba sodelovalnih oblik učenja,

- upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,

- upoštevanje individualnosti,

- spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,

- skrb za celostni osebnostni razvoj,

- raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,

- uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji oziroma drugimi izvajalci

programa,

- skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno

sprejeti,

- ustvarjanje možnosti za občasno druženje glede na njihove posebne potrebe in

interese.

V Konceptu (1999) imamo tudi predlagane oblike dela z nadarjenimi učenci: notranja

diferenciacija, fleksibilna diferenciacija, dodatni pouk, individualizirani programi za delo

z nadarjenimi, vzporedni programi, športne in kulturne sekcije, interesne dejavnosti,

kreativne delavnice, raziskovalni tabori, priprava za udeležbo na tekmovanjih, programi

za razvijanje socialnih spretnosti, osebno svetovanje učencem in staršem, izbirni

predmeti, itd.


15

Pomembno je, da upoštevamo individualne razlike v heterogeni skupini učencev.

Učni načrti so še vedno pomanjkljivi pri spodbujanju nadarjenih otrok, predvsem na

področju ustvarjalnosti. Če želimo biti čimbolj učinkoviti pri podajanju znanju, moramo za

skrb za nadarjene učence, zagotoviti in upoštevati slednja priporočila:

- sodelovanje s strokovnjaki predmetnega področja, univerzitetnimi profesorji,

absolventi, študenti;

- akcijski daljnoročni in srednjeročni načrt programa za uspešnejše učence;

- visoka pričakovanja in zahteve;

- jasna organizacijska, vsebinska in ciljna opredelitev;

- načrt diferenciranih programov – načrtovanje diferenciacije za uspešnejše

učence;

- načrt postopkov merjenja učinkovitosti programa (sprotna in končna evalvacija);

- dogovorjena oblika za zagotavljanje povratnih informacij;

- podpora in sodelovanje z drugimi učitelji, šolami in institucijami na lokalni in

državni (mednarodni) ravni;

- spremljanje poučevanja in zagotavljanje konstruktivne povratne informacije

izvajalcu programa;

- uporaba številnih drugih virov pri delu z učenci;

- raziskovalno, projektno, problemsko delo;

- uporaba alternativnih učnih oblik in metod (Kukanja Gabrijelčič, 2015, str. 114).

2.4.1 Učna diferenciacija in individualizacija

Zaradi razlik med učenci je ključno, da se upošteva vsakega posameznika ter

poskrbi, da ima zadovoljene potrebe, saj lahko le tako stremi k napredku. Strmčnik

(1993) klasificira razlike med učenci na: medspolne učne razlike, starostne učne razlike,

telesno-zdravstvene učne razlike, duševne učne razlike, razlike v učnem tempu in

emocionalno-motivacijske razlike.

Pojem diferenciacije pomeni, da izobraževalna institucija usmerja učence po

določenih učnih ali drugih razlikah v občasne ali stalne, homogene ali heterogene učne

skupine. Cilj organizacijskega ukrepa je predvsem prilagajanje pouka in učenja. Bistveno

pri diferenciaciji je spreminjanje posameznih učnih dejavnikov (Strmčnik, 1993).

Vogrinc (v Juriševič, 2014) izpostavlja tudi nekolikšno drugačen vidik (po Nolimal,

2012), saj označi diferenciacijo ne kot organizacijski, temveč kot pedagoški-psihološki in


16

didaktični ukrep. Diferenciacija je, »kako učitelj spreminja/prilagaja vsebino, dejavnosti,

metode in vire«.

Med prehodom na individualizacijo naj omenimo, da je diferenciacija učna

prilagoditev neke skupine. Pomembno pri individualizaciji pa je, da se osredotoči na

posameznega učenca in njegove učne ter druge posebnosti (Strmčnik, 1993).

Če povzamemo, pri diferenciaciji gre za spreminjanje in ločevanje posameznih učnih

dejavnosti, pri individualizaciji pa je izpostavljeno prilagajanje pouka glede na potrebe

posameznika (Nolimal, v Juriševič, 2014).

Teme smo se dotaknili z razlogom, da izpostavimo pomen vpliva šole na delo z

učenci. Nadarjeni učenci potrebujejo vsebinsko ter metodično bogat in raznolik program,

prav tako morajo biti problemske naloge in situacije prilagojene ravni posameznika.

Treba je spodbujati domišljijo, izvirnost ter ustvarjalnost nadarjenega učenca, da dojema

šolo kot izziv. Zagotoviti je treba tudi zahtevnejše učno gradivo, možnost pestre izbire

interesnih dejavnosti, da bo lahko nadarjeni izkoristil svoj potencial (Juriševič, 2014).


17

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Cilji študije primera so:

- ugotoviti, kakšne značilnosti in potrebe kaže učenka na kognitivnem, socialnem in

emocionalnem področju;

- ugotoviti, ali ima učenka izdelan INDEP (IP) in kako šola spodbuja njene

potenciale;

- ugotoviti, kako pri učenki nadarjenost vpliva na osebne, medvrstniške, socialne

odnose;

- ugotoviti, kaj učenki pomeni status nadarjenosti.

Opis: Leta 2014 je bila takrat 10-letna deklica identificirana kot nadarjena učenka.

Prepoznana je bila na naslednjih področjih:

- na psihološkem testu TTCT (test ustvarjalnega mišljenja)

- na ocenjevalni lestvici učiteljev (OL-NAD) je bila prepoznana kot nadarjena na

učnem, voditeljskem, gibalnem, tehničnem, literarnem, likovnem področju ter na

področju dramaturškega izražanja.

