drevesa_učna_pot

Drevesa in grmi na Loški učni poti

1

Kazalo

1. POVZETEK .............................................................................................................................. 2

2. ZAHVALA ................................................................................................................................ 3

3. UVOD ....................................................................................................................................... 4

3.1 Nastanek ideje in njen razvoj ..................................................................................................................... 4

3.2 Herbarij ..................................................................................................................................................... 6

3.3 Ksiloteka .................................................................................................................................................... 6

4. DREVESA IN GRMI NA L OŠKI UČNI POT ......................................................................... 7

4.1 Loška učna pot .......................................................................................................................................... 7 4.1.1 Potek Loške učne poti ...................................................................................................................... 7 4.1.2 Vsebina in cilji .................................................................................................................................. 7 4.1.3 Oznaka dreves in grmov na Loški učni poti ....................................................................................... 9

4.2 Drevesa in grmi ........................................................................................................................................ 10 4.2.1 Kaj je drevo, kaj je grm, kje je meja med grmom in drevesom? ....................................................... 10

4.3 Opis rastline (habitus) ............................................................................................................................. 11

4.4 Opis listov ................................................................................................................................................ 11

4.5 Opis skorje ............................................................................................................................................... 11

4.6 Opis cvetov .............................................................................................................................................. 11

4.7 Opis plodov ............................................................................................................................................. 11

4.8 Uporabnost ............................................................................................................................................. 12

4.9 Zanimivosti .............................................................................................................................................. 12

5. OPISI DREVESNIH IN GRMOVNIH VRS T ........................................................................13

6. ZAKLJUČEK ....................................................................................................................... 144

7. LITERATURA .................................................................................................................... 145

8. PRILOGE ............................................................................................................................ 146

http://www.pdfcomplete.com/cms/hppl/tabid/108/Default.aspx?r=q8b3uige22


2

1. Povzetek V okviru naloge smo raziskovali, katera pomembnejša drevesa in grmi rastejo na Loški učni poti. Izbrana drevesa in grme smo označili in pomembnejša tudi opisali. Pri opisu smo dali poudarek prepoznavanju in zanimivostim izbranih drevesnih in grmovnih vrst, predvsem pa uporabnosti in poimenovanju le teh. Vzporedno smo raziskovali vzorce lesa in jih uredili v ksiloteko. Izdelali smo tudi herbarij in table za označitev pomembnejših dreves in grmov na Loški učni poti. Loška učna pot je eden izmed načinov, ki širi zanimanje za našo naravno in kulturno dediščino.

Summery

In the frame of this task we were researching which important trees and bushes grow on the learning path of Škofja Loka. We marked the chosen trees and bushes and described the most important of them. In the description we emphasised the recognition and the interesting things of chosen sorts of trees and bushes and above all their usage and correct naming. At the same time we were researching the samples of wood and arranged them in a xilotheque. We prepared a herbarium and sign boards for marking the most important trees and bushes on the learning path of Škofja Loka.

The learning path of Škofja Loka is one of the ways to spread the interest in our natural and cultural heritage.



3

2. Zahvala

Za pomoč pri izdelavi raziskovalne naloge bi se radi zahvalili sošolcem 1.a razreda, predvsem Anžetu Benedičiču, Izidorju Korenu in Jožetu Polčniku, ker so nam pomagali pri opisu drevesnih in grmovnih vrst ter pri urejanju herbarija in ksiloteke.

Zahvala velja tudi OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki za sodelovanje pri razvijanju ideje o Loški učni poti in pri njeni ureditvi.

Zahvaljujemo se tudi mentorjem za svetovanje, usmerjanje in spodbudo pri delu.



4

3. Uvod

Sočasno z vse večjim ogrožanjem narave in pogosto že opaznim uničevanjem pomembnih življenjskih prostorov se vse bolj širi zanimanje za pri nas uspevajoče rastlinstvo, pa tudi za domače živalstvo. Vedno več ljudi spoznava pomen narave in naravnih bivališč za rastline ter se trudi za njihovo obvarovanje – navsezadnje je od narave odvisno tudi naše preživetje.

Loška učna pot je eden izmed načinov, ki širi zanimanje za našo naravno in kulturno dediščino.

3.1 Nastanek ideje in njen razvoj

V okviru mednarodnega projekta Comenius je v začetku šolskega leta 2006/2007 na naši šoli nastala ideja, da bi pripravili Loško učno pot (LUP). Vodila bi po poti proti Lubniku, na tej poti pa bi poimenovali drevesne in grmovne vrste in naravne ter kulturno-zgodovinske znamenitosti, saj na škofjeloškem območju tovrstne učne poti še ni. Na Zavodu za gozdove Slovenije (OE Kranj) smo se pozanimali glede poteka učne poti in pridobitve lastniških dovoljenj. Izvedeli smo, da imajo podobno idejo tudi na osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki. Pri uresničitvi skupne ideje smo se povezali med seboj.

Večina Loške učne poti poteka po ustaljeni loški planinski poti, zato smo se povezali s Planinskim društvom Škofja Loka in z Društvom za raziskovanje podzemlja Škofja Loka Pri projektu se nam je pridružilo tudi Gobarsko društvo Škofja Loka. Obiskovalci poti bodo na poti opozorjeni na lesne gobe. V Vincarški grapi je na majhnem področju kar petnajst različnih vrst lesnih gob.

Pri pridobitvi soglasij lastnikov zemljišč za postavitev označevalnih tabel so nam pomagali na Zavodu za gozdove Slovenije (OE Kranj).

Prednost Loške učne poti je predvsem v tem, da zaradi ugodnih podnebnih in rastiščnih razmer na tem področju najdemo veliko drevesnih in grmovnih vrst. Podnebje je zmerno humidno in primerno za uspevanje gozda. Za večino krajev predalpskega sveta je značilno mrzlo zimsko obdobje od decembra do februarja; povprečna mesečna temperatura je okoli ničle ali pod njo. Poleti pa so temperature lahko dokaj visoke. Relativna zračna vlaga je zelo visoka, od 82- do 88-odstotna.



5

Območje Loške učne poti sega v podgorski (submontanski ) rastlinski pas, ki sega od ravnine o povprečno 600 metrov nadmorske višine. Prevladuje apnena podlaga in rjava pokarbonatna tla, ugodna za rast gozdov.

Najprej smo mislili predstaviti samo drevesa, ker pa ni velike razlike med drevesom in grmom oziroma nekatera drevesa nastopajo tudi v obliki grmov, smo raziskali obe vrsti. Na Loški učni poti smo raziskali in prepoznali 82 različnih drevesnih in grmovnih vrst, od katerih pa so označene le najpomembnejše in najzanimivejše glede na uporabnost in lastnosti lesa. Od 82 drevesnih in grmovnih vrst premoremo kar 71 domačih (avtohtonih) vrst, ki so večinoma sestavni deli gozdnih združb. Del Loške učne poti pa poteka mimo naselja z urejenimi vrtovi, kjer rastejo tuje drevesne ali grmovne vrste in nekaj teh smo v nalogi tudi opisali (npr. magnolija).

Loška učna pot je predstavljena tudi na spletni strani http://www2.arnes.si/~sskrles1s/ Ko smo prvi del naloge – to je raziskovanje in označevanje drevesnih in grmovnih vrst na Loški učni pot – zaključili, smo na podlagi določevalnih ključev, ki smo jih uporabljali v prvem delu naloge, označenim drevesnim in grmovnim vrstam dodali opis le teh. Drevesne in grmovne vrste smo opisali po naslednjem ključu:

Ø slovensko ime, latinsko ime, angleško in nemško ime; domača imena Ø opis rastline (habitus, višina in druge značilnosti) Ø opis listov Ø opis skorje Ø opis cvetov Ø opis plodov Ø uporabnost Ø zanimivosti

Predstavitev je zasnovana tako, da uporabniku ponuja lahko in hitro dostopne podatke o posamezni drevesni vrsti. Ob opisu je vsaka drevesna vrsta predstavljena s fotografijami.



6

3.2 Herbarij

Herbarij (iz latinščine herba =rastlina, zelišče) je sistematično urejena zbirka posušenih rastlin oziroma delov rastlin. Običajno je posušen rastlinski material shranjen v papirnatih polah, obstajajo pa tudi herbariji, pri katerih so rastline konzervirane v tekočinah, na primer v etanolu. Najstarejši znani herbarij na Slovenskem je iz leta 1696; uredil ga je zdravnik Janez Krstnik Flysser iz Ljutomera.

Nabrane liste smo že na kraju rastišča shranili v vreče in jih še isti dan odnesli v prostor, kjer smo jih ustrezno obdelali (sprešali). Tak prostor mora biti suh in topel. Liste smo vložili v časopisno polo in jo obtežili. Za stiskanje rastlinskega materiala obstajajo tudi posebej za to narejene preše.

Vsak list v herbariju smo opremili s tako imenovana herbarijska etiketa, ki navaja osnovne podatke o rastlini, nabiralcu, datumu nabiranja in rastišču.

Namen herbarija je, da omogoča stalni vpogled v rastlinstvo določenega geografskega območja v določenem času. Na osnovi herbarija je možno ugotavljanje sprememb v nahajanju določene rastline na določenem območju ter primerjava rastlin iste vrste iz različnih geografskih območij.

V našem herbariju so zbrani primeri listov vseh 82 drevesnih in grmovnih vrst , ki smo jih raziskali in prepoznali na Loški učni poti. Herbarij prilagamo nalogi kot prilogo št.1.

3.3 Ksiloteka

Ob herbariju je nastajala tudi zbirka lesov - ksiloteka (ksilo- (iz gr. ksylon les) v zloženkah: les, -teka (iz gr. theka teka) v zloženkah: hramba). Do sedaj smo zbrali vzorce najpomembnejših domačih drevesnih vrst, kasneje bomo zbirko razširili tudi na druge drevesne vrste, tudi na tiste, ki ne rastejo na Loški učni poti. To delo je precej obsežno, saj treba urediti vzorce lesa v več značilnih prerezih (radialnem, tangencialnem, prečnem), zato bi bila to lahko že druga raziskovalna naloga.

Ksiloteko prilagamo nalogi kot prilogo št.2.



7

4. Drevesa in grmi na Loški učni pot

4.1 Loška učna pot

Loška učna pot je začela nastajati na osnovi Flisove poti; to je krožna pot, ki povezuje tri gradove: Loški grad, Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad. Vsi so bili zgrajeni kot utrdbe mesta in so od 14. stol. dalje varovali Škofjo Loko. Dveurni pohod nam nudi ogled kulturnih znamenitosti in lep razgled.

4.1.1 Potek Loške učne poti

Osnovna pot je krožna, začne in konča se pri OŠ Ivana Groharja. Pot je speljana mimo Loškega gradu do stolpa na Kranclju. Spustimo se do razgledišča nad Grebenarjem, kjer lahko opazujemo bližnjo in daljno okolico Škofje Loke. Nadaljujemo mimo Marijinega brezna in Nunskega vodovoda, ki še danes služi svojemu namenu. Na sedlu Kobila se usmerimo proti razvalinam Starega gradu, od koder se spustimo v Vincarško grapo in se vrnemo na izhodišče. Pot lahko poteka tudi v obratni smeri. Razširjena pot nas vodi na vrh Lubnika (1025 m). V neposredni bližini vrha si lahko ogledamo še dve kraški jami, Lubniško jamo in Kevdrc. Večina poti poteka po Loški planinski poti, del nje pa je speljan po Flisovi sprehajalni poti. V prilogi št. 3 je priložen zemljevid Loške učne poti.

4.1.2 Vsebina in cilji

Vodenje po gozdni učni poti ponuja različne vsebine z določenimi cilji.

Vsebine:

ü značilnosti gozda in gozdnega prostora

ü najpogostejše drevesne in grmovne vrste ob učni poti

ü ogrožene drevesne vrste in živali in kako jih varujemo

ü vrste in pomen gob

ü Loška planinsko pot



8

ü spoznati naravne znamenitosti

- Marijino brezno

- Lubniška jama

ü spoznati kulturno – zgodovinske znamenitosti:

- Škofjeloški grad

- Krancelj

- Zgornji stolp na Kranclju

- Vas Vincarje

- Flisova sprehajalna pot

- Nunski vodovod

- Stari Grad

- Grebenarjeva domačija

Cilji:

ü doživljanje gozda in odkrivanje posebnosti gozda

ü oblikovanje naravovarstvenega odnosa do gozda

ü orientiranje v gozdnem prostoru

ü prepoznavanje značilnih drevesnih in grmovnih vrst

Loška učna pot je namenjena vsem ljubiteljem narave in tistim, ki želijo obogatiti svoje znanje. Primerna je tudi za šolske skupine. Tudi na naši šoli smo ogled Loške učne poti vključili v projektni teden.

Skupaj z OŠ Ivana Groharja Škofja Loka smo izdali tudi zloženko Loška učna pot – priloga št. 4.



9

4.1.3 Oznaka dreves in grmov na Loški učni poti

Najpomembnejše drevesne in grmovne vrste smo označili s tablami. Za table smo izbrali hrastov in kostanjev les, ker sta najbolj odporna. Table smo izdelali v šolski delavnici na CNC stroju, površinsko pa smo jih obdelali s premazoma Belles in Beltop UV plus, ki zagotavljata odpornost proti vremenskim vplivom.

Na vsaki tabli je znak LUP, napis Loška učna pot ter napis drevesa ali grma, ki ga označuje. Poleg slovenskega poimenovanja je napisano tudi latinsko ali znanstveno ime, ki je sestavljeno iz dveh besed; prva pomeni rod (to je skupina podobnih vrst), druga beseda pa označuje eno od vrst v tem rodu. Tako poimenovanje, t.i. binomno nomenklaturo, je v botaniko uvedel Carl Linne (sredi 18.stol.).

Pomembno je, da s tablami nismo posegali v naravo in jih nismo pribili na drevesa, tako kot jih vidimo na marsikateri drugi gozdni poti. Table smo postavili pred izbrano drevesno ali grmovno vrsto.

Čeprav skušamo vse poškodovane table nadomestiti z novimi, se vseeno zgodi, da niso vedno označene vse drevesne in grmovne vrste. Prav zaradi tega pa smo se odločili, da smo



10

opisom drevesnih in grmovnih vrst priložili tudi zemljevid in na njem označili nahajališče določen drevesne ali grmovne vrste na Loški učni poti.

Opisi z zemljevidi bodo razvidni na spletni strani Loške učne poti.

4.2 Drevesa in grmi

4.2.1 Kaj je drevo, kaj je grm, kje je meja med grmom in drevesom?

Drevo je olesenela rastlina, katere steblo lahko doseže mogočen obseg in velike višine ter ga imenujemo deblo. Deblo nosi krošnjo, ki jo gradijo veje različnih starosti in debelin. Pri nekaterih drevesih raste deblo vse življenje v višino, pri drugih pa se razvije že kmalu nad tlemi v večje število enakovrednih poganjkov, ki nadomestijo vlogo glavnega debla.

