gaia april 2014

April 2014 • Letnik 20 • št. 196

Tema meseca 4

Zasadimo si poletni rajMatic Sever

Ekološko vrtnarjenje 16

Pridelajmo si bučevke domaDragan Žnidarčič

Gaia na obisku 28

Maherjevi so oskrbeli tratoDavor Špehar

www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si

Gaia april 2014.qxp 4/7/14 10:59 AM

Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,

T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-

valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira

Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka

Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,

Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-

fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-

veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-

bra. Letna naročnina 20,00 EUR.

Natisnjeno v 30.500 izvodih. ISSN 1408-7774

Naslednja številka izide 15. maja 2014.

Gaia predstavljaTema meseca

4 Zasadimo si poletni raj

Uporabni okrasni vrt6 Okrasni vrt z zelenjavo

Vse o ...8 Petunije, surfinije ali milijon zvončki

Strokovnjak odgovarja članom11 Pojav uši na sadnem drevju, polži v vrtu

in nova podoba balkona

Ali poznate?12 Koralnik, navihan kot petelin

e-Gaia13 Moj vrtnarski dnevnik

Ekološko vrtnarjenje14 Gain vrt je zaživel

16 Pridelajmo si bučevke doma18 Kumina in janež – zoper napenjanje23 Žlahtna vinska trta24 Gain sadni vrt – Sadili smo 26 Češnje v domačem vrtu

Klubski kotiček19 Veliko lepega v Poreču

20 Gaina prijavnica in izleti

21 Gaina predavanja

22 Gaini kupončki popustov

Gaia na obisku28 Maherjevi so oskrbeli trato

Oblikovanje vrta30 Kisloljubne zasaditve grmovnic

Okrasni vrt32 Obnova gredic v 5 korakih

Zelenjavni vrt33 Nenavadne vrtnine tudi doma

Slovenski naravni biseri34 Žafran

Dom brez mrgolazni35 Mravlje imajo svoj pohod

Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo

pozabiti v mesecu aprilu in maju

www.klubgaia.si 3

uvodnik

Kar narava veleva - Gaia razodeva!

Na vrtovih je živahnoZima je bila muhasta in je delala škodo, a pomlad je prinesla nove

radosti in z njimi delo na vrtu. Toliko opravil smo že postorili, a

marsikaj lepega nas še čaka.

V tej številki revije vam predlagamo v branje: temo meseca Zasadimo

si poletni raj, Okrasni vrt z zelenjavo, Vse o petunijah, surfinijah in

milijonskih zvončkih, ki jih nekateri že po krivici zapostavljajo, članek o

novi spletni aplikaciji naredivrt.si in kako si naredimo spletni dnevnik,

ki ima dragoceno vrednost prav v elektronski obliki, o Gainem

samooskrbnem ekološkem zelenjavnem in sadnem vrtu in skupnih

strokovnih delavnicah, o koristih domačih buč, bučk, kumar, melon in

lubenic. Češnje bomo vsak hip začeli zobati, zato je prav, da več

izvemo o pridelavi tega sadeža in trto pri nas tudi častimo, zato se

poučimo kaj več o njej.

Obiskali smo naše pridne člane na Hajdini, izvajamo delavnice z

zasaditvami na urbanih vrtovih več slovenskih mest, strokovno

predavamo in svetujemo po vsej Sloveniji in tako širimo poslanstvo o

samooskrbi. Vabimo vas na zanimiv Gain izlet po nemških vrtovih, na

najlepši avstrijski grajski vrt in seveda na naše tradicionalno srečanje

in 20. obletnico Kluba Gaia v Poreč, kjer je še komajda kako prosto

mesto, če pohitite.

Veselimo se srečanja z vami.

Ugani, kaj je na naslovnici!Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali

vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki

Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje

podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do

4. 4. pošljite na naš naslov. Rešitev iz prejšnje številke:

Judeževec, Cercis Siliquastrum

Nagrajenka: Vesna Turk, Novo mesto?


Okrasni vrt

www.klubgaia.si4

Tema meseca

Zasadimo si poletni rajČeprav smo sredi pomladi in se ponovno čudimo svežim vonjem ter zanimivi barvni paleticvetov spomladanskih lepotic, mnogim misli že uhajajo na najbolj bujen del leta. Tisti, kiradi pregledate čim več raznolikih idej in pristopov k oblikovanju sezonskih zasaditev,boste v tem prispevku zagotovo našli nekaj zase.Izbira rastlin je danes že zelo obsežna,

zato za prav vsako mesto na vrtu, oken-

ski polici, balkonu ali terasi najdemo pri-

merne. V primerih, ki jih bom predstavil,

so kljub zelo pestremu in tudi zelo neti-

pičnemu naboru najrazličnejših pred-

stavnic rastlinskega sveta, zasaditve

barvno zelo ubrane. Zakaj bi se omeje-

vali le na najbolj klasične sezonske rast-

line? Pestrost le-teh, ki je naraščala v

zadnjih letih, je prešla v zelo mešane

trendovske zasaditve, ki vključujejo tudi:

zelenjadnice, jagodičje, grmovnice, ze-

lišča in trajnice.

Ni potrebno, da se zaradi želje po doma

pridelani hrani ali želji po čim manjšem

vzdrževanju odpovemo lepoti. S pra-

vilno izbiro lahko dosežemo zelo lepe

učinke tudi s kakšno zelenjadnico in ja-

godičjem.

Še posebej za večje cvetlične lonce in korita je

pomembno, da pri zasaditvah uporabimo tudi

dovolj visoko rastlino, ki bo poskrbela, da nasad ne

bo videti preveč »ploščat«. Tako vlogo odlično

opravi latasta hortenzija Hydrangea paniculata.

Vsako leto jo lahko prikrajšamo in dolgo obdržimo

v želenih dimenzijah.

Okrasne trave so se do danes že dodobra usidrale v

raznotere zasaditve. S svojimi tankimi, mnogokrat

filigranskimi listi močno pripomorejo k bolj pestri

teksturi. Rjavi šaši žal med kupci niso našli pravega

mesta, a bakreni do čokoladni odtenki čudovito

zaokrožijo tudi rumeno-oranžne tone. Lep primer je

Buchananov šaš Carex buchananii.

Rumenooranžna lepotica

je križanec nemezije, ki se

zadnje čase vse pogosteje

pojavlja pod trgovskim

imenom Sunsatia. Nove

sorte so izboljšane glede

trpežnosti oz. dolžine

dobe cvetenja. V polsenčni

zasaditvi je z malce

premora vztrajala vse v

september.

Iskrivke so v cvetličnih loncih in koritih

mnogokrat še bujnejše in lepše od tistih v

gredicah. Za rumenooranžne kombinacije lahko

uporabimo kar nekaj različnih sort. Med

oranžnimi so se dobro obnesle Heuchera hy.

‘Marmalade’, H. ‘Caramel’, H. ‘Cassandra’ in H. ‘Big

Top Gold’, od rumenih pa H. ‘Lime Marmalade’, H.

‘Lime Rickey’ in H. ‘Citronelle’. Ker je večina tudi

zimzelenih, jim lahko v jesenskem času le

dodamo nove sezonske sopotnice.

Za rumeno-zeleno-

oranžno temo zelo dobro

poskrbi tudi hakonska

trava Hakonechloa macra

‘All Gold’, ki ima spomladi

povsem rumene, kasneje

pa rumeno-zelene liste.