Pri testiranju sta bili uporabljeni psihodiagnostični sredstvi:

Standardne progresivne matrice SPM

Torranceov test ustvarjalnega mišljenja (TTCT) – besedna oblika A.

V učenkinem psihološkem poročilu je zapisano:

Učenka je v psihodiagnostičnem postopku sodelovala, sledila je navodilom, pri delu

je bila motivirana, vztrajna in pozorna.

Na SPM je učenka dosegla rezultat, ki nakazuje nedvomno nadpovprečne

intelektualne sposobnosti.

Na TTCT dosežen rezultat na področju fluentnosti, fleksibilnosti in originalnosti kot

skupen rezultat ustvarjalne sposobnosti ustreza nadpovprečnim rezultatom vrstnikov

njene starosti. (Učenka je dosegla 99 odstotkov)

Njena ustvarjalna sposobnost je zelo močna.


18

Mnenje: Učenka JE na psihodiagnostičnem preizkusu TTCT dosegla kriterij, ki je

določen za uvrstitev med nadarjene učence.

Izdelan ima individualizirani program.

S študijo primera smo želeli ugotoviti, kako se nadarjena učenka spopada s svojimi

potenciali (tj. nadarjenostjo), ali ji predstavlja breme ali motivacijo. Glede na opisane

značilnosti nadarjenih učencev v teoretične delu nas zanima, koliko lastnosti velja pri

konkretnem primeru določene nadarjene učenke.

3.2. Raziskovalna vprašanja

RV 1: Kakšne značilnosti in potrebe kaže učenka na kognitivnem in konotativnem

področju?

RV 2: Kako šola spodbuja in razvija učenkine potenciale?

RV 3: Ali ima in kakšne težave ima deklica po identifikaciji nadarjenosti na osebnem

področju?

RV 4: Kako razume in doživlja status nadarjenosti?

3.3. Metodologija

V diplomskem delu bomo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja

(študija primera).

Vzorec sestavljata 11-letna učenka ter šolska svetovalna delavka na šoli, ki izvaja

postopek odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci.

Podatke smo zbirali z:

- Individualnim polstrukturiranim intervjujem

- fokusiranim intervjujem s svetovalno delavko

- analizo dokumentacije (osebna mapa otroka)

Intervjuje smo posneli in kasneje opravili transkripcijo.

Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo kvalitativne analize. Analiza je potekala po

naslednjih fazah: (1) urejanje gradiva, (2) določanje enot kodiranja, (3) pripisovanje

pojmov in kategorij, (4) izbor in definiranje relevantnih pojmov in kategorij, (5)

vzpostavljanje odnosov med kategorijami, (6) oblikovanje teorije. Postopek analize smo

predstavili v kodirni tabeli.


19

3.4. Rezultati in razprava

Opis deklice:

11-letna deklica, ki obiskuje 6. razred osnovne šole je od leta 2014, ko je obiskovala 4.

razred, identificirana kot nadarjena učenka.

Odrašča v petčlanski družini. Ima dve starejši sestri, stari 21 in 24 let.

Testiranje za identifikacijo potencialne nadarjenosti učenke je opravljala dne, 6. 3.

2014. Ob tem je povedala, da se zelo dobro spominja testa in konkretnih primerov nalog,

ki jih je reševala. Učiteljica jo je predhodno obvestila o namenu testov. Prav tako je dobila

navodila, da je zaželeno, da se vrstnikom ne izda informacij, zakaj je bila učenka odsotna

da ima drugačen status. Učenko je bilo pred in med pisanjem testa strah, saj ni želela

razočarati učiteljice. Iz tega primera lahko razberemo občutljivost učenke, čustveno

globino in intenzivnost, ki sovpada z bistvenimi značilnosti na emocionalnem področju.

Nadarjena učenka je zelo navezana na družino. Rada telovadi, ustvarja in se ukvarja

s psom. Zanimajo jo družabne igre, še posebej monopoly in iskanje zaklada. Zelo rada

se udeležuje šolskih tekmovanj, najljubše ji je Tekmovanje za Cankarjevo priznanje, zato

ker je obvezno branje knjige in ker lahko pri pisanju uporabi svojo domišljijo. Nima veliko

prijateljic, svoj prosti čas raje izkoristi drugače kot v družbi z vrstnicami.

Učno-storilnostno in miselno spoznavno področje:

Učenka kaže tipične lastnosti, ki so povezane s kognitivnih razvojem nadarjenih

učencev. Ima zelo razvite jezikovne sposobnosti, kar se kaže pri njenih uspehih na

splošnem učnem področju ter na besedno-jezikovnem področju. Vsako leto je učenka

odlična, v šoli ima zelo dobre ocene. Je samozavestna, poudari, da je bila morebitna

slabša ocena pri preverjanju znanja posledica učiteljičinega počutja, ne pa njene

nevednosti. Za nadarjene učence je značilno, da imajo v šoli najvišje ocene, in to se pri

učenki tudi kaže. Dosegla je prvo mesto na Tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Visoka

mesta je dosegla tudi na tekmovanju iz logike in Vegovem tekmovanju. Za svoja leta je

zelo samostojna, kar je potrdil pogovor s starši, saj so rekli, da zelo rada pomaga pri

hišnih opravilih, pohvalili so njeno odgovornost, skrb za šolo. Učenka ne deluje

egocentrično, ravno obratno. Skrbi jo, kako se počutijo ljudje okoli nje, še posebej

najbližji. Ne počuti se dobro, če pride do konfliktov, to jo skrbi in po najboljših močeh se

trudi, da pomiri situacijo.