Grm, v nasprotju z drevesom, nima jasnega glavnega debla, ampak se v bolj ali manj enakovredne veje močno razvejijo že tik nad tlemi, ali pa z več enakovrednimi poganjki rastejo že iz tal.

Le nekaj lesnih rastlin lahko razvijejo bodisi grmovno obliko ali pa zrastejo v manjše drevo – odvisno od pogojev za rast, ki jim jo nudi okolje. Med take vrste sodijo npr. glog, bezeg ali španski bezeg.

Vsa drevesa in grmi, pa naj bodo še tako različni, imajo nekaj skupnega: vsi so oleseneli. Ravno zato jih lahko s skupnim imenom označimo kot lesne rastline.



11

4.3 Opis rastline (habitus)

Vsaka lesna vrsta doseže v odraslem obdobju svojo določeno končno velikost. Ta je lahko pri pritličnih grmičkih (jesenski vres) le nekaj deset centimetrov, pri številnih listavcih in iglavcih pa tudi 30 metrov in več. Mlada drevesa in grmi ponavadi še ne oblikujejo krošenj značilnih oblik, zato so si različne vrste po izoblikovanosti krošnje lahko zelo podobne. Šele pri odraslih drevesih se končno izoblikuje tipična krošnja in rastlina dobi prepoznavno obliko.

4.4 Opis listov

Listi so energijska tovarna dreves in so pri določanju lesnih rastlin izredno pomembni, saj so cvetovi in plodovi pogosto komaj ali zelo slabo prepoznavni. Opazujemo namestitev in zgradbo listov.

4.5 Opis skorje Prepoznavanje drevesnih vrst po lubju je zahtevnejše, saj bi morali imeti najmanj 20 slik iz različnih življenjskih obdobij. Lubje se namreč s starostjo dreves močno spreminja.

4.6 Opis cvetov

Tudi samo cvetovi niso najbolj primerni kot določevalni ključ za drevesno ali grmovno vrsto. Večina dreves in grmov cveti zgodaj spomladi in jih tako v času naših najpogostejših izletov v naravo običajno ne vidimo več.

4.7 Opis plodov

Plodovi so tako kot cvetovi slabo prepoznavni in zaradi tega manj primerni kot določevalni ključ za drevesno ali grmovno vrsto.



12

4.8 Uporabnost

Drevo nam zaradi svoje uporabnosti prinaša številne koristi: les za gradivo in kurivo, sadeže za hrano ljudi in živali, liste, plodove, cvetove in lubje za zdravila, listje za hrano in steljo živali. Nas pa je zanimala predvsem možnost uporabe opisanih drevesnih vrst za lesarske izdelke.

4.9 Zanimivosti

Besedni koreni v besedah za poimenovanje drevesnih in grmovnih vrst se pojavljajo tudi v zemljepisnih imenih krajev. Drevesa se pojavljajo tudi v pregovorih, simbolih… Zanimivi so podatki o najvišjih, o najstarejših drevesih…



13

5. Opisi drevesnih in grmovnih vrst

Rdeči bor latinsko ime:Pinus sylvestris

angleško ime: Red pine

nemško ime: Weymouths-Kiefer

Opis: Rdeči bor je do 30 ali do 40metrov visoko in do 1meter debelo vedno zeleno iglasto drevo s stožčasto, v starosti dežnikasto krošnjo. Razvije globoko glavno in močne stranske korenine, s katerimi se tako trdno zakorenini, da ga veter prej prelomi kot izruje. Skorja: Skorja je na zgornjem delu debla in po debelejših vejah značilno rumenkastordeče barve (od tod ime rdeči bor), z nje se luščijo tanki lističi lubja. Starejša drevesa imajo debelo in globoko razbrazdano skorjo. Iglice: Pri borih iglice izraščajo v šopih na zakrnelih poganjkih; rdeči bor ima v šopu po dve iglici. Iglice so kratke, 4 – 7cm dolge in do 2mm široke, v prečnem prerezu polkrožne, spiralno zavite, zašiljene in razmeroma mehke, niso bodeče, sivkastozelene, na drevesu pogosto ostanejo le 2 – 3 leta, zaradi česar je krošnja redka.



14

Cvetovi: Moški cvetovi so podolgovati jajčasti ali valjasti, rumeni in se v številnih skupinah razvijejo na dnu mladih poganjkov. Ženski cvetovi so združeni v drobna, rdeča ali rjava, okrog 5mm dolga pokončna storžasta socvetja. Vetrocvetna vrsta, cveti od maja do junija. Plodovi: Zreli storži so 3 – 7 cm dolg, 2 – 4 cm debeli, podolgovato jajčasti in zašiljeni, sivorjavi in niso bleščeči.

Uporabnost:

Je gospodarsko pomembna drevesna vrsta. Uporaben je v gradbeništvu in mizarstvu, pri vodogradnjah, za izdelavo stavbnega pohištva, ladijskih podov, za jamski les, tramovje, zaboje.

Loška učna pot:



15

Bukev (navadna) latinsko ime: Fagus sylvatica

angleško ime: Beech

nemško ime: Buche

domača imena: buku, bukva, čuma, hiba, trš

Opis:

Navadna bukev je do 40 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z veliko, zaobljeno krošnjo in razvejanim, srednje globokim koreninskim sistemom.

Skorja:

Deblo je ravno, skorja je tudi pri starejših drevesih tanka, siva in gladka, le izjemoma v spodnjem delu nekoliko razpokana.

Listi:

Bukovi listi so enostavni, eliptični ali podolgovato jajčasti, 6 – 10 cm dolgi, 3 – 7 cm široki, imajo 5 – 9 stranskih žil, zgoraj so temno zeleni in bleščeči, spodaj svetlejši. Mladi so dlakavi, starejši obdržijo dlačice samo po listnem robu.



16

Cvetovi:

Moške mačice so okrogle in v šopih viseče na 2-5 cm dolgih pecljih. V vsaki mačici je do 20 majhnih cvetov, ki so zvonaste oblike, 4 - 7 delni in z 8 - 12 prašniki. Ženski cvetovi (pestiči) so po parih zarastli v ovoju na koncu debelega in kratkega peclja. Vsak pestič ima jajčasto plodnico in po 3 rdeče ali rumene brazde. Ovoj je pokrit s številnimi krovnimi listi.

Zanimivosti:

Najdebelejša bukev v Sloveniji, ki pa se v zadnjih letih suši, je Spolovničarjeva bukev v Stari Oselici nad Sovodnjem z obsegom debla 642 cm in v višino 34 m. Nad reko Krko med Dvorom in Sotesko rastejo skoraj 46 m visoke bukve, ki so morda najvišja tovrstna drevesa na svetu.

Nekdaj so tablice iz bukovega lesa, zvezane v snopiče, uporabljali kot knjige. Tudi potem, koso za knjige že uporabljali papir, so bile platnice knjig običajno lesene, iz bukovega lesa. Od tod star slovenska beseda bukve za knjigo in bukovniki za ljudske literate.

Zemljepisna imena: Bukovje, Bukovščica, Bukovica, Bukov vrh…

Uporabnost:

Iz bukovine pridobivajo kakovostno oglje, uporaben je za izdelavo pohištva, vezanih plošč, železniški pragovi, slabši les uporabijo za pridobivanje celuloze.

Loška učna pot:



17

Šipek (navadni) latinsko ime: Rosa canina

angleško ime: Dog rose

nemško ime: Hunds-Rose

Opis:

Je listopadni grm z gladkimi stebli in ostrimi ukrivljenimi bodicami. Visok je od 1 - 3 m. Je trajnica.

Skorja:

Deblo je prekrito z gladkim lubjem, ki prehaja kasneje v razpokano skorjo.

Listi:

Do 11 cm dolgi, pecljati in lihopernato sestavljeni; lističi jajčasti do eliptični in večinoma enakomerno nazobčani.

Cvetovi:

Do 2,5 dolgi, večinoma posamični ali v sestavljenih češuljah.

Plodovi:

Plodovi so jajčasti, redkeje okrogli, rdeči in vsebujejo številna semena – oreške, pokrite s številnimi dlačicami.

Uporabnost:

Šipek je uporaben za čaj.



18

Loška učna pot:



19

Lipa latinsko ime: Tilia platyphyllos

angleško ime: Lime

nemško ime: Linden

Opis:

Lipa je do 40 m visoko in do kar 5 m debelo listopadno drevo. Deblo je ravno in pravilno, krošnja na prostem široka in debelo vejnata, v gozdu ožja.

Skorja:

Skorja je sivorjava, včasih rahlo rdečkasta in podobna skorji lipovca, le da je v starosti bolj globoko razpokana

Listi:

Listi so enostavni, 7 – 15 cm dolgi, zašiljeni, srčasti in nesimetrični. Imajo 1,5 – 5 cm dolg, dlakav pecelj, listna ploskev je zgoraj gola ali rahlo dlakava ter svetlejša kot pri lipovcu.

Cvetovi:

Cvetovi so dvospolni, 5 – števni, rumeni, dišeči, navadno po 2 – 5 rastejo v socvetjih na skupnem peclju, ki je zraščen z bledo rumenim, 5 – 12 cm dolgim ovršnim listom. Žužkocvetna vrsta cveti od junija do julija.



20

Plodovi:

Plodovi so okroglasti, 8 – 18 mm debeli in gosto dlakavi oreški s 4 – 5 razločnimi vzdolžnimi rebri. Oreški so tako trdi, da jih med prsti ne moremo streti, vsebujejo 1- 2 semeni.

Zanimivosti:

Že pred 8. stoletjem, še v času poseljevanja, je imela lipo vsaka slovenska vas.

Pregovori: Dokler lipa cveti, ji ne manjka čebel.

Star kot lipa.

Drži se kot lipov bog.

Zemljepisna imena: Lipa, Lipica, Lipnica, Lipovec, Podlipa, Podlipje, Lipovšek…

Uporabnost:

Lipovo cvetje se pogosto uporablja za pripravo čajev. Ličje iz skorje so včasih uporabljali za pletenje vreč, košar in obutve. Dandanes lipovina uporabljalo za furnir, rezbarske izdelke, umetniške predmete, vlaknene plošče, za pridobivanje celuloze, svinčnike, okvirje, lesno oglje in drugo.

Loška učna pot:



21

Javor, poljski (maklen) latinsko ime: Acer campestre

angleško ime: field maple

nemško ime: Feldahorn

Opis: Rečemo mu tudi poljski javor. Visok je do 20 m in največ 50 cm debelo. Ponekod lahko raste tudi v obliki grma.

Listi: Listi so majhni, dlanasto krpati ali dlanasto deljeni. Listne krpe imajo zunanja dva robova značilno vzporedna.

Lubje: Skorja na deblu je podobno kot pri ostrolistnem javorju drobno razpokana. Plod: Krilata plodiča rasteta pod kotom 180°, sta rdečkaste ali zelene barve, kratko dlakava ali gola. Uporabnost: Les je svetlo rjav ali rdečkasto bel, ima jasno vidne letnice in je precej trd. Uporablja se v kolarstvu, strugarstvu, mizarstvu…



22

Loška učna pot:

LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP



23

Breza (navadna) latinsko ime: Betula pendula

angleško ime: Birch

nemško ime: Hängebirke

Opis:

Navadna breza je do 30 m visoko in do 0,6 m debelo listopadno drevo z redko, ozko stožčasto, v večji starosti pa širšo, večkrat nepravilno krošnjo.

Skorja:

Skorja na deblu in debelejših vejah je bela. Ker so belo obarvane plasti plutastih celic tanke in slabo raztegljive, z rastjo drevesa pokajo in se krožno luščijo.

Listi:

Listi navadne breze so enostavni, rombasti, dolgi 4 – 7 in široki 2 – 4 cm, po robu dvakrat ostro nažagani in tako kot pecelj, ki je dolg do 3 cm, večinoma do goli. Mladi listi in poganjki so nekoliko lepljivi.

Cvetovi:

Moški cvetovi tvorijo po 3 – 6 cm dolga viseča klasasta socvetja t. i. mačice. Šele spomladi se razvijejo že poleti, so zelenkaste, sedeče in največkrat v parih; zacvetijo spomladi. Šele spomladi se razvijejo tudi pecljate, med cvetenjem pokonci stoječe, tanke do 2 cm dolge zelene ženske mačice.



24

Plodovi:

Soplodja se povesijo in julija ali avgusta dozorijo, posamezni plodovi so lahki in majhni, do 2 mm veliki rjavi krilati oreški.

Uporabnost:

Uporabljajo ga v mizarstvu, strugarstvu, kolarstvu, rezbarstvu, zobotrebce, celulozo, oglje, okvirje za slike, tobačne pipe in drugo.

Zanimivosti:

V brezi je neka čudna moč.

Na brezovih metlah so nekoč jahale čarovnice.

Breza je napovedovalka vremena: Če je ob svetem Gregorju breza zelena, so kosi godni že ob svetem Juriju.

Zemljepisna imena: Brezje, Brezovica, Breze, Podbrezje … Ime Brezje nosi kakih petdeset slovenskih krajev.

Loška učna pot:




25

Gaber (črni) latinsko ime: Ostrya carpinifolia

angleško ime: Hop Hornbeam

nemško ime: Hop Hainbuche

Opis:

Navadni črni gaber ali samo črni gaber je do 20 m visoko in do 50 cm debelo listopadno drevo s široko razvejano krošnjo in masivnim, pogosto krivim deblom, ki na pobočju večkrat raste nekoliko postrani. Koreninski sistem je dobro razvit in globok.

Skorja:

Skorja na deblu je temna, skoraj črna (od tod ime) in močno razpokana, tako da z debla odstopajo tanke, luske lubja.

Listi:

Listi črnega gabra so premajalno nameščeni, enostavni, podolgovato jajčasti, zašiljeni, po robu nazobčeni, 5 – 13 cm dolgi, 2,5 – 6 cm široki, zgoraj temno zeleni in bleščeči, spodaj svetlejši in ob žilah dlakavi.



26

Cvetovi:

Moška socvetja se v obliki mačic na koncu poganjkov pojavi že poleti, med cvetenjem v naslednji pomladi so dolge do 12 cm. Ženski cvetovi so združeni v zelenkaste klaske, razvijejo se šele spomladi z olistanjem.

Plodovi:

Plodovi dozorijo julija in avgusta in na drevesu večkrat ostanejo vse do zime. Združeni so značilno storžasto soplodje, ki spominja na plodove hmelja. Delni plodovi so enosemenski, 6 – 10 mm dolgi rjavkasti oreški, obdani z napihnjenim ovojem, ki je pravzaprav vrečat ovršni list.

Zanimivosti:

Najdebelejši črni gaber v Sloveniji raste pri cerkvi sv. Tomaža nad Vojnikom pri Celju. Drevo ima obseg 317 cm in je visoko 18 m.

Uporabnost:

Les je trd in težak in ima slabo razločne letnice, zato se rajši uporablja za kurjavo in orodja, včasih so ga uporabljali v kolarstvu, rezbarstvu in tekstilni industriji.