Odlična je za polsenčno

lego. Alternativa je sorta

‘Aureola’, ki ima vso

sezono v zelenih listih

rumene proge.

Kje lahko kupim rehmanijo in robido ‘Navaho’?V soboto, 26. 4. 2014, vas vabimo na

DAN ODPRTIH VRATv vrtnarijoTRAJNICE CARNIOLA.

Poleg bogate ponudbe trajnic, jagodičja in eko sadik zelenjadnic bomo organizirali tudi delavnice

s področja zdravilnih rastlin in ekološkega vrtnarjenja.Tel.: 030/ 382 050, www.trajnice-carniola.com


Gavre so postale že stalnica mešanih sezonskih

zasaditev in to povsem upravičeno. Nekatere še vedno

zmoti previsoka rast sicer »znižanih« sort, a se kaj

takega pri gavri ‘Gaudy Red’ zagotovo ne bo zgodilo.

Njena rast je izjemno kompaktna in največkrat v koritu

ali loncu ne preseže 30 cm. Cvetovi so zelo temni,

rdečerožnati, mladi listi in stebla

pa temno rdeče nadahnjeni. Kot

vse njene sorodnice neumorno

cveti vse poletje in še v jesen,

izkazala pa se je tudi za eno bolj

prezimno trdnih sort med

rožnatimi gavrami.

april 2014 5

Svojo samooskrbo z jagodičjem lahko

oplemenitimo tudi z okrasnimi

rastlinami. Črno-vijoličasta

kombinacija nekako sloni na barvi

robide, ki je osrednja rastlina v

desnem loncu. Veje povežemo ob

oporo in jo gojimo v pokončni oz.

stebrasti obliki. Sorta ‘Navaho’ se je

izkazala za odlično za tako rabo.

Veliki, sladki plodovi se tudi barvno

ujamejo z ostalimi rastlinami.

Poleg uporabljene iskrivke Heuhcera

‘Midnight Rose’, lahko posežemo tudi

po drugih temnih sortah: H.

‘Obsidian’, H. ‘Binochee’, H. ‘Black

Beauty’…

Sorta bazilike ‘Magic Blue’ je večja od

navadne bazilike in se razraste v

čudovit grmiček, poln svetlo

vijoličastih socvetij in enakih stebelc.

Sorta ‘Black Plum’ z rjavo-

vijoličastimi paradižniki

lepo dopolni celotno sliko,

poleg tega pa nas očara še

z zdravim in zelo

aromatičnim pridelkom.

Plazeči skrečnik se je bujno

razrasel čez rob lonca,

zasadili pa bi lahko tudi

črnolistni krompir Ipomea

batatas.

Če ste imeli do sedaj

zadržke glede črnih

petunij, je čas, da jih

preizkusite v takih in

podobnih drznih

zasaditvah.

Rehmanija; Rehmannia elata je za mnoge v Sloveniji še

popolna neznanka, a bo zagotovo kmalu dobila svoje

mesto na marsikaterem vrtu ali okenski polici. Veliki,

rožnati cvetovi spominjajo na naprstec, zato jo angleško

govoreči del sveta imenuje kar kitajski naprstec. Izredno

dolgo cveti, zelo dobro prenaša vročino in je na meji

prezimnosti. Letošnjo, sicer

netipično, zimo, je v loncu ob

hiši lepo prezimila. Rehmanija

lepo razgiba zasaditve in jim

doda zračnost in višino. Od 30-

45 cm visoka cvetna stebla

uporabimo tudi za šopke, saj so

zelo obstojna.

Brahikoma, imenovana tudi

avstralska marjetka je čudovita

sezonska rastlina z množico

majhnih socvetij v bledo modro—

vijoličasti ali rožnati barvi. Zelo

lepo se razraste in prevesi čez rob.

V kolikor bujnost cvetja pojenjuje,

jo nekoliko porežemo in ponovno

nas bo razveselila s slapom

cvetja. Hydrocotyle

sibthorpioides ‘Crystal Confetti’

Hydrocotyle sibthorpioides

'Crystal Confetti' ali slovensko

vodni bršljan, je v tej zasaditvi

prisoten v precej skromni obliki,

saj so si v začetku rasti z njim

postregli polži. Kljub vsemu so

sivo-zeleni listi s kremnobelo

obrobo zadovoljivo popestrili in

nekoliko poživeli sicer temno

listje drugih rastlin. Matic Sever


Uporabni okrasni vrt

Si predstavljate, da bi okrasne gredice namesto nizkihplazečih se trajnic obrobljala vrstica solate, nagredici, ki spremlja vhod na vrt, bi poleg okrasnihenoletnic in trajnic našli brokoli in blitvo, na mešanigredici s trajnicami in grmovnicami pa repo inkolerabico? Še nekaj let nazaj bi se temu precej čudili,če že ne obsojali, danes pa kombinacija vrtnin inokrasnih rastlin postaja pravi trend.

Okrasni vrt z zelenjavo

• Okrasno zelje: je verjetno najbolj

znana vrtnina, ki se uporablja tudi za

okras. Okrasno zelje je užitno, čeprav

morda malo bolj grenko od navadnih

sort. Je privlačne oblike, izbiramo pa

lahko med belimi, krem, rožnatimi, vi-

joličastimi in rdečimi sortami. Odlikuje

ga tudi njegova odpornost na nizke

temperature, saj lahko prenese tudi

temperaturo do 15 stopinj pod ničlo.

• Ohrovt: Zanimiv je zlasti listnati ohrovt

sorte ‘Nero di Toscana precoce’ z nagu-

banimi temnimi listi.

• Brokoli: je že sam po sebi malo po-

sebna rastlina s svežo zeleno rožo na

vrhu, primerne so praktično vse sorte.

• Stoletna čebula: okusna in dekorativna

vrsta čebule.

• Paradižnik: Zelo dekorativen grmiček

je nizek rumen češnjev paradižnik

sorte ‘Balcony Yellow F1’ z rumenimi

okusnimi plodovi, ki se zelo lepo

ujame z rdečo baziliko, pa tudi z večino

cvetočih ali listnatih nizkih ali srednje

visokih trajnic.

• Paprika: Lepe so zlasti manjše sorte z

mini plodovi, ki so lahko najrazličnejše

barve in oblike.

• Solata: med solatami lahko izbiramo

sorti ‘Lollo rosa’ in ‘Lollo bionda’, ki

imata gosto nagubane skodrane liste,

različne sorte z listi, podobnimi hrastu

(temno rdeč ‘Flamenco’), lepa pa je

tudi solata ‘Ovired’, ki ima rdeče liste in

je na pogled podobna motovilcu.

www.klubgaia.si6

Paradižnik na gredici

z baziliko in papriko

Artičoke med trajnicami, v

ozadju lepe očke in grintavec

Z vrtninami in zelišči v okrasni vrt doda-

jamo poleg oblike, barve in vonja še

novo dimenzijo in okrasni vrednosti še

užitno vrednost. Kombiniranje užitnih

rastlin z okrasnimi pa je prava rešitev

tudi za manjše vrtove, kjer si težko pri-

voščimo poleg okrasnega še zelenjavni

vrt na ločenem prostoru.