Sodeč po rezultatih na tekmovanjih, ima razvito divergentno mišljenje in logično

mišljenje.


20

Če upoštevamo učenkine želje, in sicer željo po učenju francoščine in široki izbiri

predmetov, lahko sklepamo, da stremi k široki razgledanosti.

Ustvarjalnost:

Učenko zanimajo umetniške dejavnosti, vendar do sedaj ni imela veliko možnosti na

tem področju. Glasba ni bila nikoli velik del njenega življenja, se pa je zato rajši posvečala

športu, risanju in pisanju. Zelo rada riše, še posebej, ko ima prosto pot pri izbiranju teme.

Ustvarjalnost je razmišljanje na nov in drugačen način, rezultat so izvirni dosežki. Zelo

rada izdeluje novoletne ali rojstnodnevne voščilnice. Sposobna je ustvarjati nove ideje,

na vpogled mi je dala tudi knjigo, ki jo je sama napisala. Vzela je več listov papirja A4

formata in jih prepognila. S spenjačem jih je spela ob strani in dobila obliko knjige. Ročno

je napisala zgodbo o dečku, ki je med kopanjem v morju naletel na delfina. Zgodbi je

dodala tudi primerne ilustracije, povezane z vsebino. Knjigo je napisala pri devetih letih.

Veliko nam pove dejstvo, da je to naredila v prostem času, ker se ji zdi zabavno in je

svoje kreativne ideje želela uresničiti.

Emocionalno področje:

Nadarjena učenka išče emocionalne stike predvsem s starejšimi osebami. Veliko

časa preživi s starši in starejšimi sestri. Iz intervjuja lahko sklepamo, da je zelo čustvena

oseba. Zelo je nemirna, če pride do konflikta, že med pogovorom sem čutila čustveno

intenziteto. Med pogovorom ni vzpostavila očesnega stika, ampak je pogledovala k tlom.

Podobno se je odzvala med pogovorom o prijateljstvu. Ni ji všeč, da jo sovrstniki včasih

izločijo iz igre in da čas v šoli med odmori preživi sama. Je občutljiva in veliko globje

dojema spore kot njene vrstnice.

Primer lahko povežemo s Swordom (2007), saj pravi, da se nadarjeni otroci

čustveno močno navežejo na osebe ali stvari. Deklica je zelo povezana z družino. Zdi

se mi zelo lepo, da ima v družinskem okolju tako trdne odnose, vendar bi se lahko

povezala tudi z nekom njene starosti. Verjamem, da je težko srečati nekoga na isti

intelektualni ravni, s katerim bi imela podobne interese. Na razume, zakaj jo imajo včasih

za prevzetno, če pove svoje mnenje na drugačen, ampak po njenem čisto primeren

način. Pri deklici je opaziti trditev Grossa (2004), ki pravi, da ko pride do vključevanja in

sprejetja v družbo vrstnikov, nadarjeni otroci doživljajo velike pritiske.

Intenzivnost čustvenih odzivov ni negativna lastnost, saj tako deklica bolje zaznava

svet okoli sebe. Ne kaže znakov depresije, ampak deluje veselo in živahno.


21

Odnos z vrstniki:

Učenka ima z vrstniki nestabilen odnos. Opazimo veliko podobnosti s podano teorijo

o socialnih značilnostih nadarjenih otrok (učencev). Iz intervjuja z učenko lahko

razberemo, da se je odnos poslabšal po identifikaciji nadarjenosti. Ključen je bil dogodek,

ko so prijateljice izvedele, kaj pomeni biti nadarjen in kdo v razredu ima »posebne

ugodnosti«. Povsem naravno čustvo je ljubosumje, ki so ga prijateljice morebiti čutile.

Med pogovorom o vrstnikih sem začutila učenkino žalost. Razbrala sem, da ji je težko.

Sicer je rada samostojna in čuti, da druženje s sošolkami zanjo ni primerno. Omenila je,

da ima sedaj (dve leti po identificiranju) malo boljši odnos z vrstnicami, vendar se vseeno

velikokrat skregajo oziroma je ne razumejo.

Učenkin odnos z vrstnicami lahko povežemo s teorijo. Tako kot pravijo Ferbežer,

Težak in Korez (2008), se učenka ne počuti nadrejena svojim vrstnicam. Prekomerno je

zaskrbljena, da njen pristop in vedenje nista primerna.

Bezić (2012) pravi, da so nadarjeni učenci pogosto socialno nezreli. Pri nadarjeni

učenki nisem opazila nezrelosti, vendar le to, da ni še srečala osebe, s katero bi se

povezala na več področjih. Zanimajo jo stvari, s katerimi se ukvarjajo nekaj let starejši

učenci. Zelo rada je imela dodatne ure, ki so se jih udeleževali le nadarjeni učenci

različnih starosti. V skupini se je počutila sproščeno in samozavestno. Ima potrebo po

primernih vrstniških odnosih in bi rada imela prijatelja s podobno umsko in razvojno

starostjo. Pri dodatnih urah se je družila z učenci, ki so to njeno potrebo uspeli zadovoljiti.

Pri deklici je opaziti napredek na socialni ravni, saj pravi, da so sedaj odnosi v šoli v

redu. Se ne druži veliko z vrstniki, ampak ne prihaja do konfliktov in ima z vsemi civiliziran

odnos. Pomembno je, da vsak dela to, kar si želi, in učenka je zadovoljna s trenutno

situacijo.