Loška učna pot:




27

Kostanj (domači, pravi) latinsko ime: Castanea sativa

angleško ime: European chestnut

nemško ime: Edelkastaniebaum, Edelkastanie

Opis:

Pravi ali domači kostanj je od 35 m visoko in 3 m debelo listopadno drevo z mogočno in široko krošnjo. Na prostem rastoča drevesa so vejnata skoraj do tal in večdebelna

Skorja:

Skorja na deblu je v mladosti gladka, pozneje se v njej pojavijo globoke, spiralno potekajoče vzdolžne razpoke. Veliko kostanjev oboli za boleznijo »rak skorje.«

Listi:

Listi kostanja so veliki, suličasti z grobo nazobčanim robom.Posušeno listje zdravi revmo, bronhitis in oslovski kašelj, kar so dokazali tudi s poskusi. Listje kostanja je služilo tudi za steljo živini.

Cvetovi:

Cvetovi obeh spolov rastejo na skupni, 10 – 13 cm dolgi pokončni osi; moški so v skupinah po 3 ali več razporejenih skoraj po vsej njeni dolžini, ženski le v spodnjem delu.



28

Plodovi:

Plodovi kostanja (kostanji ali maroni) so rjavi in bogati s škrobom, nahajajo se v bodičastem ovoju. So zdravilni, zdravijo krčne žile in blažijo razne vrste drisk. Uporabljajo se za prehrano. Kostanj cveti junija, kostanjeva ježica pa nato nastaja julija in avgusta. Plod kostanja (ježica) pa je zrel septembra in oktobra.

Zanimivosti:

Najdebelejši znani pravi kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj v dolini Sopote nad Radečami pri Zidanem mostu. Visok je 15 m, debel pa 3,36 m. Najstarejša drevesa na svetu so stara tudi do 1000 let. Kostanj so z bližnjega vzhoda v Evropo prinesli stari Rimljani.

Uporabnost:

Kostanjevino uporabljajo v gradbeništvu, sodarstvu, za električne drogove, železniške pragove, vinogradniške kole in za kurjavo. Les in skorja vsebujeta kar do 10% čreslovin, zato veliko lesa porabijo za proizvodnjo tanina.

Loška učna pot:




29

Brek latinsko ime: Sorbus torminalis

angleško ime: Checker(s) Tree

nemško ime: Elsbeere

Opis:

Brek je do 25 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z ravnim deblom in dobro razvito, gosto in okroglasto, na prostem pogosto od tal segajočo krošnjo navzgor usmerjenimi vejami.

Skorja:

Skorja je siva, bleščeča in gladka, pozneje plitvo razpokana in z nje se luščijo tanke plasti lubja.

Listi:

Listi so enostavni, 3 – 5 parov priostrenih trikotnih oblik, dolgi so 6 – 12 cm in široki 5 – 10cm. Zgoraj so bleščeči, spodaj pogosto dlakavi,včasih goli in svetlejši.

Cvetovi:

Cvetovi so združeni v 10 – 12 cm širokih, gosto puhastih in belih socvetjih, posamezni cvetovi so dvospolni, imajo 5 belih venčnih listov.



30

Plodovi:

Jabolkasti plodovi so elipsoidni, do 15 mm veliki, rjavi in posuti z belimi pikami, dozorijo konec septembra. Sprva so trdi, ko pa jih omehča slana, postanejo užitni in po okusu podobni hruškam. Vsak plod vsebuje 2 – 4 podolgovata semena.

Zanimivosti:

Najdebelejši brek raste v Sloveniji v cerkvenem vrtu v vasi Kobilje v Prekmurje. Obseg njegovega debla je 273 cm, visok je 14 m.

Uporabnost:

Brekovina se uporablja v kolarstvu, strugarstvu, za izdelovanje pohištva, omar za orožje, merilnih inštrumentov in glasbil (dude, klavirske tipke). Plodovi se uporabljajo tudi za ceneno žganje, marmelade, kis in podobno.

Loška učna pot:




31

Hrast (Dob) latinsko ime: Quercus robur

angleško ime: European oak

nemško ime: Stieleiche

domača imena: drobljak, gnelc, nižinski hrast, poletni hrast

Opis:

Hrast dob je do 40 m visoko in do 2,5 m debelo listopadno drevo z nepravilno, močno razvejano krošnjo ter močnimi vejami. Koreninski sistem je dobro razvit in oblikuje močno glavno korenino.

Skorja:

Skorja na deblu je v mladosti gladka, pozneje predvsem vzdolžno globoko razpokana; prečne razpoke so plitvejše.

Listi:

Listi so premajalno nameščeni, pernato krpati, narobe jajčasti in najširši v zgornji tretjini, 8 – 15 dolgi in 3 – 10 cm široki, goli, le v mladosti rahlo dlakavi. List ima 4 – 8 parov različno velikih listnatih krp.



32

Cvetovi:

Moški cvetovi so sedeči in združeni v 2 – 5 cm dolge rumene mačice. Ženski cvetovi so posamezni ali v manjših skupinah združeni v redke klase na dolgih pecljih. Vetrocvetna vrsta cveti konec aprila in maja.

Plodovi:

Plod je podolgovat ali elipsast, zašiljen, do 5 cm dolg in do 2,7 cm debel enosemenski orešek (želod) skupaj s polkrožno do krožnikasto sredico. Plodovi so v skupinah do 5 združeni na pecljih, dolgih od 3 – 6 cm.

Uporabnost:

Nekoč je bila priljubljena pri graditeljih ladij za izdelavo jamborov, danes jo uporabljajo še v mizarstvu, gradbeništvu, parketarski industriji.

Zanimivosti:

Najdebelejši znani slovenski dob je Nujčev hrast v Gregovcah pri Bizeljskem z obsegom 778 cm in v višino 29 m.

Hrast simbolizira moč in veličastnost.

Pregovori: Če hrast še listje obdrži, bo mraz vse zimske dni.

Kadar stari hrast pade, dostikrat zruši mlade.

Sila hraste ruje.

Zemljepisna imena: Hrast, Hrastje, Hrastnik, Hrastnica, Hrastovec…



33

Loška učna pot:




34

Glog (enovrati) latinsko ime: Crataegus monogyna

angleško ime: Common Hawthorn

nemško ime: Eingriffelige Weißdorn

Opis:

Enovrati glog je do 8 m visoko listopadno drevo, ki pogosto raste tudi kot grm. Ima močno razvejano in nepravilno krošnjo ter tako v širino kot tudi globino dobro razvit koreninski sistem.

Skorja:

Skorja na deblu je sivorjava, v razpokah temnejš, z nje se luščijo podolgovate ploščice lubja.

Listi:

Listo so do 8 cm dolgi, dlanasto krpati do dlanasto deljeni in sestavljeni iz 3 – 7 zašišiljeni.

Cvetovi:

Cvetovi so dvospolni, 8 – 15 mm široki, beli ali rahlo rožnati in po 5 – 6 združeni v pokončna socvetja. Cveti od maja do junija.

Plodovi:

Plodovi so okrogli do jajčasto, do 10 mm dolgi, živo rdeči, čašni listi na njih so izrazito zavihani nazaj. Večinoma vsebujejo po eno koščico.



35

Uporabnost:

Glog je ena naših najbolj znanih zdravilnih rastlin. Čaj iz listov, cvetočih vršičkov in plodov pri dolgotrajni uporabi zelo ugodno vpliva na srce.

Zanimivosti:

Pri starih Grkih je vsak gost na svadbo prinesel glogovo vejico kot simbol veselja in sreče

Loška učna pot:




36

Mokovec (navadni)

latinsko ime: Sorbus aria

angleško ime: Whitebeam

nemško ime: Echte Mehlbeere

Opis:

Mokovec je do 15 m visoko listopadno drevo s košato in široko, jajčasto ali okroglasto krošnjo, včasih raste kot grm.

Skorja:

Skorja na deblu je temno siva.

Listi:

Listi so premajalno nameščeni, enostavno, eliptični do okroglasti, dolgi so od 6 – 12 cm in 5 – 9 cm široki, po robu neenakomerno dvakrat nažagani, na dnu listne ploskve klinasti, zgoraj temno zeleni in bleščeči, spodaj značilno belo dlakavi.

Cvetovi:

Cvetovi so združeni v terminalna, pokončna, bela, dlakava, 5-8 cm. široka češuljasta socvetja socvetja. Posamezni cvetovi so dvospolni, 5-števni, široki pa so od 1-1,5 cm. Čašni listi so gosto belo puhasti, venčni pa so umazano beli.

Plodovi:

Plodovi so jabolkasti, dozorijo avgusta ali septembra. So okroglasti do podolgovati, so do 15 mm dolgi in do 10 mm debeli, mesnati, rdeči, po površini so hrapavi in včasih prekriti z drobnimi belimi pikami. Vsebujejo 1-3 podolgovata temno rjava semena.



37

Zanimivosti:

Mokovec je svoje ime dobil po svoji spodnji beli strani listov, ker so beli in spominjajo na moko.

Uporabnost:

ker so njegove količine na trgu majhne, zato ga uporabljamo za izdelavo majhnih predmetov. Vse pogosteje pa je tudi vir kakovostnega furnirja.

Loška učna pot:




38

Jerebika latinsko ime: Sorbus aucuparia

angleško ime: European rowan

nemško ime: Voglbeere

Opis: Jerebika je drevo z vitkim, tankim deblom in skromno krošnjo. Redko preseže starost 100 let. V mladosti raste hitro v višino, vendar višinska rast kmalu popusti, običajno zraste v višino do 15m. Listi: Listi so dolgi do 20 cm in lihopernato sestavljeni iz 9-15 ozko eliptičnih lističev, ki se jeseni rumeno ali rdeče obarvajo. Skorja: Skorja je v mladosti srebrno siva in gladka, s starostjo pa vzdolžno plitvo razpoka in postane sivorjava. Cvetovi: Beli cvetovi se v obliki mnogocvetnih češulj razvijejo junija in julija ter oddajajo neprijeten vonj.



39

Plodovi: Plodovi so rdeči, užitni, dolgi do 1 cm in običajno vsebujejo 3 semena. Dozorijo avgusta ali septembra. Zanimivosti: Najvišja jerebika je bila posekana na Gorjancih, v višino je merila 23 m. Plodovi jerebike predstavljajo pomemben vir hrane za ptice. So zelo bogati z vitamini in užitni tudi za človeka. Uporabnost: Jerebika se uporablja v rezbarstvu, mizarstvu, kolarstvu in sodarstvu. Plodovi jerebike se zaradi svoje zdravilnosti uporabljajo v ljudski medicini, zaradi svoje užitnosti pa jih dodajamo kot dodatek k marmeladam.

Loška učna pot:




40

Ostrolistni javor

latinsko ime: Acer platanoides

angleško ime: Maple

nemško ime:Ahorn

Opis:

Ostrolistni javor zraste do 25 metrov visoko in je na videz malo podoben belemu javorju, vendar se od njega loči po nekoliko manjši rasti,

Lubje:

Lubje na deblu je temno sive barve in vzdolžno izbrazdano.

Listje:

Listi so pecljati, razdeljeni v pet krp s polkrožnimi vmesnimi izrobki. Srednje tri krpe so približno enako velike in pogosto z več konicami. Kadar prelomimo listni pecelj, se iz mlečnih kanalov izloči bel mleček.

Cvetovi:

Cvetovi so rumenkasto zeleni in se pojavijo še pred olistanjem. Združeni so v češuljasta socvetja, ki so ponavadi nameščena na koncu poganjkov. Krilati oreščki so paroma združeni in tvorijo razpadne plodove. Krili obeh plodiščev sta večinoma nameščeni pod topim kotom.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Beli_javor


41

Loška učna pot:




42

Hrast (rdeči)

latinsko ime: Quercus rubra

angleško ime: Oak

nemško ime: Eiche

Opis:

Rdeči hrast je do 35 m visoko in do 2 m debelo listopadno drevo. V mladosti ima stožčasto pozneje široko zaobljeno in večkrat zelo nizko segajočo krošnjo. Deblo je močno in kratko, kadar drevo raste na prostem, v sestoju je lahko tudi vitko in dolgo.

Skorja:

Skorja na deblu je siva, gladka in plitvo razpoka ter potemni šele pri starejših drevesih, močni poganjki so rdečkastorjavi, rebrasto in goli.

Listi:

Rdeči hrast je zlahka prepoznaven po velikih, 10 – 25 cm dolgih in 10 – 15 cm širokih pernato krpatih listih. Listne ploskve so neenakomerno nazobčane, se trnato končujejo in so širše od zarez med njimi, ki segajo največ do četrtine celotne širine lista. Listi so zgoraj temno zeleni in goli, spodaj pa svetlejši in imajo rjavkaste dlačice.

Cvetovi:

Cveti konec maja, moški cvetovi so združeni v rumene viseče mačice. Iz ženskih cvetov se razvije plod – želod.



43

Plodovi:

Plodovi dozorijo oktobra ali novembra v drugem letu. Skledica je zelo plitva, pokrita s luskami, v premeru meri 15 – 25 mm. Želod je jajčast, 15- 25 mm dolg in 10 – 23 mm širok in zgodaj odpade iz skledice.

Zanimivosti:

Največji znani rdeči hrast raste v narodnem parku Great Smoky Mountains v Severni Karolini v ZDA in ima prsni obseg 653 cm, visok je 41 m.

Uporabnost:

Uporabljamo ga za jamski les; izdelke, ki ne potrebujejo lesa vrhunske kakovosti, kot okrasno drevo.

Loška učna pot:




44

Veliki jesen

latinsko ime: Fraxinus excelsior

angleško ime: Common ash

nemško ime: Gemeine Esche

Opis: Veliki jesen je do 40 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo s pravilno, široko in zračno krošnjo, močnimi in dolgimi vejami in ravnim deblom. Koreninski sistem je dobro razvit in močen. Skorja: Skorja na deblu je sprva siva in gladka, pri odraslih drevesih potemni in mrežasto razpoka. prečne razpoke so plitvejše kot vzdolžne. Listi: Listi so navzkrižno razporejeni, 20 - 40 cm dolgi in lihopernato sestavljeni iz 7-13 lističev. Ti so široko suličasti in zašiljeni, 4 - 10 cm dolgi, 2 - 4 cm široki, po robu fino nažagani in večinoma goli. Včasih spodaj tudi dlakavi, zlasti po žilah.



45

Plodovi: Plodovi so podolgovati, 2 - 4 cm dolgi, 4 - 6 mm široki rjavi krilati oreški, združeni v značilne goste šope. Podolgovato, do 15 mm dolgo in v prečnem prerezu okroglo seme leži na koncu krilca. Cvetovi: Cvetovi so združeni v obstranske late, so brez cvetnega odevala in zato slabo opazni. Lahko so dvospolni ali enospolni. Na isti rastlini lahko najdemo različne vrste cvetov. Dvospolni cvetovi imajo 1 pestič s plodnico, ki je zrasla iz dveh karpelov, in 2 prašnika s črnovijoličastimi prašnicami. Enospolni cvetovi imajo zakrnele prašnike ali zakrnel pestič. Zanimivosti: Največji znani slovenski veliki jesen raste v Črnečah pri Dravogradu. Obseg debla v prsni višini je 550 cm, visok je 40 m. Uporabnost: Uporaben je za sajenje visok živih mej. Loška učna pot:




46

Velecvetna magnolija latinsko ime: Magnolia grandiflora

angleško ime: Southern Magnolia

nemško ime: Immergrüne Magnolie

Opis:

Velecvetna ali vednozelena magnolija je do 25 m visoko in do 1,5 m debelo vednozeleno listnato drevo z gosto, široko stožčasto krošnjo.