Včasih so pravila zapovedovala, da so-

dijo okrasne rastline, trajnice, grmov-

nice, enoletnice… v ospredje vrta zaradi

svoje okrasne vrednosti, zelenjava pa na

zelenjavni vrt, ki ga je potrebno čim boj

skriti v ozadje, da ne moti splošnega vi-

deza. Okrasne rastline so se do neke

mere mešale z užitnimi samo na barvitih

kmečkih vrtovih. Danes vedno bolj ru-

šimo te predstave in s kombinacijo

okrasnih in užitnih rastlin, bodisi vrtnin,

zelišč ali sadja dokazujemo, da je tudi

mešani vrt lahko lep in atraktiven. Pa si

poglejmo, katere vrtnine so še posebej

primerne za saditev na okrasne gredice.

Vrtnine za okrasni vrtNa okrasnem vrtu lahko sadimo prakti-

čno katerokoli vrtnino, vendar so neka-

tere bolj primerne in lepše. Pa si

poglejmo nekaj najbolj primernih:

• Cvetača: S svojo rožo je zanimiva rast-

lina, še posebej pa izstopajo sorte ‘Di

Sicilia Violetto’, t.i. barvita cvetača z vi-

joličastimi, okroglimi rožami in ‘Roma-

nesco’, koničasta cvetača v

rumeno-zeleni barvi.


nim insekticidom bio plantella aktiv ali

bio plantella kenyatox verde.

Zakaj bi pravzaprav v vrtu razlikovali

med okrasnim in pridelovalnim vrtom,

če pa imamo lahko vse v enem. Če npr.

ne bi vedeli, kakšna je na pogled na-

vadna solata, bi verjetno sklepali ob po-

gledu nanjo, da je to precej simpatična

trajnica ali enoletnica. Čas je, da prepu-

stimo domišljiji prosto pot in si damo

duška tudi z najbolj nenavadnimi kom-

binacijami. Poleg zanimivega videza,

vonja in okusa bomo lahko navdušeni

tudi nad zdravjem rastlin, saj velja, da se

bolj pisana rastlinska združba vedno

bolje brani pred različnimi neugodnimi

vplivi iz okolja ali napadi bolezni in

škodljivcev.

Nevenka Breznik

april 2014 7

barvitost kombinacije in na gredici

lahko zdržita dolgo v jesen in zimo.

Poskusite lahko tudi kombinacijo s fižo-

lom, finimi listi korenčka, artičoko in

sončno obarvanimi enoletnicami, kot

so: kapucinka, ognjič, tagetes, kozmeja,

kalifornijski mak… in še mnoge druge.

Okrasno zelje se je na naših gredicah in

posodah že precej uveljavilo. Lahko ga

sadimo samega v skupinah, kjer kombi-

niramo sorte različnih barv, ali pa v kom-

binaciji z drugimi trajnicami, kot so:

astre, nageljčki, mačehe, homulice,

predvsem pride do izraza ob temnolis-

tnih homulicah.

Varstvo rastlinVčasih je zaradi mešanice okrasnih in

užitnih rastlin oteženo varstvo okrasnih

rastlin, saj je potrebno upoštevati, da

bodo ostanki škropiva padli tudi na

vrtnine, ki jih bomo kasneje zaužili. Zato

je najbolje, da v taki združbi vrtnarimo

ekološko, s sredstvi, ki so prijazna naravi

in nam. Za gnojenje uporabljamo samo

organska gnojila, za pripravo tal pred sa-

jenjem svetujemo 100 % organsko gno-

jilo v obliki pelet plantella organik ali

biogreno, dognojujemo pa s tekočim

gnojilom na osnovi alg bio plantella vrt.

Sem in tja lahko uporabimo tudi rastlin-

sko prevrelko iz zelišč, ki jo pripravimo

sami. Za učinkovito in preverjeno var-

stvo rastlin pred boleznimi upora-

bljajmo varovalno sredstvo na osnovi

njivske preslice bio plantella natur-f, uši

in druge škodljivce pa zatiramo z narav-

• Fižol: precej dekorativen je limski fižol

sorte ‘De la papa’, ki potrebuje oporo in

toplo sončno lego. Za popestritev v

okrasnem vrtu lahko posadimo tudi

turški ali laški fižol sorte ‘Emergo’, ki je

dekorativna vzpenjavka z belimi ali

rdečimi cvetovi in mesnatimi stroki.

• Blitva: Sorte blitve z rumenimi ali rde-

čimi stebli so že nekaj časa znana pope-

stritev posod z okrasnimi rastlinami in

celo balkonskih korit. Seveda jih lahko

posadimo tudi direktno na vrt, na gredo

s trajnicami ali v mešani kombinaciji

trajnic, enoletnic in grmovnic. Ena naj-

bolj zanimivih sort je rdečelistna blitva

oz. mangold ‘Rhubarb chard’.

• Med najlepšimi in najbolj atraktivnimi

vrtninami pa je prav gotovo artičoka.

Ta visokorasla in dostojanstvena rast-

lina ima mogočne, nazobčane liste v

srebrni barvi, ki dajejo na okrasni gre-

dici prav poseben poudarek.

• Kot spremljevalec cvetočim okrasnim

rastlinam je lahko tudi kodrolistni pe-

teršilj sorte ‘Mooskrause’.

Kombinacije rastlinZa večje vrtove so lahko odlične kombi-

nacije z bučami in okrasnimi grmovni-

cami. Oranžni cvetovi, veliki, razprostrti

listi in dekorativni plodovi zgledajo

nekaj posebnega ob grmovnicah z rde-

čimi listi (npr. ruju, rdečelistni leski, če-

šminu…) Zelje in ohrovt sta lahko

nenavadna, ampak zanimiva spremlje-

valca enoletnih cvetlic, kjer s svojo

svetlo ali temno zeleno barvo umirjata

Rdečelistna blitva med enoletnicami

Organsko gnojenje je nenadomestljivo!Z izbiro visoko kakovostnega organskega gnojila plantella organik ne moremo zgrešiti, saj je odličen

za temeljno in dopolnilno gnojenje vseh vrst rastlin in na različnih tleh. V primerjavi

z večino organskih gnojil ima organik večji delež organske in suhe snovi in

konstantno razmerje med količino hranil. Prednost tega dolgo delujočega gnojila je,

da ne vsebuje semen plevelov, hranilne snovi zagotavlja več kot 6 mesecev. S svojo

obliko rastlinam omogoča porabo hranil v tleh, tem pa dolgoročno zvišuje vsebnost

humusa.

Izčrpana tla z nizko vsebnostjo organske snovi in slabim zadrževanjem vode lahko

biološko aktiviramo z organskim gnojilom biogrena, ki vsebuje nadpovprečno število

mikroorganizmov. Primerna je za vse rastline, tudi tiste, ki potrebujejo bolj kisla tla,

uporabljamo pa jo lahko tudi za pospeševanje zorenja komposta.


Vse o...

8 www.klubgaia.si

bolj kisla in ne pozabimo na dodajanje

železovih kelatov. Plantella tekoče železo

za foliarno dodajanje ali zalivanje bo za-

dostilo potrebam po železu med rastno

dobo.

Oskrba

Seveda surfinije zahtevajo redno skrb z

zalivanjem, dognojevanjem in čišče-

njem. Le tako nam lahko balkone okra-

sijo z množico cvetov. Za gnojenje

surfinij, petunij in milijonskih zvončkov

uporabimo plantella specialno tekoče

gnojilo za surfinije, ki ima za te zahtevne

vrste okrasnih rastlin prilagojeno sestavo

hranil in mikrohranil,. To zagotavlja bujno

cvetenje v živahnih barvah, spodbuja

pravilen razvoj korenin in izboljša odpor-

nost rastlin. Gnojilo raztopimo v vodi ter

z mešanico rastline zalivamo vsak teden

od začetka pomladi do pozne jeseni. Ob

obilnem cvetenju poleti gnojimo tudi

dvakrat tedensko.