Odnos z družino in sorojenci:

Z nadarjeno učenko sva se dotaknili tudi teme na področju odnosa z družino. Čim

sva prešli s teme o vrstnikih na družino, sem opazila učenkino veselje. V družinskem

okolju se počuti zelo dobro. Vsekakor se da sklepati, da je odraščala v pozitivnem in

motivacijskem družinskem okolju. Zelo zanimiva in neobičajna reakcija je bila pri

opisovanju spomina o odkritju identitete dedka Mraza. Učenka je že pri osmih letih kazala

osebnostne lastnosti, ki so značilne za nadarjene otroke. Dobljeno informacijo je veliko

bolj obdelala kot ostali otroci, saj si je po procesiranju zastavila vprašanje: »Zakaj so mi

starši lagali?« To vprašanje sem povezala z miselno-spoznavnim področjem

osebnostnih lastnosti. Očitno je imela že zelo razvito logično mišljenje, saj je podatek o


22

identiteti dedka Mraza dobro analizirala in sposobno sklepala ter pri tem upoštevala tudi

druge dejavnike. Učenkina zrelost je lahko

tudi posledica odraščanja s starejšima sestrama. Tako rekoč so v družini štiri odrasle

osebe. Sestri ima zelo rada, se zgleduje po njima, zato lahko sklepamo, da jo je

odraščanje v takem okolju pripeljalo do predčasne socialne zrelosti.

Iz teoretičnega dela smo izvedeli, da ima lahko sorojenec negativno mnenje o

nadarjenosti. Lahko se počuti zapostavljenega, manjvrednega in nesposobnega. V tem

primeru to ne drži, verjetno zaradi starostne razlike. Sestri sta že odrasli in zelo ponosni

na najmlajšo sestrico. Sklepamo lahko, da če bi bila razlika med sorojenkami manjša,

temu morda ne bi bilo tako. V večini primerov pride do tekmovalnosti med vrstniki, ki so

istih let. Če bi bil eden še nadarjen, bi lahko med njimi prišlo do kar velikega nelagodja.

Glede na to, da je družina primarna in hkrati odločilna komponenta v razvoju

nadarjenega otroka, lahko sklepamo, da ima nadarjena učenka prave usmeritve pri

doseganju svojega potenciala.

S predstavitvijo deklice na različnih področjih razvoja smo prišli do zaključka, da

učenki nadarjenost ne predstavlja bremena razen pri odnosih z vrstniki. Nima

izoblikovanih trdnih prijateljskih odnosov, ampak si jih želi. Zaveda se, da še ni spoznala

osebe, ki bi podobno razmišljala. Učenka se zaveda svojih potencialov, rada bi jih

razvijala, vendar je mnenja, da ji šola tega ne omogoča. Želi si več pozornosti in da bi

se učitelji več ukvarjali z nadarjenimi učenci. Šola ji je všeč in zelo rada se uči novih

stvari. Zelo je motivirana. Moti jo, da zaostajajo s snovjo, da nimajo več dodatnih ur za

nadarjene učence, da ji ni omogočeno, da bi se učila novih stvari. Poudarila je, da se

učitelji bolj ukvarjajo z učenci, ki ne dosegajo minimalnega znanja. Pomembno je, da se

trudi in da ne izgubi svojega zagona.

Intervju s šolsko pedagoginjo

Z intervjujem s šolsko pedagoginjo smo želeli ugotoviti, ali šola spodbuja učenkine

potenciale, skrbi za celosten razvoj in realizacijo potreb, želja, interesov itd.

Ugotovimo, da je deklica na testih dosegla visoke rezultate, po čemer lahko

sklepamo, da je zelo perspektivna. Po intervjuju sodeč, se v šoli nadarjenim učencem

ne nameni veliko časa. Učenka je imela prvo leto dodatni pouk enkrat tedensko, kjer so

utrjevali in poglabljali tekočo učno vsebino, v šolskem letu 2015/16 pa so to ukinili. To so

storili zaradi preobremenjenosti učencev in premalo interesa ter premajhne udeležbe.


23

Ostale so priprave za tekmovanja in v mesecu juniju so nadarjene učence peljali na

enodnevni izlet v hišo eksperimentov in observatorij . Vsak nadarjen učenec izstopa na

različnih področjih in ima drugačne interese. Veliko učencev zato že z začetkom

šolskega leta prične obiskovati razne krožke in dejavnosti, zato postanejo hitro

preobremenjeni. Lahko sklepamo, da je potemtakem razvoj zelo odvisen od

posameznika. Potrebuje notranjo motivacijo za doseganje ciljev. Lahko zaključimo, da

šola spodbuja učenkino nadarjenost, tako da jo motivira za priprave na tekmovanja, da

se teh udeležuje ter doseže visoke rezultate. Dober rezultat vpliva na posameznika tako,

da se mu poveča samopodoba, da je ponosen nase in si želi še takih napredkov, kar ga

žene in motivira za naprej.


24

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

V diplomskem delu smo predstavili kognitivne, socialne in čustvene lastnosti

nadarjene učenke, postopek ter občutja učenke identifikaciji nadarjenosti. Poglobili smo

se tudi v to, kako šola spodbuja učenkine potenciale in na katerem področju najbolj

izstopa njena nadarjenost.