Skorja:

Skorja na deblu je temno siva, sprva gladka, pozneje razpokana v drobne luske.

Listi:

Listi so premejalno nameščeni in zelo značilni; so vednozeleni, debeli in usnjati, enostavni, narobe jajčasti, 10 – 20 cm dolgi in 6 – 12 cm široki, zgoraj temno zeleni in bleščeči, spodaj največkrat rdečerjavkasti in dlakavi, pecelj je dlakav in 2 – 3 cm dolg. Listi na drevesu ostanejo dve leti, v tretjem letu pa odpadejo.

Cvetovi:

Cvetovi so tako kot pri drugih vrstah magnolij dvospolni. Nameščeni so posamič na vrhu poganjka, so beli, močno dišeči in zelo veliki. Cvet sestavlja 9 – 12 mesnatih belih, narobe jajčastih listov cvetnega odevala so razporejeni v treh krogih.



47

Plodovi:

Iz cveta se razvije do 12 cm dolg skupni plod, sestavljen iz številnih karpelov oziroma mešičkov, ki se zreli razpočijo, iz njih pa začnejo izpadati z rdečim mesnatim ovojem obdana in na belih nitkah viseča ploščata rjava semena.

Zanimivosti:

Rod magnolij je dobil ime po francoskem zdravniku in profesorju botanike Pierru Magnolu (1638 – 1715), ki je bil tudi direktor botaničnega vrta v Montpellierju v Franciji.

Loška učna pot:




48

Bršljan (navadni) latinsko ime: Hedera helix

angleško ime: Common Ivy

nemško ime: Gemeine Efeu

Opis:

Skupna dolžina rastline lahko doseže tudi preko 50 m, uspeva pa tako v senčnih gozdovih kot tudi v slabši zemlji. Za svojo rast potrebuje oporo, ki jo najde v drevesih ali zidovih. Navzgor se vzpenja s pomočjo posebnih oprijemalnih koreninic, ki ji služijo kot opora in hkrati srkajo hranilne snovi iz razpok, kamor se vsidrajo.

Skorja:

Skorja je svetlo rjava in razpokana.

Listi:

Mladi listi navadnega bršljana so svetlo, stari pa temno zelene barve in celorobi. Spodnji listi so srčasti, zgornji pa ovalne oblike.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Meter

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gozd

http://sl.wikipedia.org/wiki/Drevo

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zid&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Korenina

http://sl.wikipedia.org/wiki/List

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oblika&action=edit&redlink=1


49

Cvetovi:

Cvetovi so majhni rumenkasto zeleni in se združujejo v kobulasta socvetja. Rastlina cveti od septembra do oktobra.

Plodovi:

Oplojeni cvetovi pozimi in spomladi postanejo majhne modre jagode, ki so ljudem strupene, pozimi pa pomembna hrana nekaterim pticam.

Loška učna pot:



http://sl.wikipedia.org/wiki/Zima

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomlad

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jagoda

http://sl.wikipedia.org/wiki/Strup

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ptice


50

Gaber (beli) latinsko ime: Carpinus betulus

angleško ime: Common hornbeam

nemško ime: Hainbuche

Opis:

Navadni beli gaber je do 25, izjemoma 30 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo s stožčasto, pozneje široko razraščeno krošnjo ter vzdolžno žlebastim in kitastim deblom.

Skorja:

Skorja je siva, tanka in večinoma gladka, v starosti razpoka.

Listi:

Enostavno, podolgovatasto jajčasti, 5 – 12 cm dolgi in 2 – 5 cm široki listi imajo dvojno nažagan rob in 12 – 14 parov v listno ploskev močno vtisnjenih žil.

Cvetovi:

Moški cvetovi so brez cvetnega odevala, imajo 7 – 9 prašnikov in rastejo po 1 v zalistju podpornega lista. Združeni so v 4 – 6 cm dolge mačice, ki se aprila razvijejo iz cvetnih brstov na lanskih poganjkov.



51

Ženska socvetja so le do 2 cm dolga in tanjša, razvijejo se na koncu poganjkov. Vetrocvetna vrsta, cveti konec aprila in maja.

Plodovi:

Plodovi so združeni v nekakšne viseče klase, dolge do 15 cm.

Zanimivosti:

Najdebelejši v Sloveniji je Kuharjev navadni beli gaber v Zaborštu pri Kostanjevici na Krki z obsegom 470 cm in višino 15.

Gaber naj bi bil po ljudskem verovanju varuh pred strelo.

Zemljepisna imena: Gabrovo, Gabrk, Gabrov vrh, Gabrška gora…

Uporabnost:

Gabrovina je eden najtrših in najmočnejših lesov, ki pa je slabo obstojen. Poleg kurjave se uporablja za izdelavo kladivc pri klavirjih, delov pihal in lesenih delov različnih stiskalnic.

Loška učna pot:




52

Oreh (navadni) latinsko ime: Juglans regia

angleško ime: Common walnut

nemško ime: Echte Walnuss

domača imena: arh, orij

Opis

Navadni oreh je do 30 m visoko in do 2 m debelo listopadno drevo z okroglasto krošnjo, ki je pri rastočih na prostem razvita precej nizko.

Skorja:

Skorja na deblu je svetlo siva, sprva gladka in pozneje razpokana.

Listi:

List je sestavljen iz 7 - 9 lističev. Posamezni lističi so eliptični, goli in bleščeči, 6 – 13 cm dolgi, do 5 cm široki, celorobi in ob dotiku prijetno dišeči.

Cvet:

Moški cvetovi imajo 5 – 40 prašnikov in neznatni cvetno odevalo, združeni so v 6 – 12 cm dolge, zelenkaste viseče mačice. Ženski cvetovi se razvijejo posamič ali po nekaj skupaj na koncu letošnjih poganjkov.



53

Plodovi:

Plod je koščičast in ga imenujemo tudi oreh. Zunanji del plodu je zelen, ki se jeseni rjavo obarva in razpre, osrednji del plodu pa otrdi.

Uporabnost:

- za najdragocenejše pohištvo

- stopnišča

- furnir

- kopita lovskih pušk

- rezbarstvo

- lesene dele notranjosti dragih avtomobilov

Zanimivosti:

Najdebelejši oreh v Sloveniji raste sredi naselja Kočevska reka. Njegov obseg znaša 434 cm in je visok 15 m.

Pregovor: Kdor pod orehovo senco leži, orehov ne dobi.

Zemljepisna imena: Orehek, Orehova vas, Orehovci, Orehovi vrh, Orehovica

Orehovo drevo doseže starost čez 500 let.

Loška učna pot:



http://sl.wikipedia.org/wiki/Plod

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oreh&action=edit&redlink=1


54

Octovec latinsko ime: Rhus typhina

angleško ime: Staghorn Sumac

nemško ime: Essigbaum

Opis:

Octovec je majhno drevo ali grm z zanimivo oblikovano krošnjo, ki spominja na dežnik. Listopaden grm ali drevo z razprostrto , precej redko krošnjo in poganjki , ki rastejo iz koreninskih pritlik. V višino zraste do 5m, v širino do 6m.

Listi:

Žametno dlakavi poganjki so porasli s temno zelenimi pernatimi listi, iz podolgovatih lističev, ki postanejo jeseni bleščeče oranžno rdeči.

Cvetovi:

Rumenkasto zeleni, neopazni cvetovi so združeni v gosta, mnogocvetna, pokončna socvetja

Plodovi:

Na ženskih rastlinah jeseni dozorijo klobučaste skupine kroglastih temno rdečih plodov.



55

Loška učna pot:




56

Klek (ameriški)

latinsko ime: Thuja occidentalis

angleško ime: Eastern Arborvitae

nemško ime: Abendländische Lebensbaum

Opis: Ameriški klek je vedno zeleno drevo, ki zraste do 20 m visoko. Njegova krošnja je ozko stožčasta, njegove goste veje pa so nekoliko ukrivljene navzgor. Skorja: Skorja je rdeče rjava in mehka, iz debla se lušči v vzdolžnih trakovih.

Listi: Listi so luskasti, tesno prilegli poganjkom in razvrščeni v štirih redeh. Zmečkani listi imajo aromatično trpek vonj. Cvetovi: Moški cvetovi so rumeno rjavi in kroglaste oblike, ženski cvetovi pa so skoraj neopazni. Vetrocvetna vrsta, cveti aprila in maja.



57

Plodovi:

Storžki dozorijo septembra in oktobra v prvem letu, so oleseneli, rjavi, podolgovati, 8 – 12 mm dolgi in sestavljeni iz 4 – 5 parov plodnih lusk. Drobna, ploščata semena so z obeh strani ozko okrivljena.

Zanimivosti: Drevo je v celoti zelo strupeno.

Uporabnost:

Uporaben je za telegrafske drogove, vodogradnje, železniške pragove, ograje, nekoč tudi za izdelovanje kanujev.

Loška učna pot:




58

Jablana (navadna) latinsko ime: Malus domestica

angleško ime: Apple

nemško ime: Kulturapfel

domača imena: jabuk, jabk

Opis:

Navadna jablana je do 10 m visoko listopadno drevo s široko razraslimi vejami.

Skorja:

Skorja na deblu je tanka, siva in razmeroma dolgo ostane gladka, pozneje s z nje luščijo tanke ploščice lubja.

Listi:

Listi so premenjalno nameščeni, enostavni, široko jajčasti, eliptični in na vrhu nekoliko zašiljeni, 4 – 12 cm dolgi, po robu dvojno nazobčani ali nažagani, pecelj je dolg do največ 3 cm. Listi so spodaj rahlo na vrhu pa gosto puhasto dlakavi.

Cvetovi:

Cvetovi so 4 – 5 cm široki, beli in po zunanji strani rožnati ali rdeči. Do 3,5 cm dolg cvetni pecelj in čašni listi so gosto dlakavi.



59

Plodovi:

Pečkati plod je največkrat okroglast, pri dnu peclja udrt, 5 – 10 cm debel in sladek, odvisno od sorte različnih barv, čvrstosti in okusov.

Uporabnost

Užitni so v obliki sadne solate, kaše, čežane ali želeja, pečeni, pripravljeni v pecivu, sušeni, konzervirani ali pripravljeni v soku, kompot, mošt, kis in žganje.

Zanimivost:

Pregovori: Jabolko ne pade daleč od drevesa.

Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran.

Tudi lepo jabolko je lahko znotraj črvivo.

V ljudskem spominu bodo večno živele pravljice o zlatih jabolkih, o zdravilnih jabolkih, pa tudi o strupenem jabolku, ki ga je čarovnica ponudila Sneguljčici.

Loška učna pot:




60

Javor (srebrni) latinsko ime: Acer saccharinum

angleško ime: Silver maple

nemško ime: Silber-Ahorn

Opis:

Srebrni javor je do 40 m visoko listopadno drevo, s pravilno, svetlo, podolgovato in visoko zaobljeno krošnjo, tankimi, na koncih povešenimi vejami in izrazitim deblom.

Skorja:

Skorja na deblu je sivkastorjava in zelo dolgo ostane gladka, pri starejših drevesih plitvo razpoka.

Listi:

Navzkrižno razporejeni listi so dlanasto deljeni, 6 – 11 cm dolgi in 9 – 10 cm široki in imajo 8 – 12 cm dolg, pogosto rdečkast pecelj. Listi so zgoraj temno zeleni in goli, spodaj srebrno sivi do beli in motni, listne žile izstopajo.



61

Cvetovi:

Cvetovi so rdeči ali zelenkastorumeni, brez venčnih listov in večinoma enospolni, redko dvospolni. Moški cvetovi so sedeči in imajo 6 – 8 prašnikov, ženski cvetovi so pecljati in imajo močno dlakavo plodnico.

Plodovi:

Plod, ki dozori maja ali junija, visi na 3 – 5 cm dolgem peclju in je sestavljen iz dveh krilatih

delnih plodičev, katerih krilca oklepata ostri kot in sta 3,5 – 6 cm dolgi in srpasto ukrivljeni. Eden od dveh delnih plodičev je pogosto zakrnel.

Uporabnost:

Srebrni javor sadijo v parkih kot okrasno drevo.

Loška učna pot:




62

Macesen (navaden, evropski)

latinsko: Larix decidua

angleško: European larch

nemško: Larche

domača imena: viharnik, mesen, maceselj

Opis

Evropski macesen je do 40 m visoko in do 1,5 m debelo listopadno iglasto drevo. Ima dobro razvit koreninski sistem in močno glavno korenino. Krošnja je jajčasto stožčasta, presvetljena in redka, veje so večinoma vodoravne ali povešene.

Skorja:

Skorja na deblu je sivorjava, zelo debela (do 4 cm) in predvsem vzdolžno globoko razpokana.

Iglice:

So ploščate in mehke, na dolgih poganjkih so nameščene premenjalno, na kratkih poganjkih pa se združujejo v skupine po 20 do 40.

Cvetovi:

Se pojavijo pred ali sočasno z iglicami, rumeni moški cvetovi kegljastih oblik so nameščeni na spodnji strani veje, ženska storža -socvetja bleščeče rdeče barve - pa so pokončna in nameščena na zgornji strani vej. Vetrocvetna vrsta, cveti od marca do maja.



63

Plodovi:

So jajčaste oblike in so dolgi od 3 do 4 cm, rjavo obarvani in dozorijo že prvo jesen, vendar lahko ostanejo na drevesu nekaj let, nato pa odpadejo s posušenimi vejami.

Zanimivosti:

Najdebelejši macesen v Sloveniji raste na pobočju pod Krofičko nad Logarsko dolino, njegov obseg je 465 cm, visok pa je 29 m. macesen v Mali Pišnici (obseg 422 cm, višina 22 m) z ocenjeno starostjo okrog 1000 let velja za eno najstarejših slovenskih dreves.

Uporabost:

- furnir, posebno rezani

- pohištvo

- obloge, podi

- stavbno pohištvo: okna, vrata, stopnice

- gradbeni les

- skodle

Loška učna pot:




64

Nagnoj (navadni) latinsko ime: Laburnum anagyroides

angleško ime: Common Laburnum

nemško ime: Gelbstrauch

Opis:

Navadni nagnoj je 10 m visoko listopadno drevo.

Skorja:

Skorja na deblu in po vejah je zelenkastorjava in v mladosti gladka, pri starejših drevesih na deblu razpokana.