Odstranjevanje cvetov je zaželeno, ni pa

nujno. Prednost odstranjevanja cvetov je

v omejevanju bolezni, pospeševanju

cvetenja in polepšanju nasada. Tuji stro-

kovnjaki svetujejo, da je treba cvetove

obvezno odstraniti, vključno s pecljem. V

nasprotnem primeru na preostanku rast-

lina začne delati semena in vedno slabše

cveti. Res, da nekatere petunije in surfi-

nije hitro tvorijo semena, a če bodo

imele dovolj gnojila, bo manj semenskih

zasnov. Po potrebi na praznih mestih pri-

Vse o petunijah, surfinijahali milijon zvončkih

Petunije ali surfinijeNajprej smo poznali le petunije z veli-

kimi, a občutljivimi cvetovi, poznane tudi

kot ‘slovenke’. Imele so kompaktno, bolj

pokončno rast in velike, žametne, nežne

cvetove. Iz teh se vsako leto pojavljajo

tudi nove sorte in križanci. Posebno im-

pozantna je žametno črna surfinija ‘Black

Magic’, ki odlično pride do izraza v črno

beli kombinaciji z drobnocvetnim mleč-

kom ali v sivem z afriškim smiljem. Še

bolj atraktivna bela petunia je Petunia ‘

tumbelina melissa’.

Že skoraj 20 let pa so na tržišču hibridne

petunije - surfinije in od pojava prve

sorte ‘revolution’ še vedno vsako leto pre-

izkušamo nove in nove sorte. Osnova za

uspeh so prostorna korita, kakovosten

substrat in zdrave, močne sadike. Vseka-

kor za sajenje uporabimo plantella spe-

cialno zemljo za surfinije, ki je nekoliko

Med poletjem mnogiobčudujemo bujne, zzvončastim cvetjemobložene balkone. Amnogim je že ob prvihposkusih gojenja spodletelo,zato je teh lepotic v zadnjihletih opaziti manj,nadomeščajo pa jih druge,manj zahtevne balkonskecvetlice. Pa vendar gojenjele-teh ob pravi izbiri indosledni oskrbi ni tako zelozahtevno.

Od leve surfinija Snow, zraven dihon-

dra in pokončna svetlo zelena trava

Pennisetum ter petunia Cascadias Bi-

color Cabernet

Bela surfinija Snow, modra surfinija

Sky Blue, in pokončna gaura Papillon


Pripravite gredicoin posejte solato

Do konca aprila lahko sejete

mehkolistni sorti ‘atrakcijo’ in

‘majsko kraljico’. Do sredine aprila sejemo še

krhkolistne sorte: rumeno zelena

‘braziljanka’, temnejše zelena ‘posavka’, rahlo

pegasta ‘vegorka’ in ‘bistro’, ki ima svetlo

zelen list z rahlim rdečkastim robom. Pred

setvijo gredice pognojite z

organskim gnojilom v

obliki granul bio plantella

nutrivit za solato in drugo

listno zelenjavo.

Plodovke presadimo globljePlodovke (bučke, kumare,

paradižnik, papriko, …)

presajamo in pikiramo globlje

kot so bile v lončku. Zemljo v sadilni

jami gredice nasujemo do prvih listov. Tako

bodo imele večji in močnejši koreninski

sistem ter jim poletna suša

ne bo tako hitro prišla do

živega. Za presajenje

uporabimo specialno zemljo

za setev, vzgojo in

presajanje sadik bio

plantella start, ki s posebej

prilagojeno sestavo

omogoča hiter razvoj

koreninskega sistema.

Ne pozabite nagnojenje in oskrborododendronovRododendrone in druge

kisloljubne rastline pognojimo

in dodamo plantella specialno

zemljo za rododendrone. Azaleje,

rododendrone, hortenzije,

skimije in ostale rastline s

podobnimi

zahtevami

dognojimo tudi z

membranskim

gnojilom v obliki

granul plantella

formula 365 za

rododendrone.

Vroče ideje

Če imamo

10minut

Če imamo

20minut

Če imamo

15minut

9april 2014

krajšamo poganjek, kar bo spodbudilo

obraščanje in cvetenje. Na ta način je pri-

poročljivo enkrat mesečno pomlajevati

rastlino. Surfinije se zaradi svoje viseče

rasti najlepše obnesejo v obešankah ali

na stebrih.

V belem je izredno atraktivna hibridna

petunija Surfinia ‘Snow’ z bogastvom

drobnejših belih cvetov, ki zraste v višino

in dolžino preko 1 metra in ima tako ve-

liko cvetov, da se odcvetelih skoraj ne

opazi.

Bolezni surfinij

Siva plesen je najpogostejši vzrok pro-

pada surfinij. Največ težav nam povzroča

v deževnih letih, pojavi pa se na odmrlih

cvetovih, ki ne odpadejo, pač pa se prile-

pijo na vlažne liste rastline. Nadlogo pre-

prečimo, če odcvetele dele redno

odstranjujemo, ob napadu pa škropimo

s primernim pripravkom proti sivi plesni.

Osnova za dobro rast pa je vedno vlažen

substrat, a zaradi preobilnega zalivanja

in velike mokrote okrog korenin se lahko

pojavi koreninska gniloba. Posledice so

odmiranje in rumenenje listov, ob mo-

čnem napadu pa rastlina tudi preneha

rasti in propade. Za preprečevanje bole-

zni jih že ob presajanju zalijemo s pri-

pravkom proti koreninski gnilobi vivera

proplant. Če tega takrat nismo naredili,

pa ukrep opravimo vsaj ob prvih znakih

bolezni.

Milijonski zvončkiIn kaj bi rekli o milijonskih zvončkih (Ca-

librachoa)? Gotovo je za nasvet najpri-

mernejši naš član in raziskovalec Rajko

Vuga, ki je svoje izkušnje s

temi lepotci opisal v knjigi

Moje zgodbe o milijon

zvončkih. Svoje izkušnje

pa je nesebično delil tudi

z nami.

Iz njegovih izkušenj lahko

povzamemo, da milijonski

zvončki v bistvu sploh

niso občutljivi - le prave

pogoje jim moramo omo-

gočiti za rast. Najprej jim

Rumeni viseči ognjič, rdeči milijon

zvončki, v ospredju Superbells 'Lemon

Slice', belo-rumeni milijon zvončki, v

ozadju povešava kopriva


10 www.klubgaia.si

Vse o...

barv zvončkov v eni posodi, poznana kot

TRIXI. Če jim dodamo še gavro, smo do-

bili zasaditev za sonce, ki bo bogata tudi

v višino. Novejša sorta zvončkov rumene

barve ‘Lemon Slice’ se je odlično izkazala

v družbi bršljank, grenkuljic in surfinij.

Kombinacija bršljank in milijonskih

zvončkov je zmagovalna tako v skladno-

sti in kontrastu barvnih tonov. Lahko se

poigravamo z barvami in zvončke s

temno sredico kombiniramo s čoko-

ladno kozmejo, ki je njeno pravo naspro-

tje s skromnim številom cvetov, a zato

med zvončki toliko bolj pride do izraza.