Ključna spoznanja do katerih smo prišli so:

i) Učenka kaže višje sposobnosti in dosežke na kognitivnem področju, kar se še

posebej odraža na naslednjih področjih: odlični uspeh ob koncu vsakega šolskega leta,

doseženo dvakrat 1. in enkrat 3. mesto na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, 1. in 3.

mesto na tekmovanju iz logike in 1. in 3.mesto na Vegovem tekmovanju.

ii) Pri raziskovalnem vprašanju o tem, kako šola spodbuja učenkine potenciale, smo

z intervjujem tako učenke kot tudi šolske svetovalne delavke ugotovili, da se šola pri

spodbujanju učenkinih potencialov osredotoča najbolj na tekmovanja iz znanja. Ugotovili

smo, da v tekočem šolskem letu (2015/2016) na šoli ni bilo specifičnih obogatitvenih

aktivnosti ali delavnic za nadarjene učence, z izjemo eno-dnevnega izleta.

iii) Po identifikaciji nadarjenosti se pri deklici ni veliko spremenilo. učenka

nadarjenost doživlja zelo pozitivno. Vesela je »posebnih ugodnosti«, ki jih je deležna.

Med le te sodijo dodatne ure (dodatni pouk) , kjer se veliko več nauči. Zanimivi so ji tudi

izleti, ki so jih imeli izključno nadarjeni učenci. Obiskali so hišo eksperimentov in

observatorij. Nedvomno rada hodi v šolo in se rada uči. Rada se udeležuje šolskih

tekmovanj in je zelo motivirana. Je zelo pozitivna oseba in je na dobri poti do uresničitve

svojih potencialov

iv) Učenki status nadarjenosti pomeni veliko motivacijo. Želi si doseči dobre rezultate

na učnem področju in se izkazati na mnogoterih drugih področjih. Kljub temu status

nadarjenosti doživlja sproščeno, ta ji ne predstavlja velikega bremena. Razume, da je

intelektualno bolj sposobna od svojih vrstnikov, vendar se ne počuti pomembnejša od

njih. Osredotočena je na uresničitev svojih potencialov.

Poleg tega:

- Opazimo čustveno globino, občutljivost in skrb za druge, kar sovpada s teorijo o

emocionalnih značilnostih nadarjenih otrok.

- Zaradi intenzivnejšega doživljanja čustvenih reakcij, jo lahko še najmanjša stvar

vrže iz tira. To smo spoznali preko učenkinega odnosa z vrstniki. Ker so nadarjeni

učenci iz različnih razredov in različne starosti, bi morebiti bilo najboljše ustvariti


25

krožek ali samo pogovor/druženje, saj bi se lahko tako spoznali med sabo in

dopolnili to praznino na socialnem in tudi čustvenem področju.

- Odrašča v pozitivnem, motivacijsko bogatem družinskem okolju. Družina jo

razume, spodbuja in ji pomeni varno čustveno zatočišče.

- Ima težave z vrstniki, predvsem na področju navezovanja stikov. To jo zelo

bremeni, saj bi si rada ustvarila trdna prijateljstva. Zaveda se, da je njeno

mišljenje drugačno od vrstnic in se počuti nelagodno v njihovi družbi. Nima dobre

prijateljice, v šoli se rajši druži s sošolci (z dečki). Z vrstnicami pride hitro do

konflikta, saj jo ne razumejo, dečki se do nje primerneje obnašajo. Rada se druži

predvsem s starejšimi deklicami, saj se bolje razumejo in se v njihovi družbi

počuti bolj sproščeno.

Značilnosti nadarjene učenke lahko povežemo s teoretičnimi spoznanji, saj smo

našli kar nekaj skupnih točk. Emocionalne značilnosti jo kar zaznamujejo, saj jo spremlja

velika intenzivnost čustvenih reakcij, je občutljiva in hitro ranljiva. Prav tako lahko

nadarjeno učenko povežemo s socialno izoliranostjo, saj prosti čas rada preživi sama.

Ni ji še uspelo priti do skupnega jezika z vrstnicami, zato se rajši druži s starejšimi učenci.

Ima visoke sposobnosti na učno-storilnostnem, miselno-spoznavnem in ustvarjalnem

področju. Poleg odličnega uspeha je dosegla najvišja mesta na Cankarjevem in

Vegovem tekmovanju. Je zelo ustvarjalna, prišla je že do svojih originalnih idej, ena

izmed teh je bila zgodba, ki jo je napisala pri devetih letih. Ima pozitivno samopodobo,

ki je značilna za nadarjene deklice, saj jo lahko povežemo s slednjimi značilnostmi: je

sočutna z drugimi, je bolj neodvisna, ker ne potrebuje odobravanja drugih, je odgovorna

ter pogumna in bolj radovedna pri sprejemanju novih izzivov, si postavlja visoke, vendar

dosegljive cilje.

Prišli smo do spoznanja, da so nekatere lastnosti nadarjenih otrok popolnoma

drugačne od naše študije primera. Ključna misel diplomske naloge pri tem je, da ima

vsak nadarjen učenec svojevrstne, drugačne potrebe. Zato je toliko bolj pomembno, da

nadarjenega učenca spoznamo, ter oblikujemo individualizirani učni program, ki mu bo

odgovarjal.


26

5 LITERATURA IN VIRI

Bezić, T., Rupnik Vec, T., Juriševič, M., Rostohar, G., Lep, B., Nolimal, F., … Hanžič,

A. (2012). Vzgojno – izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole.

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Castellano J. A., Frazier A. D. (2011). Special populations in gifted education. Texas:

Prufrock Press Inc.

Cross, T. (2005). The social and emotional lives of gifted kids: Understanding and

guiding their development. Texas: Prufrock Press Inc.

Ferbežer, I., Težak, S., Korez, I. (2008). Nadarjeni otroci. Radovljica: Didakta d.o.o.

Ferbežer, I., Težak, S., Korez, I. (2008). Samopodoba nadarjenih otrok. Radovljica:

Didakta d.o.o.