Listi:

Premajalno razporejeni listi o trojnati, pecelj je dolg 3 – 5 cm, lističi so eliptični do jajčasti,

4 – 8 cm dolgi, kratkopecljati, na vrhu topi ali nekoliko zaokroženi, zgoraj temno zeleni in goli, spodaj svetlejši in prileglo gosto sivo dlakavi po vsej površini.

Cvetovi:

Cvetovi so dvospolni in po 10 – 30 združeni v viseča, 10 – 20 cm dolga, rumena grozdata socvetja, ki ne dišijo. Posamezni cvetovi so do 2 cm dolgi, imajo prileglo dlakav pecelj in metuljnast venec.



65

Plodovi:

Plodovi so 4 – 8 cm dolgi in 7 – 9 mm široki, rjavi, sprva prileglo dlakavi in pozneje včasih goli, po robu nabrekli stroki. V stroku je 3 – 8 ploščatih, 4 – 5 mm velikih, bleščečih črnih semen.

Loška učna pot:




66

Lipovec latinsko ime: Tilia cordata

angleško ime: Linden

nemško ime: Stein-Linde

Opis:

Lipovec ali malolistna lipa je do 30 m visoko listopadno drevo. Na prostem ima kratko deblo in široko krošnjo z debelimi vejami, v sestoju ravno, pokončno deblo in kratko krošnjo.

Skorja:

Skorja na deblu je pri mlajših drevesih gladka in zelenkastorjava, pri starejših postane temno siva in vzdolžno razpoka.

Listi:

Premajhno nameščeni listi so enostavni, dokaj pravilno srčasti, 4 – 10 cm dolgi in prav tako široki, kratko zašiljeni, po robu enakomerno drobno nažagani, zgoraj modrikasti ali temnejši, spodaj svetlejši, v pazduhah žil imajo šopke dlačič.

Cvetovi:

Cvetovi so dvospolni, rumenozeleni in dišeči, vsak cvet ima 5 čašnih in 5 venčnih listov, iz 5 plodnih listov zraslo v plodnico in do 30 prašnikov. Po 5 – 11 cvetov je združenih v socvetje, ki je skupaj s pecljem pritrjeno na rumen ovršni list. Žužkocvetna vrsta cveti junija ali julija.



67

Plodovi:

Plodovi so večsemenski, okroglasti, 5 – 7 mm debeli oreški, ki so po površini rahlo puhasti in brez vzdolžnih reber, vsebujejo pa 1 – 2 temno rjavi semeni.

Zanimivosti:

Najevnikov lipovec nad Črno na Koroškem je z obsegom 1080 cm in višino 24 m naš najdebelejši lipovec in naše najdebelejše drevo nasploh.

Uporabnost:

Uporabljajo ga v rezbarstvu, kolarstvu, mizarstvu in pri proizvodnji furnirjev, igrač, risalnih desk, škatel za cigarete, cokel. Lipovčevo cvetje ima še več zdravilnih lastnosti kot lipovo in se pogosto uporablja za pripravo čajev.

Loška učna pot:




68

Krhlika (navadna)

latinsko ime: Frangula alnus

angleško ime: Alder Buckthorn

nemško ime: Faulbaum

Opis: Navadna krhlika je približno 3m visok listopadni grm ali majhno drevo, ki je vedno brez trnov. Na temnem, rdeče rjavem, gladkem lubju so opazni drobni, svetli, bradavičasti madeži. Listi: Pecljati listi so večinoma narobe jajčasti s koničastim vrhom. Njihov rob je cel, le rahlo valovit. Cvetovi: Neopazni, zelenkasto beli cvetovi so posamič ali v majhnih skupinah nameščeni v zalistju stebelnih listov. Cvetovi so petštevni, s po petimi čašnimi in venčnimi listi.



69

Plodovi: Približno 8 mm veliki, kroglasti, koščičasti plodovi se med zorenjem obarvajo od zelene preko rdeče do vijolične črne barve. Loška učna pot:




70

Leska (navadna)

latinsko ime: Corylus avellana

angleško ime: Common Hazel

nemško ime: Haselstrauch

Opis: Navadna leska je 2 do 4 m visok listopadni grm s široko razrastjo, lahko pa zraste tudi v do 6 m visoko drevo. Zelo očitni so večinoma številni, pokončni, mladi poganjki, ki vsako leto poženejo iz korenike. Skorja: Skorja je v mladosti temno siva in gladka, v starosti pa postane svetlo siva in se lušči.

Listi: Listi so kratkopecljati, v obrisu skoraj okrogli, s kratko konico na vrhu ploskve. Listni rob je dvakrat nazobčan, z večjimi, med njimi pa manjšimi zobci. Listni peclji so porasli z razmeroma velikimi žleznimi laski. Cvetovi: Cvetovi se pojavijo zgodaj pomladi, dolgo pred olistenjem. Moški cvetovi so združeni v mačičasta socvetja, ki visijo z vej, medtem, ko so ženska socvetja majhna, podobna listnim popkom, vendar med luskastimi listi izraščajo rdeče obarvani vratovi pestičev.



71

Plodovi: Plodovi so oreški, znani pod imenom lešniki. Posamič ali po nekaj skupaj so nameščeni na vejah. Zanimivosti: Lešniki vsebujejo veliko beljakovin, bogati pa so tudi z olji.

Loška učna pot:




72

Robinija (akacija) latinsko ime: Robinia pseudoacacia

angleško ime: Black Locust

nemško ime: Gewöhnliche Robinie

Opis:

Robinija, znana pod napačnim imenom akacija, je do 30 m visoko listopadno drevo z redko in zračno, okroglasto do dežnikasto krošnjo. Koreninski sistem je široko razrasel, gost in večinoma plitev, na ustreznih tleh tudi globji in večinoma plitev, v mladosti ima močno glavno korenino. Na koreninah so drobni, do 1 cm debeli okroglasti gomoljčki, v katerih so bakterije rodu Rhizobbium, ki presnavlajo dušik in ga vežejo v tla.

Skorja:

Skorja, sprva gladka in siva, pri starejših drevesih zlasti podolžno zelo globoko razpoka in porjavi.

Listi:

Premejalno nameščeni, iz 9 – 21 lističev lihopetero sestavljeni listi so 20 – 30 cm dolgi, lističi so podolgovato eliptični, 3 – 6 cm dolgi, celorobi, kratkopecljati, svetlo zeleni in večinoma goli.



73

Cvetovi:

Dvosploni cvetovi so metuljasti, dišeči, beli, 2 – 3 cm dolgi in po 10 – 25 cm dolga grozdasta socvetja. Cveti od konca maja pa do junija.

Plodovi:

Plodovi so 5 – 10 cm dolgi, gladki rjavi stroki, ki vsebujejo 4 – 10 ozko ledvičastih, do 7 mm dolgih, temno rjavih in trdih semen.

Zanimivosti:

Največja ameriška robinija raste v kraju Dansville v državi New York v ZDA; visoka je

29,3 m, obseg debla v prsni višini znaša 711 cm.

Uporabnost:

Uporabljajo ga v kolarstvu, kot gradbeni les, za železniške pragove, jamski les, ročaji orodij, gradnja mostov, ladij ali sodov, uporaben je za kurjavo in daje kakovostno oglje.

Loška učna pot:




74

Tisa latinsko ime: Taxus baccata

angleško ime: Yew

nemško ime: Eibe

domača imena: kiseljak, tis, tisovc

Opis:

Tisa je do 20 m visoko in do 1 m debelo vednozeleno iglasto drevo s široko stožčasto v starosti tudi okroglasto krošnjo. Doživi starost do 2000 let. Veje so dolge in iz debla ne zrastejo v vejnih vencih. Pogosto raste večdebelno, debla se med seboj zrastejo

Skorja:

Skorja je rdečkastorjava, zelo tanka in na mlajših vejah gladka, lubje se debla lušči v trakovih in luskah.

Iglice:

Do 3 cm dolge in 2.5 mm široke iglice so ploščate, mehke, dolgo zašiljene, zgoraj temno zelene in bleščeče, spodaj imajo dve svetli progi listnih rež. Iglice na vejicah ostanejo 4 – 5, izjemoma do 8 let.



75

Cvetovi:

Moški cvetovi so okroglasti, rumenkasti in se v velikem številu razvijejo v pazduhah iglic (spodnja stran kjer se držita vejica in iglica) na lanskih poganjkih, ženski cvetovi so prav tako razvijejo vzdolž lanskega poganjka in so zelo drobni. Vetrocvetna vrsta cveti od marca pa do aprila.

Plodovi:

Septembra ali oktobra v prvem letu dozorijo značilni, do 10 mm veliki, rdeči navidezni plodovi, imenovani tudi tisine jagode. Seme je okroglasto in temno rjavo, obdaja pa ga čašast, živo rdeč, sočen semenski ovoj.

Uporabnost:

Uporablja se za izdelavo ščitov, kopij in lokov, iz nje so izdelovali angleško pohištvo najvišjih cenovnih razredov, glasbene inštrumente in rezbarjenje.

Loška učna pot:




76

Češnja latinsko ime: Prunus avium

angleško ime: Wild Cherry

nemško ime: Vogel-Kirsche

domača imena: češna, hrustavka, črešnja, dreža

Opis:

Divja češnja je do 20 m visoko in do 0,5 m debel listopadno drevo z deblom, ki je pogosto lepo izraženo vse do vrha krošnje, in z vodoravnimi vejami, ki včasih rastejo v izrazitih vejnih vencih.

Skorja:

Skorja je tanka in dolgo ostane gladka, posejana je s prečnimi lenticelami. Pri starejših drevesih se s skorje lušči lubje v tankih prečnih trakovih, skorja nazadnje močno razpoka.

Listi:

Premajalno razporejeni listi so enostavni, podolgovato jajčasti ali eliptični, 7 – 12 cm dolgi in do 5 cm široki, po robu nepravilno nažagani, spodaj najprej dlakavi, pozneje goli in dlakavi samo na žilah.

Cvetovi:

Dvospolni cvetovi so 2,5 – 3,5 cm široki, imajo 5 – števno cvetno odevalo z nazaj zavihanimi čašnimi listi in velikimi, eliptičnimi belimi venčnimi listi. Žužkocvetna vrsta, cveti aprila in maja.



77

Plodovi:

Koščičasti plodovi, češnje, dozorijo sredi poletja. Češnje so okroglaste, okrog 1 cm debele, rdeče, popolnoma zrele lahko tudi črne, sladke in dišeče.

Uporabnost:

Uporabljajo jo v mizarstvu, strugarstvu, za izdelovanje glasbil (pihala, klavirji) in za intarzije, zelo cenjeno je pohištvo iz češnjevine.

Zanimivosti:

Pregovori: Najlepše češnje rastejo na koncu vej.

Sveti Vid je češenj sit.

Zemljepisna imena: Češnjica, Češnovar…

Loška učna pot:




78

Dren (rumeni)

latinsko ime: Cornus mas

angleško ime: European cornel

nemško ime: Kornelkirsche

Opis: Rumeni dren je rahlo razvejan listopadni gr ali majhno drevo, ki lahko zraste do 8 m visoko. Listi: Listi so jajčasti, z vrhom, ki je koničasto priostren. Listni rob je cel, na listni ploskvi pa se stranske žile proti vrhu lista značilno lokasto ukrivljajo nazaj h glavni žili. Tako spodnja kot zgornja stran listne ploskve je dlakava. Cvetovi: Rumeni dren vzcveti dolgo pred olistenjem. Njegovi rumeni cvetovi so združeni v majhna klobukasta socvetja, ki izraščajo naravnost iz vej. Pod socvetjem so nameščeni štirje navzkrižno razvrščeni podporni listi. Plodovi: Poleti lahko opazujemo za grozd velike, bleščeče rdeče koščičaste plodove, ki visijo z vej. Zanimivosti: Rdeči plodovi, ki jih imenujemo tudi drnulje, rumenega drena so užitni.



79

Loška učna pot:




80

Bezeg (črni) latinsko ime: Sambucus nigra

angleško ime: Black Elder

nemško ime: Schwarze Holunder

domača imena: boz, zobovec, zovina, bezl

Opis: Je grm in drevo in spada v družino bezgovg. Raste pokončno, redko razvejen, s previsnimi poganjki, redkeje kot poševno krivo drevo.

Skorja: Lubje na deblu je sivo belo in razbrazdano, mlade vejice so zelene s številnimi očesci. Listi: So dolgi od 10 – 30 cm, lihopernati, večinoma s 5 lističi, ki so jajčasti do ovalni, dolgo priostreni. Cvetovi: So beli, široki od 10 – 15 cm in sploščeni v latasta socvetja, ki so močnega vonja. Plodovi: So bleščeče črni, kot grah veliki in okrogli.



81

Uporabnost: Za izdelavo sokov iz plodov, cvetove tudi cvremo ali pa iz njih naredimo tudi čaj. Zanimivosti: Bezeg je ena tistih rastlin, v kateri od pradavnine prebivajo dobra božanstva, ki varujejo dom. Bezeg zato še danes raste ob hišah. Stara modrost tudi uči: Kadar greš mimo bezga, se mu odkrij. Zemljepisna imena: Bezgovec, Bezgovica, Bezgov hrib… Loška učna pot:




82

Jelka (navadna) latinsko ime: Abis alba

angleško ime: Silver fir

nemško ime: Tanne

domača imena: hoja, hvoja, brina, jala

Opis:

Navadna jelka je do 50 m visoko in do 2 m debelo vednozeleno drevo. Mlada drevesa imajo stožčasto krošnjo, ki pozneje postane valjasta ali jajčasta. Veje so plosko razvite. Za starejše ali vitalne jelke je značilen gnezdast ali potlačen vrh, t.i. štorkljino gnezdo.

Skorja:

Skorja je v mladosti tanka, gladka in siva, v starosti razpoka v bolj ali manj pravilne pravokotne luske,

Iglice:

Iglice so ploščate, 10 – 35 mm dolge in 2 – 3 mm široke, v zgornjem delu krošnje zašiljene. Na zgornji strani so temno zelene in bleščeče, spodaj imajo dve značilni beli progi; če je drevo zdravo, ostanejo na drevesu 8 – 12 let, sicer manj.

Cvetovi:

Moški cvetovi so rumenkasto, valjasti, do 2 cm dolgi in sestavljeni iz številnih spiralasto nameščenih prašnikov. Ženska storžasta socvetja so pokončna, do 6 cm dolga in rastejo na koncu lanskih poganjkov v zgornji tretjini krošnje. Vetrocvetna vrsta, cveti od aprila do junija.



83

Plodovi:

Zreli storži razpadejo na drevesu. Tako kot pri vseh jelkah sta na vsaki plodni luski po 2 trikotni, okrivljeni semeni.

Zanimivosti:

Največje jelke v Sloveniji so Rajhenavska jelka v Kočevskem rogu z obsegom 466 cm in višino 50 m, Črmošnjiška jelka v Kočevskem rogu z obsegom 580 cm in višino 43 m ter Maroltova jelka na Pohorju z obsegom 605 cm in višino 35 m.