Še modnejšo kombinacijo bomo dobili,

če zasaditvi do-

damo tudi tem-

nolistni sladki

krompir ali av-

stralsko kordilino.

Za svetel kontrast

in modno noto pa

lahko poskrbi sladki krompir ali pijav-

čnica v jabolčno zeleni barvi. Na severni

strani lahko uporabimo kombinacijo, ki

bo prinesla poživitev v senco. To je modri

streptokarp, ki ne mara sonca, in rumene

zvončke.

A zvončki se dobro počutijo tudi v družbi

mnogih drugih cvetlic: verbene, grobelj-

nika, lobelije, koprive, sanvitalije, brasilie,

skevole, visečega rmana, mlečka, vise-

čega ognjiča in dihondre.

Velika prednost milijonskih zvončkov

pred surfinijami je ta, da novi cvetovi

prekrivajo stare in jih zato ni nujno od-

stranjevati.

Zelo priljubljeni so tudi polnjeni zvončki,

med katerimi je uspešnica sorta 'Double

Ruby' temno rdeče barve. Zvončke s pol-

njenimi cvetovi posadimo na manj izpo-

stavljene lege.

In še ena zvončasta novost: za balkone je

primeren križanec med petunijo in Cali-

brahoio, imenovan Supercal. Cvetovi so

le nekoliko večji od milijonskih zvončkov,

cvetenje pa je ravno tako bogato.

Loreta Vlahović

Fotografije in podpisi Rajko Vuga

V obešanki: petunia 'Raspberry Blast' z

belo scevolo in rožnato dvojno

bršljanko

Surfinia 'Parfume', petunia s pisanim cvetom

'Corona Amethyst ', grobelnik in milijon zvončki

privoščimo pravi substrat in dognojeva-

nje. Začnemo že en mesec po presajanju,

in sicer enkrat tedensko, poleti pa bolje

dvakrat v tednu. V korita z rezervo vode

so lahko skupaj posajene surfinije in mi-

lijon zvončki, vendar naj bo substrat na

vrhu raje rahlo suh in ne premoker. Ne-

všečnost, ki se rada pojavi, so uši, a jih z

lahkoto odpravimo z naravnim sred-

stvom bio plantella kenyatox verde.

Sredstvo je naravi prijazno in na svetlobi

hitro razpade. Rastline je treba redno

opazovati in ukrepati pravočasno že ob

prvem pojavu.

Kje naj rastejo in kakokombiniratiTako za petunije, surfinije in milijonske

zvončke velja, da najbolje rastejo na

soncu, kjer bodo najbogateje cvetele, na

manj svetlih lokacijah pa bodo tako kot

pri večini drugih rastlin poganjki neko-

liko daljši, cvetja pa bo manj. Gotovo je

najbolj priljubljena kombinacija treh

Za bujnoin zdravorastsurfinij!


Strokovnjak odgovarja članom

Napad ribezove uši prepoznamo po

mehurjastih izboklinah na listih, ki so pri

rdečem ribezu rdečkaste barve, pri

črnem pa rumene. Uši najdemo na

spodnji strani listov pod izboklinami.

Velike so nekaj mm, zelene ali rumene

barve. Ribezove uši so dvodomne, kar

pomeni, da se poleti preselijo na samo-

nikle rastline, predvsem čišljak in mrtvo

koprivo, jeseni pa se spet vrnejo in pre-

zimijo v obliki jajčec na ribezu. Obdobje

po cvetenju je idealno za delovanje uši,

saj jim mladi in sočni poganjki še pose-

bno ustrezajo, zato je treba ukrepati čim

prej, da se preveč ne razmnožijo. Proti

ušem, ki se najraje zadržujejo na mladih

poganjkih, ukrepamo s pripravkom bio

plantella aktiv. Mravlje na drevju ne de-

lajo škode, ampak se hranijo z izločki uši,

te pa delajo škodo. Mravlje, ki se vzpe-

njajo po deblu navzgor lahko ustavite

tako, da okoli debel dreves in opornih

kolov zalepimo bio

plantella lepljivi trak.

Če ste na ri-

bezu opazili

kodranje listja

in spremembo

?Na sadnem drevju se mivsako leto po cvetenjumnožično pojavljajo uši, tudi

mravlje prihajajo na drevo in sezadržujejo okrog uši. Kaj najnaredim, da se rešim uši, kihranijo tudi mravlje. Tudi ribez jebil čuden in mehurjast.Andraž in Ponikve

?V vrtu imam veliko polžev.Redno jih pobiram, vendar sejih ne znebim. Sadim tudi

zelje, cvetačo in brokoli. Kam jihsaditi in kako pognojiti? Sadikesolate, ki sem jih kupila, sopostale čudne, spodaj je bila belaprevleka. Tadeja iz Metlike

?Razmišljam o novi podobibalkonov. Rada bi poizkusilanekaj drugačnega. V korita

bi vključila tudi zelenjavo indišavnice. Je to dobra odločitev?Dragica iz Ljubljane

april 2014 11

Pri zasaditvi ni glavnih pravil, skoraj vse

je dovoljeno. Kombinirate lahko nizki

češnjev paradižnik, drobnjak in viseče

pelargonije. Poizkusite lahko tudi s so-

lato, meto in okrasnim krompirjem. Sku-

paj sodijo tudi peteršilj, povešavi

rožmarin in viseči slak. V vaše kreativne

zasaditve lahko vključite tudi kodrolistni

ohrovt, raznobarvno blitvo, feferone,

baziliko, špinačo, pehtran, novogvinej-

sko vodenko, blitvo, žajbelj, verbeno in

veliko drugih zelišč in vrtnin. Seveda je

treba mlade nežne rastline balkonskih

rastlin pred mrazom postaviti v zavetje

zidu, pazimo tudi, da sonce ne posmodi

nežnih poganjkov. Za sajenje uporabite

visoko kakovostno pet komponentno

zemljo plantella balkonia. Pred stresom

po presajanju in izpostavljanju neugod-

nim razmeram jih zalijemo s pripravkom

bio plantella vita, ki stimulira tudi rast,

rastline pa so bolj odporne. Balkonske

cvetlice na prosto postavimo maja, po

možnosti v oblačnem vre-

menu.

barve, so ga napadle uši, zato takoj

ukrepamo s pripravkom bio plantella

aktiv-r. Prve napadene liste odstranimo,

ribez pa večkrat zaporedoma poškro-

pimo pod spodnji del lista.

V toplem in vlažnem

vremenu veliko težav povzročajo polži,

ki jih ustavimo s slastnimi peletami bio

plantella arion +. V vrtu jih nastavimo

na podstavek, zunaj vrta pa jih potro-

simo na območjih kjer polži prihajajo v

zelenjavni vrt. Okrog vrtnin in vso gre-

dico obdamo s pregrado iz gela sred-

stva bio plantella gel proti polžem, ki

nudi mehansko zaščito pred vsemi

vrstami polžev. Ob nizkih temperaturah

vrtnine krepimo s pripravkom bio plan-

tella vita. Za dognojevanje sadik zelja,

cvetače in brokolija pa uporabimo te-

koče organsko gnojilo na osnovi mor-

skih alg bio plantella vrt, kasneje v maju

uporabimo tudi za dognojevanje plo-

dovk. Sadike solate, ki ste jih kupili so

bile že v trgovini okužene s solatno ples-

nijo. Zato so kasneje v vrtu tudi verjetno

propadle. Solato proti solatni plesni kre-

pimo s pripravkom na osnovi njivske

preslice bio plantella natur-f. Če se na

bobu pojavijo uši pa ga čim prej poškro-

pimo z ekološkim pripravkom bio plan-

tella flora kenyatox verde.