Ferbežer, I. (2002). Celovitost nadarjenosti. Ljubljana: Založba EDUCA.

Ferbežer, I., Kukanja, M. (2008). Svetovanje nadarjenim učencem. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Freeman, J., Garces Bascal, R.M. (2015). Gender differences in gifted children.

Pridobljeno 13.5.2016, http://www.joanfreeman.com/pdf/Freeman-Garces-Bascal-

on-gender-2015.pdf.

Glogovec, Z. in Žagar, D. (1990). Nadarjeni otroci v vrtcu. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Juriševič, M. (2012). Nadarjeni učenci v slovenski šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta

Univerze v Ljubljani.

Juriševič, M. (2014). Spodbudno učno okolje: Ideje za delo z nadarjenimi v osnovni

šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Krafft, T., Semke, E. (2008). Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost. Ljubljana:

Mladinska knjiga Založba, d.d.

Krek, K., Metljak, M. (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Kukanja Gabrijelčič, M. (2015). Nadarjeni in talentirano učenci. Med poslanstvom in

odgovornostjo. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno

središče, Univerzitetna založba Annales.


27

Strmčnik, F. (1993). Učna diferenciacija in individualizacija v naši osnovni šoli.

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

Wolfang, N. (1987). Spodbujanje in odkrivanje nadarjenih otrok. Ljubljana: Državna

založba Slovenije.

Žagar, D., Artač, J., Bezič, T., Nagy, M., Purgaj, M. (1999). Koncept odkrivanja in dela

z nadarjenimi otroci v devetletni osnovni šoli. Pridobljeno 21.3.2016,

http://www.zrss.si/pdf/210911135740_ssd_nadarjeni20koncepto%C5%A1.pdf.

Željeznov Seničar, M. (2010). Socialne in čustvene potrebe nadarjenih in talentiranih.

Ljubljana: MiB d.o.o.


28

6 PRILOGE

6.1 Intervju z nadarjeno učenko

Rada hodiš v šolo, ti je všeč šola?

Ja, zelo mi je všeč.

Kateri je tvoj najljubši predmet, kaj se najrajši učiš?

Najljubši predmeti so mi angleščina, športna vzgoja in likovna umetnost.

Kaj najrajši počneš v prostem času?

V prostem času rada rišem, pišem in telovadim.

Imaš veliko prijateljic?

Nimam jih ravno veliko.

Zakaj?

Ker imam nesramne sošolke, se ne razumemo najbolj. Rada počnem druge stvari.

Družim se s sosedo, ampak je dve leti starejša in je vedno več časa s svojimi

sošolkami.

Kaj najraje počneš s svojimi prijateljicami?

Gremo na sladoled ali pa smo pri kakšni prijateljici doma in se igramo šolo.

Kako se počutiš doma?

Zelo lepo.

Se dobro razumeš s starši in s sestrama?

Ja, zelo dobro se razumemo.

Kakšno otroštvo si imela? Opiši mi tvoje najljubše spomine.

Imela sem se zelo lepo. Veliko časa sem preživela z družino, hodili smo na plažo, se

družili doma, veliko smo potovali. Spomnim se, ko smo bili v zabaviščnem parku in

smo šle na konjičke s sestrama in smo bile vse tri skupaj. Vsako leto ko je konec

šolskega leta me sestri peljejo na sadno kupo. To je naša tradicija.


29

Si bila kdaj jezna na starše? Se ti zdi, da se ti je zgodila kdaj krivica?

Nekaj se mi je zgodilo kar nebom nikoli pozabila. Pri osmih letih sem izvedela, da

»dedek mraz« ne obstaja. Starši so mi lagali, da mi ponoči nosi darila en starček v

rdečem. Zelo sem bila jezna na njih, ne morem verjeti kako so mi lahko lagali toliko let.

V šoli smo se pogovarjali s sošolci in takrat sem izvedela resnico. Lahko bi mi

enostavno povedali, da mi oni kupujejo darila in vse bi bilo v redu.

Ali pride v družini kdaj do konfliktov? Kako se odzoveš na to?

Ne pride do konfliktov. Zelo sem vesela, ker se res dobro razumemo. No, sestri se

znata kdaj skregat, ampak je potem kmalu spet v redu. Se pa je že zgodilo, da sta

mama in tata kričala en na drugega in potem se nista pogovarjala dva dni. Takrat mi ni

bilo lepo, me je bilo strah, da se bosta ločila. Ko se je to zgodilo sem vedno spala pri

najstarejši sestri, ker me je ona potolažila. Spim velikokrat pri sestri, ker ima veliko

posteljo in mi je zelo lepo z njo.

Se veliko družiš s sestrama?

Se družimo kar veliko. Najstarejše sestre ni bilo eno leto doma, ker je potovala. Ampak

je že od oktobra doma in preživiva veliko časa skupaj. Rade hodiva v kino, pelje me na

kosilo v kitajsko restavracijo, greva na plažo. Tako tudi z drugo sestro. Všeč mi je ko se

igramo skupaj karte 1 ali monopoly.

Ali se spominjaš psiholoških testov, ki si jih opravljala v 4. razredu? Kako si se

takrat počutila? Si vedela zakaj to počneš?

Testov in celo nalog se še vedno zelo dobro spominjam. V eni nalogi je bila narisana

kartonasta škatla in si moral napisati kaj je v kartonasti škatli, kaj bi lahko bilo. V eni

nalogi je bil narisan škrat, ki je gledal jezero in svoj odsev. Moral si napisati kaj se je

dogajalo pred tem, kaj se bo dogajalo za tem in kaj škrat vidi v jezeru. Imeli smo

določen čas za pisanje. Učiteljica mi je pred testi povedala, da imam boljše ocene od

sošolcev in se ji zdi, da boljše razmišljam kot drugi, imam veliko domišljije, pa je želela,

da me preverijo s testi za take učence. Bilo me je strah, da bom slabo pisala, da bom

razočarala učiteljico. Ampak sem vesela, da sem teste zelo dobro pisala in je bila

učiteljica zadovoljna.