Pregovor: Vitek (raven, pokončen) kot jelka.

Zemljepisna imena: Jelovica, Jelovo, Jelov hrib, Jelovnik…

Uporabnost:

Jelovino uporabljajo v gradbeništvu, rudarstvu, pohištveni in celulozni industriji, iz njega izdelujejo razne plošče, tramovja, različne stebre, nekoč tudi jambori.

Loška učna pot:



84

Brest (gorski)

latinsko ime: Ulmus glabra

angleško ime: Elm

nemško ime: Rüster

Opis:

Gorski ali goli brest je do 35, včasih do 40 m visoko listopadno drevo z močnim deblom, močnimi vejami in gosto krošnjo. Koreninski sistem je močen, a razvit predvsem na površini.

Skorja:

Skorja je temno siva in sprva gladka, pozneje plitvo razpokana.

Listi:

Listi so enostavni, eliptični ali narobe jajčasti, 8 – 17 cm dolgi, kratkopecljati, z dvakrat nažaganim robom. Poleg glavnega vrha se na listu (ne vedno!) pojavljajo 1 – 3 stranski vrhovi, dno listne ploskve je nekoliko nesimetrično. Zaradi ostrih kratkih dlačic so listi po zgornji strani raskavi.



85

Cvetovi:

Cvetovi so lahko včasih enospolni večinoma pa so dvospolni. So kratkopecljati, rastejo v šopih ali posamezno. Cvetovi so drobni, do 5 mm dolgi, cvetno odevalo je 4 – 6 števno, spodaj zelenkasti na vrhu rdečkasti.

Plodovi:

Plod je krilat orešek, okroglo krilce s premerom 2 – 2,5 cm je okroglo, ima gladek rob, zareza na vrhu pa ne sega do semena na sredini. Plodovi dozorijo in odpadejo konec maja.

Zanimivosti:

Najdebelejši gorski brest v Sloveniji raste v vasi Draga pri Loškem potoku, obseg njegovega debla je 425 cm, visok je 27 m.

Uporabnost:

Uporabljamo ga zlasti v pohištveni industriji, kolarstvu, strugarstvu in vodogradnjah. Sadijo ga tudi kot okras v parke ali na domače vrtove.

Loška učna pot:




86

Forzicija (skrižana) latinsko ime: Forsythia xintermedia

angleško ime: Forsythia

nemško ime: Forsythie

Opis : Je listopadni grm, ki lahko zraste do 5 m visoko. Skorja: Ima svetlejše lubje in na njem so opazne temnejše oplutenele bradavice. Listi: So ozki, podolgasti in celorobi ali pa je njihov rob drobno nazobčan. Cvetovi: So bleščeče rumeni cvetovi se številčno pojavljajo zgodaj spomladi, navadno že pred olistanjem. So lijaste oblike in imajo štiri dolge venčne krpe. Plodovi: So rjave, čvrste glavice, ki dozorijo poleti in se odpirajo z dvema loputama. Uporabnost: Forzicijo uporabljajo za soliter, žive meje in kot okrasni grm.



87

Loška učna pot:




88

Čremsa (navadna) latinsko ime: Prunus padus

angleško ime: Bird Cherry

nemško ime: Gewöhnliche Traubenkirsche

Opis:

Čremsa je do 17 m visoko in do 60 cm debelo listopadno drevo s krošnjo, ki je pri mladih drevesih ozko stožčasta, pri starejših okroglasta. Veje so usmerjene navzgor. Včasih raste večdebelno.

Skorja:

Skorja na deblu je neprijetno dišeča, črnorjava, sprva gladka, pozneje razpokana.

Listi:

Premajalno nameščeni listi so enostavni, podolgovato eliptični, 6 – 12 cm dolgi in do 7 cm široki, kratko zašiljeni, po robu ostro nažagani, zgoraj temnozeleni in ne bleščeči, spodaj svetlejši in v pazduhah žil dlakavi.

Cvetovi:

Cvetovi so dvospolni, beli, 5- števni in močno dišeči, njihov premer je 5 – 15 mm, združeni so v mnogocvetna, viseča, 10 – 15 cm dolga in 2,5 – 3,5 cm debela grozdata socvetja. Žužkocvetna vrsta, cveti konec aprila in maja.



89

Plodovi:

Koščičasti plodovi so okrogli, 7 – 9 mm debeli, črni in bleščeči, sočno osemenje je grenko – sladko.

Uporabnost:

V manjših količinah ga uporabljajo v mizarstvu, rezbarstvu in za intarzije.

Loška učna pot:




90

Jelša (črna) latinsko ime: Alnus Glutinosa

angleško ime: Black alder

nemško ime: Schwarz Erle

domača imena: črna jolša, črna volša, jenša, jolša

Opis:

Črna jelša je do 25, izjemoma do 30 m visoko listopadno drevo z ravnim, vitkim in pogosto skoraj do vrha krošnje razločno segajočim deblom.

Skorja:

Skorja je v mladosti gladka in zelenkastorjava, pozneje močno potemni in razpoka v ploščice.

Listi:

Listi črne jelše so enostavni, široko narobe jajčasti, 4 – 10 cm dolgi in 3 – 7 cm široki, najširši v zgornji tretjini, na koncu značilno izrezani. Zgoraj so goli in bleščeči, spodaj svetlejši, v pazduhah žil imajo šopke rjavkastih dlačič.

Plodovi:

Iz ženskih socvetij zrastejo oleseneli, rjavi nepravi storžki, sploščeni nepravi oreški.



91

Cvetovi:

Tako moški kot ženski cvetovi se na drevesu razvijejo že poleti; moški v nekaj cm dolgih, v skupine po 3 – 4 združeni trdih vijoličastih mačicah, ženski kot drobni temno rdeči klaski v skupinah po 2 – 8. Vetrocvetna vrsta, cveti februarja in marca.

Uporabnost:

Skoraj polovica Benetk, tudi znameniti most Rialto, stoji na jelševih pilotih. Drugače pa se jelševina uporablja kot gradbeni les, za svinčnike, ročaje, škatlice za cigare in za vinske sode.

Zanimivosti:

Črna jelša je edina drevesna vrsta, pri kateri je v Sloveniji dovoljen golosečni sistem gospodarjenja.

Pregovora: Ta je na jelševini kuhan (slabe pameti)

Vsak izgovor je dober, magari jelšev.

Zemljepisna imena: Jelša, Jelše, Jelševa Loka…

Loška učna pot:




92

Brin (navadni) latinsko ime: Juniperus communis

angleško ime: Common Juniper

nemško ime: Gemeiner Wacholder

domača imena: borovica, borovičevje, borovička

Opis:

Navadni brin je vednozeleno, do 15 m visoko iglasto drevo, ki zelo pogosto raste tudi kot široko razvejan grm. Ima koreninski sistem z dobro razvito glavno korenino. Krošnja je lahko široka in nepravilna, pri drevesih obliki večkrat stebrasta in ozka.

Skorja:

Skorja na deblu je sivorjava, sprva gladka, pozneje predvsem vzdolžno razpokana in se lušči v obliki trakov.

Iglice:

Iglice so 1 – 2 cm dolge, 1 – 2 mm široke, koničaste, zašiljene in bodeče, zgoraj imajo vzdolžno belo progo, največkrat rastejo po tri skupaj v vretencu in na veji ostanejo do 4 leta.



93

Cvetovi:

Moški cvetovi so eliptični, 4 – 5 mm dolgi, rumeni in rastejo v pazduhah lanskoletnih iglic, ženski cvetovi so zelenkasti, težko opazni, podobni listnim brstom in sestavljeni iz treh plodnih lusk. Vetrocvetna vrsta, cveti aprila in maja.

Plodovi:

Plodne luske po oploditvi omesenijo in tvorijo jagodasti storž, ki ga navadno imenujemo brinova jagoda. Ta je sprva zelena, v drugem ali tretjem letu, ko dozori, postane temno modra.

Zanimivosti:

V Logarski dolini ob poti proti slapu Rinka raste kar 14 m visok navadni brin. Pod Borštom ob reki Dragonji so izmerili 12 m visok brin s prsnim obsegom debla 66 cm.

Uporabnost.

Uporabljajo ga v rezbarstvu za izdelavo palic, pip, škatlic. Zreli jagodasti storžki so uporabni kot začimba, iz njih pridobivajo brinovo olje in žgane pijače.

Loška učna pot:




94

Dren (rdeči)

latinsko ime: Cornus sanguinea

angleško ime: Common dogwood

nemško ime: Blutrote Hartriegel

Opis: Rdeči dren je do 5 m visok listopadni grm ali majhno drevo. Listi: Kratkopecljati listi so jajčasti, z vrhom, ki je kratko koničasto priostren. Stranske žile na listni ploskvi so proti vrhu značilno lokasto upognjene, podobno kor pri rumenem drenu. Jeseni se listi obarvajo intenzivno rdeče. Skorja: V zimskem času je lubje njegovih vej na osončeni strani rdečkasto obarvano.

Cvetovi: Cvetovi rdečega drena so beli in vzcvetijo šele po olistenju. Združeni so v gosta, dežnikasto razširjena češuljasta socvetja. Cvetovi so štiri števni, s štirimi navzkrižno nameščenimi venčnimi listi. Plodovi: Koščičasti plodovi velikosti graha dozorijo šele jeseni. Sprva so zeleni, nato rdečkasti, ob zrelosti pa se obarvajo črno. Plodni peclji so krepki in rdečkasti.



95

Zanimivosti: Za razliko od rumenega drena so plodovi rdečega drena za človeka neužitni, medtem ko se ptice z njimi rade prehranjujejo.

Pregovor: Zdrav kot dren.

Loška učna pot:




96

Topol (trepetlika) Latinsko ime: Populus tremula

Angleško ime: Common aspen

Nemško ime: Zitterpappel

Opis: Trepetlika je 30 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z rahlo, presvetljeno, pogosto nepravilno okroglasto krošnjo ter plitvim, a zelo široko razraslim koreninskim sistemom. Skorja: Skorja na deblu je gladka in rumenkasto siva, kasneje postane temno siva in brazdasto razpoka. Listi: Listi so sprva listnato dlakavi, pozneje zgoraj goli, zeleni in bleščeči, spodaj svetlo zeleni in žilnati. Pecelj je tako dolg kot listna ploskev in sploščen, kar omogoča listom trepatojoče premikanje že ob rahlem vetru (od tod ime). Cvetovi: Enospolni cvetovi so brez cvetnega odevala in so združeni v viseče, 8 -10 cm dolge enospolne mačice. Moške mačice so sprva sive in po cvetenju rdečkaste, ženske mačice so rjavkaste. Moški cvetovi imajo 5 - 15 prašnikov z rdečimi prašnicami. Krovne luske posameznih cvetov so ostro krpate in močno poraščene z dolgimi sivimi dlačicami. Plodovi: Plodovi so gole, rjavkaste podolgovate glavice, ki dozorijo že tri tedne po oprašitvi. V njih so rumenorjava, drobna, z gostimi belimi dlačicami obraščena semena. Zanimivosti: Trepetlika je kratkoživa drevesna vrst, saj drevo začne trohneti že pri starosti 60 let.



97

Loška učna pot:




98

Srobot (navadni) latinsko ime: Clematis vitalba

angleško ime: Traveller's Joy

nemško ime: Gewöhnliche Waldrebe

Opis:

Navadni srobot je listopadna ovijalka, ki se po primerni podlagi lahko vzpne tudi do 10 metrov visoko. Njegovi ovijajoči se poganjki so lahko debelejši od prsta. Lubje se iz stebla lušči v dolgih, vlaknatih kosih.

Listi:

Listi so pecljati, pernato sestavljeni, s petimi do sedmimi lističi. V dolžino lahko zrastejo do 25 cm. So celorobi do grobo nazobčani.

Cvetovi:

Cvetovi so beli, posebno vpadljivi pa so številni rumenkasto beli prašniki.

Plodovi:

V vsakem cvetu se razvijejo številni plodovi, oreški z repato podaljšanimi vratovi in pernatimi laski, v katere se ujame veter, ki raznaša plodove. Na vrhu cvetnih pecljev jih po več skupaj ostane na rastlini tudi čez zimo.



99

Značilnosti:

Srebrno dlakavi plodovi v kombinaciji z ovijajočimi se poganjki ter lubjem, ki se lušči v dolgih vlaknih, so značilnosti, ki jih srečamo le pri navadnem srobotu.

Loška učna pot:




100

Trdoleska (širokolistna) latinsko: Euonymus latifolia

Opis:

Širokolistna trdoleska je do 5m visok, malo razvejen listopadni grm ali izjemoma manjše drevo z redko razraščeno krošnjo. deblo lahko v debelino zraste do 20 cm.

Poganjki:

poganjki so rahlo štirirobi ali nekoliko ploščati, vendar brez vzdolžnih reber.

Listi:

listi so enostavni, podolgovato jajčasti do eliptični, po robu fino napiljeni, kratko zašiljeni.

Uporaba:

Okrasni grm



101

Loška učna pot:




102

Vrba (iva)

latinsko ime: Salix caprea

angleško ime: Goat Willow

nemško ime: Weiden

Opis: Iva je do 10, izjemno do 20 metrov visoko in do 0.5 metra debelo listopadno drevo ali grm s široko, nepravilno in svetlo krošnjo ter debelimi in pokončnimi vejami. Koreninski sistem je močen, iva razvije globoko glavno in številne površinske stranske korenine. Listi: Premajhno nameščeni listi, so enostavni variabilni večinoma eliptični, 6 – 12cm dolgi n 3 - 6cm široki, najširši na sredini listi. Listni rob je valovit, nažagan ali nazobčan, pecelj je dolg 8 do 20mm. Zgoraj so temno zeleni in bleščeči, spodaj so rahlo belo puhasti, včasih gladki in imajo dobro izraženo ožilje. Skorja: Skorja je zelenkasto siva in gladka na starejših deblih do dva centimetra debela in plitva vzdolžna razpokana. Poganjki so močni, olivno zeleni do rdečkasti sprva fino dlakavi in pozneje goli, olupljena vejica, je brez vzdolžnih prog.

Cvetovi: Moške mačice so sprva srebrno kožuhovinaste, potem pa zlatorumene zaradi prašnih niti, ki mole iz njih, ženske mačice so daljše in zelenkaste.


http://de.wikipedia.org/wiki/Weiden_(Botanik)


103

Zanimivosti: Vrbe so žužkocvetke, njihovi najpomembnejši opraševalci pa so čebele, ki jih na cvet privabljajo medovne žleze. Cvetoča iva spomladi čebelam ponuja prvo obilnejšo pašo. Uporabnost: Iva je lahko tudi okrasno drevo ali grm, kombiniramo jo lahko z drugimi listavci, lahko tudi s smreko. Sajeno posamič ali v skupini zgodaj spomladi z močnimi kontrasti, ki ustvari s svojimi srebrnimi in rumenimi mačicami, prijetno poživi temno in sivo pokrajino.