Ali poznate?

12 www.klubgaia.si

listje,…), ampak mrzle zime ne bi prenesel. Pri nas si koralnik

lahko ogledamo v ljubljanskem botaničnem vrtu.

Uporabna vrednostNavadni koralnik je zelo strupena rastlina, ker semena vsebu-

jejo alkaloide kateri povzročajo odvajalni učinek. Zato se upo-

rablja bolj v okrasne namene za parke, vrtove, poletno

posodovko na terasi,…

PosebnostKorenine Navadnega koralnika so prepletene z bakterijami

katere vežejo iz zraka dušik (N) in so v sožitju z njim saj bak-

terijam v zameno vrne organske snovi katere bakterije potre-

bujejo za življenje. Vsekakor je koristno, če ga pognojimo tudi

z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nu-

trivit univerzal, ki v tleh ohrani talni živi svet.

Državi Argentina in Urugvaj sta koralnik vzeli

za nacionalno rastlino. Je invazivna rastlina

(Avstralija), ker jo ljudje odlagajo v vodo-

toke in naravo.

Dejan Udovč

Koralnik, navihan kot petelin

Navadni koralnik izvira iz centralne Amerike (Argentina, Urug-

vaj, Brazilija...), kjer ga srečamo v parkih, vrtovih,… po svetu

ga različno poimenujejo Seibo (špansko), Corticeira (port.),

Cockspur Coral Tree (ang.). Je majhno drevo, z deblom višine

50 cm, ostalo je krošnja, ki zraste 2-5 m. Primeren je za majhne

vrtove z mediteranskim podnebjem. Starejše deblo (rjavo/siv-

kasto) je olesenelo ter bodičasto, vsaka veja pa po cvetenju

odmre in naredi prostor novi. Cvet spominja na cvet

fižola v podolgovatih skupinah (škrlatno

rdeči/temno rdeči), zunanji in notranji cve-

tovi so v obliki metulja z 10 prašniki, sam

cvet pa je zelo bogat z nektarjem in pri-

vablja nekatere žuželke. Ko se glavni

cvet koralnika odpre, je obrnjen nav-

zgor. Po oprašitvi se izoblikujejo zakri-

vljeni stroki (zelene/črnikaste barve),

dolžine 8-22 cm, v katerem je po 8-10

zrn semen, ki spominjajo na fižolova se-

mena.

Razmnoževanje in rastni pogoji Koralnik razmnožujemo s semeni (april) in vegetati-

vno (jul./avg.). Preden semena posejemo v specialno zemljo

za setev, vzgojo in presajanje sadik bio plantella start, jih za

12 ur namočimo v toplo vodo, da vzpodbudimo hitrejši vznik

kalčkov. Naslednji dan pa semena posejemo v lončke s spe-

cialno zemljo za setev, ki jih postavimo v ogrevan prostor ali

rastlinjak. Enako shranimo tudi olesenele potaknjence. Rast-

lina prvič zacveti v 3. oz. 4. letu vzgoje. Rastlina naj bi preživela

milejšo zimo dobro zaščitena z organsko snovjo (slama,

Če vas med toplejšimi meseci od marca dooktobra zanese malo zahodno čez širniAtlantski ocean boste verjetno opazili medsprehodi zanimive cvetove, ki se šopirijokot petelinji greben. Ta zanimiva rastlinaspada v družino Fabaceae (Leguminosae)- metuljnice in se imenuje Erythrina crista –galli (Navadni koralnik).


Moj digitalni vrtnarski dnevnik

Tako bo služil zapis kot odličen vrtnarski dnevnik, ki bo leta in

leta shranjeval vse pomembne informacije, te pa vam bodo po-

magale do vse večjih uspehov pri pridelavi domače zdrave zele-

njave.

Ključne naloge prav za vaš vrtV koledarju opravil boste našli ključne informacije, vezane na

rastline, ki ste jih izbrali pri pripravi načrta. Vsak dan so izposta-

vljene rastline, ki jim je tisti dan po setvenem koledarju najbolj

ugoden. Pregledali boste lahko tudi, katero zelenjavo lahko sa-

dite, in katero lahko že pobirate. S klikom na vrtnino pa se bodo

prikazale še ključne informacije s koristnimi napotki.

Vrtnarski dnevnikVrtnarski dnevnik je zapis tega, kar smo naredili v vrtu, vključno

z informacijami o datumih setve ali sajenja, sorte rastlin in vre-

menskih razmer. Vodenje dnevnika lahko služi različnim name-

nom, najbolj ključen pa je sigurno ta, da na podlagi dnevnika

bolje načrtujemo delo v prihodnji sezoni in smo tako pri vrtnar-

jenju bistveno bolj uspešni.

Tisti, ki že vodite dnevnike veste, koliko veselja in uspeha vam to

prinese. Pa tudi, da je z dnevniki sčasoma kar nekaj preglavic.

Dnevnike je potrebno ščititi, da se informacije ne izgubijo zaradi

vlage, ne zabrišejo, zlasti zapiski narejeni s svinčnikom. Da se

skrbno hranijo, po možnosti vsi na istem mestu, kar spletni dnev-

nik na naredivrt.si omogoča. Morajo pa biti tudi skrbno urejeni,

da nam potem ni težko najti informacije, ki si jo želimo spet pri-

klicati v spomin.

Vse te skrbi so odveč, če se odločimo za spletni dnevnik Naredi

vrt. Ta lahko shranjuje poljubno število podatkov, ki vam bodo

pri roki vselej in povsod, kjer se lahko priključite na internet. Shra-

njeval bo tako vaša opažanja, zapiske, zaznamke in tudi fotogra-

fije. Omogoča tudi pripenjanje zapiskov k izbrani rastlini, tako da

olajša vpogled na naše delo, tako kronološko kot tudi tematsko.

Preizkusite, je čisto preprosto:

OpomnikiPoleg tega, da si zapišete naloge, ki ste jih že opravili, si lahko

uredite tudi opomnike, kaj vas še čaka. Zapišete si lahko naloge,

sezname za na kup, planirate zasaditve … Tako boste šli v vrt

vedno pripravljeni in ne boste izgubljali dra gocenega časa, ki bi

ga lahko naklonili še ostalim najljubšim stvarem.

Tanja Mele

13

Spletna aplikacija www.naredivrt.si mesečno pripravlja in dopolnjuje najbolj pomembneinformacije, nasvete, video posnetke, priporočene ekološke izdelke za nego in vartsvo terkoristne povezave, da jih boste imeli vedno pri roki. Pripravljen pa je tudi tako, da shranjujevse pomembne informacije o vašem vrtu.