So pričeli starši se drugače obnašati s teboj odkar si bila identificirana kot

nadarjena? Kaj pa sestri?


30

Ne, doma ni bilo nič drugače. Nikoli niso bili jezni, če sem dobila oceno 4, enkrat sem

dobila tudi 3. So mi povedali, da se bom drugič bolj potrudila pa bo že boljše in naj ne

skrbim. Jaz sem bila žalostna, starši pa so me potolažili.

So tvoji vrstniki vedeli, da si nadarjena? Se je njihov odnos do tebe spremenil?

Sprva niso vedeli, ampak čez čas so ugotovili in so bili jezni, ker oni niso bili nadarjeni.

Takrat se en čas nisem družila s sošolci. Sedaj pa smo spet prijateljice in trenutno je

vse redu. Čeprav se velikokrat skregamo. Izločijo me iz igre in tudi po cel teden sem v

šoli sama in zato se ne počutim najboljše. Imam rada šolo, ampak takrat jo ne

obiskujem rada, ker vem, da bom videla sošolke.

Si se počutila drugačno od vrstnikov? Da ne sodiš med njimi?

Malo na začetku, ker mi je učiteljica rekla, da imam boljše ocene in izstopam. Rekla mi

je tudi, da ne smem povedati nobenemu, ko smo imeli teste in tudi po tem ko sem bila

identificirana kot nadarjena. Samo sčasoma so zvedeli vsi. Nisem se nikoli počutila, da

ne sodim v moj razred.

So se učitelji do tebe drugače obnašali? Kakšen je bil vaš odnos po prejetju

naziva?

Ja, opazila sem, da se drugače obnašajo do mene. Čim sem dobila malo slabšo

oceno, so mi učitelji rekli, da so razočarani. Sem imela občutek, da več pričakujejo od

mene. Zdi se mi, da sem dobila kdaj težja vprašanja pri spraševanju.

Kako si se ti počutila po spoznanju, da si nadarjena? Si pričela drugače

razmišljati, se je kaj drastično spremenilo?

Bila sem ponosna nase, vesela. Pričela sem si želeti boljše uspehe u šoli, imeti najvišje

ocene.

Kakšne ocene imaš v šoli in kakšni so bili do sedaj tvoji šolski uspehi?

Vedno sem bila odlična. Imam veliko petk. Štirico dobim kadar se ne učim veliko.

Dobila sem tudi trojko. Krivim učiteljico, ker preveč zahteva in me je vprašala snov, ki

se je nismo učili. Pri spraševanju je odvisno kakšne volje je učiteljica. Kadar ima slab

dan vpraša snov, za katero je rekla, da ne sprašuje.

Ali obiskuješ kakšno umetniško dejavnost (glasba, ples, risanje) ?

Naslednje leto bom hodila na likovno snovanje, do sedaj tega nisem imela na voljo.

Vpisala sem se na ples, vendar zaradi premajhnega zanimanja nismo imeli. Lahko bi

trenirala ples, ampak je veliko treningov in tekmovanj. Zanima me veliko različnih stvari


31

in nisem želela porabiti ves čas za ples. Glasbo rada poslušam. Nikoli pa se nisem

učila igrati kakšen glasbeni instrument in ni me ravno zanimalo to področje. Veliko rajši

rišem. V šoli pri likovni umetnosti veliko slikamo, ampak vedno učitelj določi temo.

Rada rišem doma v prostem času, saj tako si lahko sama izberem kaj bi rada narisala.

Napisala sem že kratko knjigo, ki sem si jo sama izmislila in jo dopolnila z risbami.

Katere stvari ti pridejo na misel ob besedi ustvarjalnost?

Ob besedi ustvarjalnost mi pride na misel risanje in ustvarjanje – da naredim kakšen

izdelek iz različnih materialov. Pomembno pri tem je, da si moraš sam nekaj izmisliti,

uporabiti svojo domišljijo.

Ustvarjalnost je razmišljanje na nove in drugačne načine, kjer rezultat so

originalni in ustrezni dosežki. Ali sebe povezuješ z ustvarjalnostjo in zakaj?

Ja se povezujem. Lani na Cankarjevem tekmovanju mi je rekla učiteljica, da sem imela

nekaj pravopisnih napak, ampak zaradi tega, ker je bilo tako ustvarjalno, lepo napisano

sem dosegla prvo mesto. Prebrati smo morali knjigo Junaki z ladje Argo pisateljice

Gaje Kos. Napisati smo morali vodnik za Argonavte in česa se morajo paziti.

Si seznanjena z individualiziranim programom?

Vem, da sem imela v preteklih letih izdelan program. Za letošnje šolske leto nisem pa

ravno prepričana ali ga imam.

Si sodelovala pri izdelavi programa?

Ne, nisem sodelovala.

Si zadovoljna z obsegom dela za nadarjene učence?

Ne. Letos nismo imeli dodatnih ur. Imeli smo samo izlet konec šolskega leta v Grinjan,

ki je trajal le en dan. V preteklih letih smo imeli enkrat na teden dodatno uro za

nadarjene učence, ker se je učiteljica prostovoljno javila, da bo vodila ure in se

ukvarjala z nami.