Loška učna pot:




104

Kovačnik latinsko: Lonicera caprifolium

angleško: Honeysuckles

nemško: Heckenkirschen

Opis:

Kovačnik je plezalka, ki je lahko visoka do približno tri in pol ali štiri metre. Je trajnica z olesenelim steblom.

Listi: Listi so zelene barve, na spodnji strani so sivozeleni in so ovalne oblike. Dolgi so približno od 4 - 5 cm. Rastejo v parih, po dva na isti višini, zgornji trije pogosteje pa zgornja dva para, sta nasprotna lista popolnoma zraščena.

Cvetovi: Cvetovi so posebno oblikovani in rastejo v skupkih. Ko so še zaprti, imajo rožnat do rdeč pridih, ko pa se odprejo, so beli oziroma rumeno-beli. Cvetovi tudi zelo lepo dišijo, v njih je pet prašnikov in pestič.

Plodovi: Kroglaste, koralno rdeče jagode, ki so večinoma po 6 skupaj združene v rahle skupke.

Zanimivosti:

Cvetovi začnejo zvečer oddajati zelo prijeten vonj.



105

Loška učna pot:




106

Robida (navadna) latinsko ime: Rubus fruticosus

angleško ime: Rubus

nemško ime: Rubus

Opis:

Navadna robida je listopadno grm, ki pa lahko obdrži liste tudi v zimskem obdobju. njeni poganjki so dolgi 2m

Listi:

Dolgopecljati listi so pernato sestavljeni, sestavljeni iz petih lističev z nazobčanim robom. Listni pecelj in osrednje rebro sta bodičasta.

Cvetovi:

So beli. Robida cveti od maja do avgusta

Plodovi:

Birni plod, ki ga sestavljajo koščičasti plodovi. Zreli plodovi so črnomodri.

Uporabnost:

Uporabljamo ga kot zelo okusen gozdni sadež



107

Loška učna pot:




108

Dobrovita

latinsko: Viburnum lantana

angleško: Wayfaring Tree

nemško: Wolliger Schneeball

Opis:

Dobrovita je košat listopadni grm, visok od 1 do 4 metra. Njene veje niso previsne, ampak rastejo pokončno navzgor. Najmlajši poganki so pogosto dlakavi.

Listi:

So kratkopecljati, jajčasti, koničasti, z ostronazobčanim. Na spodnji strani so gosto zvezdasto sivodlaki.

Cvetovi:

So beli, združeni v gosta, kupolasta izbočena češuljasta socvetja. Vsi cvetovi so enako veliki in plodni. Povečanih obrobnih cvetov, ki so prisotni pri dobroviti ni.

Plodovi:

So med dozorevanjem pokončni, jagodam podobni koščičasti plodovi, ki se obarvajo od zelene preko rdeče do črne barve. So jajčasti podolgasti in bočno nekoliko sploščeni.



109

Zanimivosti:

Dobrovitini plodovi so rahlo strupeni.

Če prepognemo list dobrovite po osrednji žili, dobimo obliko črke D.

Loška učna pot:




110

Kostanj (divji) latinsko ime: Aesculus hippocastanum

angleško ime: Horse-chestnut

nemško ime: Gewöhnliche Rosskastanie

Opis:

Divji kostanj je do 30 metrov visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z največkrat kratkim deblom in gosto, pravilno, široko razvejano okroglasto krošnjo z debelimi, a krhkimi vejami. Koreninski sistem je dobro razvit in večinoma površinski, glavna korenina je šibka, močne so stranske korenine.

Skorja:

Skorja na deblu je sivkastorjava, z nje odstopajo majhne okroglaste luske.

Listi:

Navzkrižno razporejeni listi so dlanasto sestavljeni iz 5 – 7 lističev, ki so skupaj pritrjeni na 15 – 20 cm dolg pecelj. Lističi so podolgovati narobe jajčasti, kratko zašiljeni, 10 – 25 cm dolgi in do 10 cm široki, sedeči, po robu nažagani, zgoraj temno zeleni, spodaj svetlejši.

Cvetovi:

Cvetovi so beli in združeni v pokončnih, 20 – 30 cm dolgih latastih socvetij, v katerih najdemo moške, ženske in dvospolne cvetove. Cvet je dolg do 2 cm širok, ima 5 zraslih čašnih listov in 5 belih pogosto rdeče pegastih, neenakih, zmečkanih, po robu valovitih venčnih listov. Žužkocvetna vrsta, cveti maja in junija.

Plodovi:

Plodovi so 5 – 6 cm debel, okrogle, zelene glavice z redkimi bodicami. Zrele razpadejo na tri dele, v vsakemu plodu so 1 – 3 bleščeča, okroglasta, nekoliko ploščata, rjava semena z značilno liso.



111

Uporabnost:

Semena divjega kostanja niso užitna, imajo pa več zdravilnih lastnosti. Nekatere učinkovine zdravijo obolenja žil, druge različna vnetja. Les poleg kurjave uporabljajo v rezbarstvu.

Zanimivost:

Pregovor: Ga pošilja v žerjavico po kostanj.

Zemljepisna imena: Kostanjevica, Kostanje, Kostanjek, Kostanjev grič..

Loška učna pot:




112

Jesen (mali) latinsko ime: Fraxinus ornus

angleško ime: Manna Ash

nemško ime: Manna-Esche

Opis:

Mali jesen je do 15 včasih tudi do 20 m visoko in do 0,5 m debelo listopadno drevo s široko, košato, močno razraščeno krošnjo. Koreninski sistem je plitev in se večinoma razrašča na površini, v globino segajo le manjše korenine.

Skorja:

Ima sivo gladko skorjo, ki va manjše ploščice razpoka šele pri starih drevesih.

Listi:

Listi so dolgi od 4 – 10 cm, eliptični ali jajčasti, pecljati, kratko zašiljeni, zgoraj sivozeleni in goli, spodaj svetlo zeleni in ob žilah dlakavi



113

Cvetovi:

Cvetovi so beli, dišeči, zelo bujni in združeni v ovrših, do 20 cm dolgih visečih latih. Cvetovi so dvospolni ali enospolni in imajo dvojno cvetno odevalo. Prašnika sta 2 in sta daljša od pestiča. Žužkocvetna vrsta, cveti v prvi polovici maja.

Plodovi:

Plodovi so podolgovati, 2,5 – 3,5 cm dolgi rjavi krilati oreški, ki dozorijo avgusta. Podolgovato, do 20 mm dolgo in v prečnem prerezu ovalno seme leži na koncu krilca.

Uporabnost:

Uporabljajo ga v kolarstvu, iz njega izdelujejo palice.

Loška učna pot:




114

Borovnica latinsko ime: Vaccinium myrtillus

angleško ime: Bilberry

nemško ime: Heidelbeere

Opis : Je pritlikavi grm in je iz družine vresovk. Bogato razvejan, s široko razraščajočim se podzemnim plazečim poganjkom, veje zelene in robate. Listi: So okroglasto jajčasti, dolgi od 1 – 3 cm, drobno nažagani. Cvetovi: So okroglasto vrčasti, zeleni, z rdečkastimi odtenki, posamezni v zalistjih, viseči. Plodovi: Jagode črnomodre, poprhnjene, s sokom, ki močno rdeče barva. Zanimivosti: Nekoč so jih uporabljali za barvanje vina in celo za izdelavo cenjene slikarske barve. Uporabnost: Za pripravo marmelad, sokov, sirupov, čajev, medu in žganih pijač.



115

Loška učna pot:




116

Malinjak latinsko ime: Rubus idaeus

angleško ime: Framboise

nemško ime: Himbeere

Opis:

Malinjak je listopaden grm, ki zraste 50 do 150cm v višino. Njegove veje rastejo ohlapno k višku, kadar so predolge, pa se lokasto upogibajo. V prečnem prerezu so okrogle, poprhnjane in v spodjem delu bodičaste. Temno rdeče bodice so dolge kakšen mm.

Listi:

Listi so pernato sestavljeni, večinoma iz treh redkeje do sedmih lističev, ki so na spodji strani belo polsteno dlakavi, na robu pa grobo nazobčeni.

Cvetovi:

Beli cvetovi so združeni v pokončna grozdata socvetja. So petštevni, s petimi venčnimi in petimi češnjimi listi.

Plodovi:

Prve maline, plodovi malinjaka dozorijo že zgodaj poleti. Gre za birne plodove, katerih posamečni plodiči so v bistvu koščičasti plodovi. Zlahka se ločijo od izbočenega cvetiča in so užitni.

Uporaba:

Plodovi malinjaka, maline so užitni in veljajo za enega najbolj cenjenih gozdih sadežen. Hrati je malinjak tudi najpomembnejša sadna vrsta iz rodu robit.



117

Loška učna pot:




118

Bodika (navadna) latinsko ime: Ilex aquifolium

angleško ime: Holly

nemško ime: Europäische Stechpalme

Opis:

Navadna bodika je do 10 m visoko in do 0,5 m debelo, vednozeleno drevo, v naravi pogosto grm.

Skorja:

Ima svetlo sivo in gladko, v starosti nekoliko razpokano skorjo.

Listi:

Premajalno nameščeni listi so vednozeleni, enostavni do suličasti, 3 – 8 cm dolgi in 2 – 4 cm široki, kratkopecljati, usnjati in trdi, goli, zgoraj bleščeče temno zeleni, spodaj svetlejši, po robu imajo zobce, spremenjene v listne bodice.

Cvetovi:

Moški cvetovi imajo 4 dobro razvite prašnike in zakrnel pestič, ženski cvetovi imajo razvit pestič in zakrnele prašnike. Cveti od maja do junija



119

Plodovi:

Pozno jeseni in zgodaj pozimi dozorijo živo rdeči, bleščeči, okroglasti, 7 – 10 mm veliki koščičasti plodovi, z mesnatim, sončnim osemenjem, ki vsebujejo 2 – 4, vzdolžno razbrazdane koščiče in ostanejo na drevesu do spomladi.

Zanimivosti:

Pogosto lahko na isti rastlini najdemo tako celorobe kot tudi bodičasto nazobčane liste ter vse vmesne oblike.

Loška učna pot:




120

Jelša (siva) latinsko ime: Alnus incana

angleško ime: Speckled Alder

nemško ime: Grauerle

domača imena: jakša, jenša, jolša

Opis:

Siva jelša je listopadno drevo z gosto krošnjo in pokončnimi vejami, včasih raste večdebelno ali pa kot grm. Drevo zraste do višine 25m, njegov premer pa je do 0,6 m, debelo drevo je pogosto krivo.

Navadno raste na nadmorski višini od 800 do 1400m, včasih pa se spusti tudi do 500m.

Listi:

Listi so enostavne, jajčasto elipsaste oblike, so 0,4 do 10 cm dolgi in od 3 do 7 cm široki. nameščeni pa so na peclju z dlakavim prilistom. Listni rob je dvojno narezan, pri dnu pa je zaokrožen. Zgornja stran je gladka in temno zelene barve, spodnja pa svetlo siva in dlakava.

Skorja:

V mladosti drevesa je skorja siva in gladka, takšna pa ostane tudi, ko je drevo starejše.



121

Cvetovi:

So združeni v trde vijoličastorjave skupine, ki štejejo po 2 do 5 mačic, ki se razvijejo poleti, pozimi mirujejo, spomladi pa se razvijejo v viseče, 7 do 9 cm dolge rumenorjave mačice. Plodovi:

Plodovi so rdečerjavi dolgi do 1,5 cm. So nepravi storžki. Semena ima podobna kot črna jelša.

Zanimivosti:

Doslej največjo znano sivo jelšo v Sloveniji so leta 1997 posekali v Podkumu nad Zagorjem ob Savi; pri starosti samo 55 let je bila visoka 25 m ,njen prsni premer je bil kar 58 cm.

Uporabnost:

-rezan, luščen furnir

-izdelava vezanih plošč

-gradbeni les, za gradnje v vodi

-za rezbarjenje

-v proizvodnji igrač

-v čevljarstvu

Loška učna pot:




122

Omorika (Pančičeva smreka) latinsko ime: Picea omorika

angleško ime: Picea omorika

nemško ime: Serbische Fichte

Opis:

Rastlina je ime dobila iz srbskega imena, saj je ta vrsta tam samonikla, ime Pančićeva smreka pa je dobila po botaniku, ki je omoriko prvi opisal.Omorika zraste do 30 metrov visoko, obseg debla pa lahko doseže 1,2 metra. Krošnja drevesa je piramidasta, veje pa so kratke in pri vrhu obrnjene navzgor, v sredini so ravne, v spodnjem delu pa so povešene, s konicami obrnjenimi navzgor.

Skorja:

Deblo je ravno in poraščeno s temnorjavim lubjem.

Iglice:

10 do 20 mm dolge iglice so sploščene, po zgornji strani temno zelene, po spodnji pa bele in imajo dobro vidni dve listni reži. Konice iglic so tope ali kratko zašiljene.

Cvetovi:

Moški cvetovi so svetlo redeči, ženski cvetovi se razvijejo samo v vrhu drevesa in so združeni v storžasta socvetja, sprva rdeče pozneje med zorenjem modrordeča. Enodomna in vetrocvetna vrsta, cveti od aprila do junija

Plodovi:

Storži so viseči in jajčasti, dolgi od 4 do 7 cm in so mladi temno vijolične do črne barve, zreli pa temno rjavi.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Srbija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Botanik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Meter

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Deblo&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kro%C5%A1nja&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Piramida

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Veja&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lubje&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Milimeter

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stor%C5%BE&action=edit&redlink=1


123

Zanimivosti:

Omorika je počasi rastoče drevo, zaradi česar nima velikega gospodarskega pomena.Uspeva od 600 do 1400 m visoko, najbolje na apnenčasti podlagi. Drevo ni posebno zahtevno, zaradi česar so omoriko kot okrasno drevo raznesli tudi v druge dežele z zmernim podnebjem. Razmnožuje se s semeni.

Uporabnost:

Uporablja se za gradbeni les.

Loška učna pot:



http://sl.wikipedia.org/wiki/Apnenec

http://sl.wikipedia.org/wiki/Seme


124

Topol (črni) latinsko ime: Populus nigra

angleško ime: Black poplar

nemško ime: Schwarz-Pappe

Opis:

Črni topol je do 35 m visoko, do 3 m debelo listopadno drevo s široko, dobro razvejano in redko.

Skorja:

Skorja na deblu starejših dreves je temno siva in globoko razbrazdana.

Listi:

Lisi so goli, zgoraj temni, spodaj svetlejši, pecelj je sploščen, pogosto rdečkast in 2 – 6 cm dolg.

Cvetovi:

Cvetovi so enospolni, brez cvetnega odevala, združeni v mačice. Moške mačice so 4 – 6 cm dolge, moški cvetovi imajo po 20 – 30 škrlatno rdečih prašnikov. Ženske mačice so pecljate in dolge 10 – 15 cm, ženski cvetovi so zelenkasti.



125

Plodovi:

Plodovi so večsemenske, jajčaste in zašiljene, 7 – 9 mm dolge, zelene in gole glavice. V začetku poletja razpadejo na dva dela, v njih so do 1,5 mm velika in z gostimi, belimi volnatimi dlačicami obrasla semena.