1V koledarju izberemo dan in kliknemo na

moder plus, ki se nam prikaže

2Odpre se nam

obrazec, v katerega

vpišemo NASLOV,

OPIS, IZBEREMO

RASTLINO ali več

RASTLIN in po želji

pripnemo

FOTOGRAFIJO

3Kliknemo shrani in

zaznamek je za

vedno varno shranjen

v našem spletnem

dnevniku.

april 2014


Oče Igor Aškerc je na prvi poljiniza sajenje zgodnjega krompirjain zelja najprej pognojil z

odmerjeno količinoorganika. Vrt smo

pognojili z organskim

gnojilom v peletah

plantella organik in bioplantella nutrivit,

potem pa v skladu z

načrtom setve in

sajenja zapolnjevali

naše gredice na vseh

štirih poljinah. Na drugi

poljini smo na drugi

gredici posadili cvetačo,

na tretji gredici smo v tri

vrstice posejali kitajsko

listnato zelenjavo, na

četrti gredici druge

poljine smo v mešanem

posevku solate in

kolerabice posadili tri

sorte glavnate solate, in

sicer Gustinas, Kiribati

in Hungarina. Med prvo

in drugo ter med drugo

in tretjo vrsto solate

smo posadili po eno

vrsto sadik bele in rdeče

kolerabice.

14 www.klubgaia.si

Gain vrtje zaživel

Ekološko vrtnarjenje

Nadpovprečno topel marecje tudi v Gainem eko vrtuomogočil zgodnje setve insajenje veliko prej kot lani.Tako smo še pred našodelavnico v marcu posejalibob in sladkorni grah terkorenček, posadili pa tudisolato. A glavnina je ostalaza dobro obiskano delavnicov tretjem petku marca, kosmo vsi prisotni krepkozavihali rokave in opravilivse potrebno.

Na delavnici se je množica zainteresiranih najprej podrobneje seznanilaz načrtom sajenja in setve. Vse leto bo delala v vrtu družina Aškerc.

Sodelovali so vsi štirje člani, oče Igor, mama Natalija ter hči Leticia in sin Patrick,

pa tudi mnogi obiskovalci delavnice. Z veliko mero zagnanosti in interesa so

pripravljali poljine in gredice, celostno uredili vrt in poti v njem. Za sajenje smo

uporabili ekološke sadike, ki so jih vzgojili v Vrtnarstvu Alt ter Vrtnarstvu

Botanika.

Na gredici smo med sadike trehsort glavnate solate posadili beloin rdečo kolerabico. Na tretji poljini

smo posadili še por, sejali semena

peteršilja in posadili nekaj vzgojenih

sadik peteršilja ter sadike blitve. Ker je

na tretji poljini poleg lepo

razvijajočega posevka česna in že

posejanih semen boba ostala le še

gredica za setev špinače, smo jo

posejali v treh vrsticah, od katerih sta

dve vrstici sorte Nores in ena vrstica

sorte Matador. Na še eno preostalo

gredico bomo v poznem aprilu sejali

nizek stročji fižol.


Gredice smo prekrili. Posajeno in sejano smo prekrili z vlakninasto prekrivko

(kopreno), ki izboljša mikro klimatske pogoje pokritim rastlinam. Noči in zgodnja

jutra so lahko zelo sveža in pogosto se dogodi še slana. Na tak način bomo

izkoristili dobro lastnost prekrivk in bolje zadržali vlago in toploto, da bodo

rastline uspešno rasle in se razvijale. Patrick in Leticia sta skupaj z mamo ob

straneh prekrivko dobro obtežila.

Na prvi gredicičetrte poljinesmo sadilisadike rdečepese. Na četrti

poljini smo na na

predlog

Vrtnarstva Alt v

prvi vrstici

posadili rumeno

rdečo peso sorte

Burpees Golden in

še dve vrsti rdeče

pese sorte Forono.

Gredico z rdečo

peso smo

zaključili še z eno vrstico posejanega semena rdeče pese, da prikažemo prednosti

pridelave rdeče pese iz sadik.

april 2014 15

Vabilo na naše naslednjesrečanjeNaša naslednja delavnica, bo potekala

tretji petek v mesecu maju, na njej

bomo govorili in delali v vrtu na temo

»Sajenje toplotno zahtevnih zelenjadnic

in pomen pestrosti rastlinskih vrst v eko-

loškem vrtu«. Delavnico s predavanjem

bomo izpeljali v petek, 16.4.2014, ob 17.

uri, na lokaciji Velika Pirešica 1 (stara

šola), Društvo LaVita in v Gaiinem eko

zelenjavnem vrtu, ki se nahaja v nepo-

sredni bližini »stare šole« na Poligonu

sonaravnih vrtov. Obvezne prijave na

[email protected] ali sms 040-203-055.

Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva,

KGZS - Zavod CE

Zanimivost pri sajenju zgodnjegakrompirja Na predlog članice in redne

obiskovalke delavnic v Gainem eko

vrtu smo pri sajenju lepo nakaljenih

gomoljev zgodnjega krompirja sorte

Vipava naredili zanimiv preskus. Sorta

Vipava ima rahlo podolgovate

gomolje, ki smo jih v začetku marca,

položene v pladenj, izpostavili svetlobi

v toplem rastlinjaku in s tem

vzpodbudili rast brstov – kaličev, ki so

lepo ozeleneli in postali čvrsti. Večji del

zgodnjega krompirja smo posadili v

prej izkopane jarke, globine do 20 cm

in vanj v večjem deležu gomolje položili leže. Le del gomoljev smo na predlog

slušateljice posadili v pokončnem položaju na enako globino in razdaljo med

gomolji kot pri večini ležeče posajenih gomoljev. Gospa zagovarja prednost

takšnega sajenja, ki ga bomo na tak način preskusili tudi v našem vrtu in

zanimivo bo videti, kateri način sajenja bo uspešnejši.

• sadike rož za balkone in okolico,• sadike zelenjave, tudi cepljene,

• bio sadike zelenjave s certifikatom,• bio pridelana zelenjava

041 211 918, 041 319 [email protected]

LJUTOMER


16 www.klubgaia.si

lena. Obstaja nešteto sorodnih in med

seboj križanih vrst in sort. Jedilne buče

so velike in običajno podolgovate, nji-

hove bližnje sorodnice bučke (cukete),

ki so predvsem izvrstne za shujševalne

diete, pa so precej manjše in jih pobi-

ramo še botanično nezrele.

O uporabnosti buč in bučk govori tudi

to, da jih omenjajo tako rekoč vse sveto-

vne in nacionalne kuharske knjige. Sla-

dokusci pravijo, da so bučke

najokusnejše, ko dosežejo velikost od

10 do 15 centimetrov, medtem ko naj bi

bile mlade jedilne buče velike največ 30

centimetrov. Oboje so najokusnejše, če

jih pripravimo s čebulo, paradižnikom in

sirom, jih pope-

čemo in ponu-

dimo kot

zelenjavno pri-

logo. Poleg tega

imajo buč(k)e

malo kalorij in

vsebujejo razme-

roma veliko hra-

nilnih snovi.

Rastline razmnožujemo s semenom. Ker

se buč(k)e rade križajo med seboj, ni pri-

poročljivo uporabljati semena iz lastne

pridelave. Najboljše je, da seme sejemo

posamič v lončke, te pa postavimo na

okensko polico. Če bi radi kalitev neko-

liko pospešili, semena čez noč namo-

čimo v mleku. Mlade rastlinice po zadnji

(pričakovani) slani izlončimo in presa-

dimo na prosto.

Po presajenju jih zalijemo, vodi za zali-

vanje pa dodamo tekoče organsko gno-

jilo na osnovi morskih alg bio plantella

vrt, ki zmanjša stres ob presajenju in iz-

boljša ukoreninjanje sadike.