Si želiš več pozornosti na šoli za nadarjene otroke? Zakaj in kako?

Vsekakor. Všeč so mi bile dodatne ure, kjer smo bili samo nadarjeni učenci. Letos mi ni

všeč, ker tega ni. Lahko bi imeli dodatne izbirne predmete za nadarjene učence. Zelo

rada bi se učila francoščine, vendar to na šoli ni mogoče. Naslednje leto bom

obiskovala izbirni predmet likovno snovanje. Veliko več stvari me zanima, ki bi se jih

rada učila in zaradi tega si želim več pozornosti. Učitelji preveč pozornosti posvečajo

učencem, ki niso uspešni v šoli, ki se premalo trudijo in imajo slabe ocene. Zaradi tega


32

zaostajamo s snovjo in se novih stvari učimo zelo počasi. Želim si, da bi imeli izbirne

predmete iz več različnih tem. Imamo preveč osnovne predmete, že samo iz predmeta

zgodovine bi lahko naredili več predmetov, kjer bi bile snovi bolj podrobne.

Kako dojemaš naziv nadarjene? Misliš, da ti to predstavlja kakšno breme, si

mogoče več pod pritiskom, ker se bojiš neuspeha?

Mi ne predstavlja breme, ampak bolj motivacijo. Breme mi predstavlja pri odnosu s

sošolkami, ker imam občutek, da so ljubosumne. Se mi je že zgodilo, da so me izločile

iz igre in razlog je bil, da sem prepametna za njih. Zdelo se mi je, kot da so se

norčevale iz mene.

Ali rada hodiš na tekmovanja? Katero je tvoje najljubše, zakaj?

Ja, zelo rada. Najljubše tekmovanje mi je Cankarjevo, zato ker sem pri tem najbolj

uspešna ter lahko pri reševanju uporabim domišljijo.

Kateri bi bil tvoj idealen poklic?

Rada bi bila pisateljica. Zelo rada berem knjige in napisala bi rada fantazijsko knjigo,

ker si zelo rada izmišljujem stvari. Rada bi ustvarila svoj svet, kjer je vse mogoče.

6.2 Intervju s svetovalno delavko

Kako bi opisali nadarjeno učenko?

Učenka je zelo vestna in odgovorna. Zelo je pozitivna, udeležuje se veliko tekmovanj iz

različnih področjih. Učitelji imajo pozitivno mnenje o njej,

Ali ima učenka izdelan INDEP?

Program ima izdelan.

Kakšni so cilji individualiziranega programa? Kakšne metode in oblike dela

vključujejo (iz programa) ?

Cilji individualiziranega programa:

- Širitev in poglabljanje temeljnega znanja ter uporaba višjih oblik učenja.

- Razvijanje ustvarjalnosti in sodelovalnega učenja preko raznovrstne ponudbe.

- Spodbujanje samostojnosti in odgovornosti ter skrb za celostni razvoj učenca.

- Upoštevanje in krepitev močnega področja/interesa.


33

Metode in oblike dela:

- Individualne zadolžitve, kooperativno učenje in skupinsko delo.

- Dodatni pouk, obogatitveni programi in izbirni predmeti.

- Interesne dejavnosti, kreativne delavnice, dnevi dejavnosti, raziskovalni tabori.

- Priprave na udeležbo na tekmovanjih.

- Programi za razvijanje socialnih spretnosti ter za osebni in socialni razvoj.

- Osebno svetovanje učencem in staršem.

Katere so vključene aktivnosti, interesne dejavnosti in tekmovanja učenca v šoli

in izven šole?

Nadarjena učenka se udeležuje priprav na tekmovanja (tekmovanje iz slovenščine,

Cankarjevo, Vegovo, tekmovanje iz logike). Udeležila se je tekmovanj na državni in

mednarodni ravni. Obiskuje likovno in glasbeno delavnice, pod interesne dejavnosti pa

sodijo kajak, gimnastika in lokostrelstvo.

Kakšna je bila evalvacija realizacije in uspešnosti programa v šolskem letu

2014/2015?

Učenka je delovna in prizadevna. Med šolskim letom je obiskovala tudi delavnico za

nadarjene in novinarski krožek, kjer se je pokazala kot ustvarjalna in najbolj aktivna.

Kako se v šoli spodbuja učenkino nadarjenost?

Veliko nadarjenih učencev na naši šoli, ne le omenjena učenka, obiskujejo veliko noter

in zunaj šolskih aktivnosti. Pri pogovoru s starši razberem, da so učenci že dovolj

obremenjeni. V primeru učenke smo veliko časa namenili za priprave na tekmovanja,

kjer je v šolskem letu 2014/2015 posledično dosegla na vseh 1. mesto. Veliko je

motivirana in ima željo po znanju. Še dve leti nazaj smo izvajali posebne likovne in

glasbene krožke za nadarjene učence, vendar ni bilo veliko interesa.

Kdaj ste nazadnje imeli kakšno dejavnost za nadarjene učence?

V sredo 22.6 smo organizirani eno-dnevni izlet za nadarjene učence od . do 8. razreda.

Obiskali smo hišo eksperimentov in planetarij v Grinjanu. Vodiči so govorili v

italijanskem jeziku, kar je bil posebno doživetje za učence. Tri eksperimente so izvedli

skupinsko, nato pa so imeli proste roke in so lahko sami raziskovali kako določene

stvari delujejo. V planetariju je razlaga o vesolju prav tako potekala v italijanskem

jeziku.

diplomsko delo. lea Špende€¦ · jo moti in kaj bi spremenila v času rednega pouka . na...

Documents