Uporabnost:

Iz topolovine izdelujejo dele pohištva, vezane plošče, zaboje, embalažo, pribor za tehnično risanje, cokle, vžigalice, gradbeni les, surovina za celulozo, oglje in črni smodnik.

Zanimivosti:

V svetu simbolike je bil topol pomemben pri starih Grkih, kjer je bil posvečen Herakleju, junaku, ki je imel med potjo v podzemlje na glavi venec iz topolovih vejic.

Zemljepisna imena: Topol, Topole, Topolje, Topolo, Topolovo…

Loška učna pot:




126

Smreka (navadna)

latinsko: Picea abies

angleško: Norway spruce

nemško: Fichte, gemeine Fichte

domača imena: čretovec, smereka, sosen

Opis:

Je vedno zeleno, do 50 m visoko in do 1 m debelo iglasto drevo s stožčasto krošnjo. Ima plitev koreninski sistem, korenine navadno segajo les nekaj decimetrov v globino, vendar pokrivajo veliko površino.

Skorja:

Skorja na deblu je rdečkasta, sprva gladka, pozneje pa začne odstopati v obliki okroglastih ploščič.

Iglice:

Iglice so dolge 10-25 mm, ravne. Štirirobne, koničaste, malce bodeče, na obeh straneh temno zelene, na pokončnih poganjkih razvrščene spiralno, na vodoravnih razčesane.



127

Cvetovi:

Moški cvetovi so do 2 cm dolgi, sprva rdečkasti in pozneje rumenorjavi, ženska stožčasta socvetja so rdeča, pokončna in rastejo na koncu poganjkov v zgornji tretjini krošnje.

Plodovi:

Storži so dolgi 10 – 16 cm in debeli 3 – 4 cm. Dozorijo oktobra, odpirati se začnejo februarja naslednje leto in odpadejo poleti. Pod vsako plodno lusko sta po dve rjavi, do 4 mm dolgi krilati semeni.

Zanimivosti:

Sgermova smreka s Pohorja je z višino 62 m in obsegom 339 cm ne samo daleč najvišje slovensko drevo, ampak tudi eno najvišjih dreves v Evropi nasploh.

Pregovor: Prej bo smreka jabolko rodila, kot se bo to zgodilo.

Zemljepisna imena: Smrečje, Smrečnica, Smrekovnik, Smrekova Draga

Uporabnost:

furnir, rezani in luščeni, vezane plošče, pohištvo in notranja oprema, obloge, stavbno pohištvo, gradbeni les, iverne in vlaknene plošče, glasbila (resonančni les), embalaža, celuloza.

Loška učna pot:




128

Vrba (žalujka) latinsko ime: Salix babylonica

angleško ime: Williov

nemško ime: Echte Trauerweide

Opis:

Vrba žalujka je do 20 m visoko listopadno drevo s široko razraščeno, redko krošnjo in dolgimi povešenimi vejami.

Skorja:

Skorja na deblu je globoko razpokana.

Listi:

Listi so enostavni, suličasti 8 – 16 cm dolgi in do 2 cm široki, dolgo zašiljeni, po robu fino nažagani, goli, zgoraj temno zeleni, spodaj sivozeleni. Pecelj je dolg 3 – 8 mm.

Cvetovi:

Cvetovi so enospolni in združeni v mačice, ki so 2 do 5 cm dolge, ozko valjaste, nekoliko pecljate in viseče. Mačice so praviloma enospolne, večkrat pa v njih najdemo cvetove obeh spolov. Moški cvetovi imajo po dva prašnika, ženski cvetovi pa imajo skoraj sedečo in zeleno plodnico s kratkim vratom.



129

Plodovi:

Rumenkasto zelene drobne dlakave glavice brez pecljev; semena imajo bel, volnat puh.

Zanimivosti:

Pri Kitajcih je bila vrba simbol nesmrtnosti. Je zelo trdoživa. Zaradi lepega videza jo pogosto zasajajo v parkih, kjer se lahko razraste v vsej svoji velikosti.

Loška učna pot:




130

Brogovita

latinsko ime: Viburnum opulus

angleško ime: Guelder Rose

nemško ime: Gewöhnliche Schneeball

Opis: Je grm iz družine brogovitovk. Zraste od 2 - 4m, širok, pokončen, gosto razvejan grm. Listi: So 3 do 5 krpi, globoko nazobčani, dolgi od 8 - 12cm spodaj večinoma dlakavi. Jeseni so oranžno rdeči. Cvetovi: So beli, 5 števni, v sploščenih, do 10 cm širokih latastih socvetjih, znotraj z majhnimi plodnimi cvetovi, zunaj s povečanimi jalovimi robnimi cvetovi. Plodovi: So bleščeče rdeči, koščičasti in rahlo strupeni. Uporabnost: Pogosto se uporablja za omejke, utrjevanje tal, npr. na obrežjih; uporabljajo jo tudi za okrasno drevo. Zanimivost: Če liste prepognemo po osrednji žili, dobimo obliko črke B-



131

Loška učna pot:




132

Hrast (graden) latinsko ime: Quercus petraea

angleško ime: Sessile Oak

nemško ime: Traubeneiche

Opis:

Hrast graden je do 40 m visoko in do 3 m debelo listopadno drevo z ravnim in pogosto visoko v krošnjo razvitim deblom, kar je redkost med listavci.

Skorja:

Skorja na starejših drevesih je do 2 cm debela, sivkasta in plitvo razpokana.

Listi:

Gradnovi listi so premajalno nameščeni, narobe jajčasti, 8 – 12 cm dolgi, do 7 cm široki in imajo 5 – 7 parov probližno enako veliki krp. Zgoraj so temno zeleni, bleščeči in goli, spodaj poraščeni z značilnimi, samo s povečevalnim steklom vidnimi zvezdastimi dlačicami. Stranske žile izraščajo samo v listne krpe, ne pa tudi v zareze.

Cvetovi:

Moške mačice so rumene, viseče in 4 – 6 cm dolge, ženski cvetovi tvorijo sedeče klase in rastejo v skupinah po 2 – 5. vetrocvetna vrsta, cveti maja.



133

Plodovi:

Plod sestavljata podlogovat in okroglast orešek (želod), ki je nekoliko skledica z gladkim robom. Oreški so brez vzdolžnih prog, so značilno sedečči in dozorijo okrobra v prvem letu.

Uporabnost:

Ker raste na slabših rastiščih, so njegove branike gostejše in delež ranega lesa večji, zaradi česar je še zlasti primeren za furniranje in obdelavo, zelo kakovostni so iz njega izdelani parketi. Gradnov želod je bil nekoč pomembna prašičja hrana, pražen in mlet pa je služil kot kavni nadomestek.

Loška učna pot:




134

Lovorikovec latinsko ime: Prunus laurocerasus

angleško ime: Cherry laurel

nemško ime: Lorbeerkirsche

Opis:

Lovorovec je 1 do 5 metrov visok vedno zelen grm s pokončnimi vejami. Na naravnih rastiščih se lahko razvije tudi kot majhno drevo, gojenega večinoma obrezujejo. Lovorovec pa je rastlina hribovitih območij, ki je v celoti strupena. Najbolje uspeva na rahlo kislih tleh.

Skorja:

Skorja je pepelnato siva, tanka in gladka, pri starejših drevesih postane črna in hrapava.

Listi:

Do 15 cm dolgi usnjati listi so podolgovato elipsasti. Listna ploskev je gladko pecljata, na zgornji strani bleščeče zeleno, na spodnji strani bolj motno zelene barve. Listi rob je zavihan nekoliko navzdol.

Cvetovi:

Beli cvetovi so združeni v gostocvetna, pokončna do 15cm dolga grozdata socvetja. Pet skoraj okroglih venčnih listov je pri odprtih cvetovih okrivljenih precej nazaj, medtem, ko so prašniki med njimi pokončni plodovi.

Plodovi:

Kot grahovo zrno veliki koščičasti plodovi so ob zrelosti obarvani črno.



135

Uporabnost:

Lovorjev list se uporablja v kuhi.

Zanimivosti:

Lovor je plemenita rastlina in je pri Grkih veljal za drevo zmagovalcev; z njegovimi venci so odlikovali pesnike, modrece in zmagovalce.

Loška učna pot:




136

Sliva latinsko ime: Prunus domestica

angleško ime: Plum

nemško ime: Pflaume

Opis:

Sliva ali češplja je do 12 m visoko listopadno drevo z nepravilno krošnjo, dolgimi vodoravnimi vejami, vitkim deblom in pogostimi nadzemeljskih korenin.

Skorja:

Skorja je sprva gladka, pozneje temno sivorjava in razpokana.

Listi:

Listi so premajalno nameščeni, enostavni, eliptični ali narobe jajčasti, 3 – 8 cm dolgi, 2 – 5 cm široki, po robu napiljenim, na spodnji strani dlakavi, na zgornji strani niso bleščeči.

Cvetovi:

Cvetovi so dvospolni, imajo 5 - števno odevalo, so beli, kratkopecljati, 1.5 – 2 cm široki in združeni v skupine po 2 – 3. Cvetni peclji in notranja stran čašnih listov so dlakavi.



137

Plodovi:

Koščičasti plodovi so podolgovati, modročrni do škrlatnordeči. Koščica je trda, ploščata, skoraj gladka, na obeh koncih zašiljena in večinoma zlahka odstopi od mesnatega, sladkega in užitnega osemenja.

Zanimivosti:

Nekdanja Jugoslavija je bila vodilni svetovni pridelovalec sliv, število slivovih dreves so ocenjevali na 77 milijonov.

Uporabnost:

Les uporabljamo v mizarstvu, strugarstvu, rezbarstvu in za izdelavo pihal. Plodove uporabljamo za marmelade, džeme, kompote, žganje t. i. slivovko in tudi posušimo jih lahko.

Loška učna pot:




138

Trdoleska (širokolistna) latinsko: Euonymus latifolia

Opis:

Širokolistna trdoleska je do 5m visok, malo razvejen listopadni grm ali izjemoma manjše drevo z redko razraščeno krošnjo. deblo lahko v debelino zraste do 20 cm.

Poganjki:

poganjki so rahlo štirirobi ali nekoliko ploščati, vendar brez vzdolžnih reber.

Listi:

listi so enostavni, podolgovato jajčasti do eliptični, po robu fino napiljeni, kratko zašiljeni.

Uporaba:

Okrasni grm



139

Loška učna pot:




140

Pacipresa (Grahova) latinsko ime: Chamaecyparis pisifera

angleško ime: Sawara Cypress

nemško ime: Sawara-Scheinzypresse

Opis:

Grahova ali japonska pacipresa je do 50 m visoko in do 2 m debelo vednozeleno drevo z ozko stožčasto krošnjo in nekoliko nagnjenim vrhom.

Skorja:

Skorja na deblu je rdečerjava, z nje se vzdolžno luščijo tanki trakovi lubja. Veje iz debla izraščajo vodoravno in so na koncih nekoliko povešene.

Listi:

Poganjki so ploščati in razviti v eni ravnini, listi so luskasti in navzkrižno razporejeni, njihove konice pa se ne prilegajo k poganjku.

Cvetovi:

Moški cvetovi se oblikujejo že jeseni, prezimijo kot drobni črni brsti in se spomladi razvijejo ter porjavijo, ženska socvetja pa so vijoličastorjava in do 5 mm velika. Vetrocvetna vrsta cveti aprila.



141

Plodovi:

Storži dozorijo v prvem letu, sprva so modrikasto zeleni, pozneje temno rjavi, v skupinah rastejo na spodnji strani poganjka, so okroglasti in drobni, v premeru merijo največ 7 mm.

Storž sestavlja 10 – 12 plodnih lusk z drobnim kaveljčkom na hrbtni strani, pod vsako lusko pa sta dve krilati luski.

Loška učna pot:




142

6. Zaključek

Pričujoči popis drevesnih in grmovnih vrst je inventura pomembnejših dreves in grmov na Loški učni poti. Zavedamo se, da popis ni popoln in da je to le zastavljeno delo, ki ga bomo morali še dopolnjevati, popravljati, ohranjati…

Naša raziskovalna naloga je imela dva dela; prvi na terenu in je obsegal raziskovanje in označevanje pomembnejših drevesnih in grmovnih vrst na Loški učni poti, ki smo jo uredili skupaj z OŠ Ivana Groharja Škofja Loka. Drugi del pa obsega opis raziskanih in označenih drevesnih vrst; vsak opis ima tudi zemljevid z oznako nahajališča določene drevesne ali grmovne vrste na Loški učni poti. Vzporedno s tem smo izdelovali tudi herbarij ( ta vsebuje vse primere listov dreves in grmov na Loški učni poti) in ksiloteko, ki pa še ni dokončana.

Ker se stanje in razmere na učni poti spreminjajo in so zato posamezne drevesne ali grmovne vrste uničene ali jih posekajo ali pa zasadijo nove vrste, je potrebno seznam drevesnih in grmovnih vrst z opisi večkrat pregledati in dopolniti.

Opisane drevesne in grmovne vrste so naša naravna dediščina, zato smo jih dolžni ohraniti tudi našim zanamcem. Ohraniti pa jih moramo v njihovih naravnih okoljih.

Vsakemu obiskovalcu Loške učne poti bo poznavanje drevesnih in grmovnih vrst obogatilo sprehode po gozdu. Pomembno je vzbuditi tudi ljubezen do drevesnih vrst, do gozda. Če bomo gozd in drevesa vzljubili, potem nas bo skrbela tudi njihova usoda.



143

6. Literatura

1. Brus, R. 2004: Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana

2. Brus, R. 2008: Sto grmovnih vrst na Slovenskem. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana

3. Drevesa in grmi : enostavno in zanesljivo določanje, 2005. Narava, Kranj

4. Kotar, M. 1999: Naše drevesne vrste. Slovenska matica, Ljubljana

5. Godet, J.D. 2000: Domača drevesa in grmi. Didakta, Radovljica

6. Zauner, G. 1989: Iglavci. Cankarjeva založba, Ljubljana

7. Zauner, G. 1991: Listavci. Cankarjeva založba, Ljubljana

8. Marinček, L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana

9. Kunaver, D. 1996: Čar lesa v slovenskem ljudskem izročilu. Samozaložba, Ljubljana

10. Polanc, J.2004: Les : zgradba in lastnosti . učbenik za predmet Tvoriva v programu SSI in PTI za 1. letnik – lesarski tehnik. Lesarska založba, Ljubljana

11. Miklavčič, F. 2007: Drevesa posebneži Poljanske doline. Samozaložba, Poljane



144

7. Priloge

Priloga št. 1 - herbarij

Priloga št. 2 - ksiloteka

Priloga št. 3 - zemljevid Loške učne poti

Priloga št. 4 - Zloženka Loška učna pot



145

Priloga št. 3 – zemljevid Loške učne poti



146

Priloga št. 4 - Zloženka Loška učna pot


drevesa_učna_pot

Documents