Buč(k)e so med bučevkami najmanj

zahtevne za gojenje, sicer pa jim najbolj

godi kompostni kup ali gnoj. Razmik

med rastlinami je odvisen predvsem od

sorte, vendar načeloma velja, da je med

grmičastimi bučkami dovolj meter raz-

dalje, medtem ko buče potrebujejo pre-

cej več prostora. Pri oskrbi posevka je

najpomembnejše zastiranje tal (s slamo,

lubjem, senom ...), ki varuje plodove

pred mokrimi tlemi, zadržuje vlago in

preprečuje rast plevela. K večjemu pri-

delku pripomore tudi redno pobiranje

moških cvetov. Bučke trgamo posto-

poma, najboljše so, ko s plodov še ni od-

padel ostanek cvetov.

Pridelajmo sibučevke doma

Čeprav je znotraj družine poznanih pri-

bližno 120 rodov in več kot 900 vrst, pri

nas pridelujemo predvsem kumare,

buče, bučke, lubenice in melone. Vse te

vrtnine so enoletnice z enospolnimi

cvetovi – moški in ženski cvetovi so na

isti rastlini. Ženske cvetove prepoznamo

po tem, da imajo, drugače kot moški

cvetovi, pod cvetnim vencem odebe-

ljeno plodnico (»bučko«).

Jedilne buče in bučkeJedilne buče so bujne rastline z velikimi

listi in velikimi rumenimi cvetovi, ki se

razvijejo v plodove vseh velikosti, oblik

in barv, prevladujeta pa rumena in ze-


Bučevke so v glavnem vzpenjalke. Kakopomembne so, pa priča med drugim tudito, da so bile posamezne vrste bučevk,poleg fižola in koruze, že pred desetimistoletji sestavni del jedilnikastarodavnih majevskih civilizacij. Kerizvirajo iz subtropskih in tropskih dežel,jim je skupno predvsem to, da so občutljive na nizke temperature.

Pri zreli lubenici

je plodni pecelj

nekoliko

ugreznjen

in otrdel

Kumarice na doma narejeni opori


dove tako zavaru-

jemo pred gnit-

jem, vrtnarje pa

pred bolečim kri-

žem. Sicer pa ku-

mare lepo uspe-

vajo tudi v senci

sončnic ali sladke

koruze – te jim

hkrati služijo tudi kot opora. Največja

nadloga za kumare utegnejo biti glivične

bolezni, ki pa se jim lahko postavimo po

robu s pripravkom na osnovi njivske pre-

slice – bio plantello natur-f, ki krepi rast-

line.

Plodove pobiramo (najboljše je, da jih

odrežemo z ostrim nožem, da ne odtr-

gamo vitic) zjutraj, ko so še hladni. Ku-

marice za vlaganje naj bi dosegle v

dolžino do šest, za svežo uporabo pa do

20 centimetrov.

MeloneMelone uspevajo v podobnih razmerah

kot kumare. Za uspešno rast potrebujejo

melone več toplote kot na primer parad-

ižnik, paprike ali jajčevec. Prav tako sta za-

želeni tudi višja zračna vlaga in sončna,

brezvetrna lega. Z vetrom se bomo najlaže

spoprijeli, če bomo s privetrne strani po-

sejali nekaj vrst sladke koruze ali sončnic.

Melone najbolje ra-

stejo skupaj z okro

ali kumarami, ki

imajo podobne

okoljske zahteve,

prav tako pa ni-

majo tako velikih

potreb po svetlobi

kot prej naštete

razhudnikovke.

Melonam je na-

mreč bolj kot ne-

KumareKumare so bližnje sorodnice melon in so

jim tudi precej podobne. Za vsakdanjo

prakso pa je pomembnejše, da vemo, da

se kumare uporabljajo le, če so zrele,

torej ko imajo že deloma rumenkasto lu-

pino. Prav tako se moramo zavedati, da

se kumare nikoli ne solijo, v solati pripra-

vljene pa je vedno treba takoj zaužiti.

Mešamo jih lahko s kislim mlekom ali z

dodatkom olja in začimb, kot je česen,

medtem ko se je treba izogibati kisu.

Tla, na katerih pridelujemo kumare, naj

bodo humozna oziroma peščeno-ilov-

nata. Mokra, težka in hladna tla za goje-

nje kumar niso ugodna, zato jih

moramo ob takih pogojih presaditi na

grebene. Kumare so tudi občutljive za

preveliko koncentracijo soli, zato se je

potratnim količinam mineralnih gnojil

bolje izogniti. Zelo pa nam bodo rastline

hvaležne za hlevski gnoj ali organsko

gnojilo v peletah plantella organik: v

zemljo ga zaorjemo že jeseni, zelo uspe-

šno pa ga nadomešča tudi visoko kako-

vostno organsko gnojilo bio plantella

nutrivit univerzal (2–3 kg/10 m2).

Kumare sejemo ali sadimo. Če se odlo-

čimo za samostojno vzgojo sadik, je pravi

čas za setev druga polovica aprila, tako

da rastlinice presadimo na prosto po 15.

maju. Sadike posadimo tako globoko, da

je prvi list tik nad zemljo: kumare iz stebla

lahko poženejo dodatne korenine, ki so

rastlini v pomoč pri prehrani. Rastline zra-

stejo v dolge vreže, ki jih enakomerno

razmestimo po gredi. Še bolje je rastli-

nam zagotoviti oporo (mreže), saj plo-

april 2014 17

posredna osončenost všeč razpršena svet-

loba. Nekateri izkušeni vrtnarji priporočajo

celo pokladanje posameznih plodov z

opeko, ki zadržuje toploto in tako pospeši

dozorevanje plodov, hkrati pa jih varuje

pred gnitjem. Tla, namenjena za gojenje

melon, naj bi bila dobro odcedna in tako

kot zrak nenehno vlažna. Sicer pa bomo

z melonami imeli največ uspeha pri goje-

nju v tunelih ali na toplih kompostnih

kupih. Melone so primerne za pobiranje,

ko se začnejo listi ob plodu zapirati in os-

nova plodnega peclja razpoka.

LubeniceV zadnjih nekaj vročih poletjih so zado-

voljive uspehe s pridelavo lubenic na

prostem imeli poleg Primorcev ljubitelji

teh sadežev v notranjosti države, saj

obrodijo hitreje kot melone.

Lubenice potrebujejo toplo in zračno ra-

stišče in vlažna tla. Čeprav rastlina po-

trebuje za razvoj obilnih plodov veliko

vode, pa je hkrati glede potreb po vodi

skromnejša od kumar in melon. Tudi

glede gnojenja so lubenice manj zahte-

vne in dobro uspevajo tudi na peščenih

tleh. Vrtnarji s težjimi tlemi pa bodo do-

segli zadovoljiv uspeh, če jih bodo iz-

datno pognojili z organskimi gnojili, kot

je na primer plantella organik (10

kg/100 m2). Ob tem je treba še pouda-

riti, da so lubenice ena redkih vrtnin, ki

uspevajo tudi na kislih tleh (pH okoli 5).

Plodovi so primerni za pobiranje, ko ob

trku votlo zadonijo.

Dragan Žnidarčič

Najlepše

uspevajo na

grebenih

Melone vsebujejo

veliko vode in

hkrati nizko

energijsko

vrednost.



18 www.klubgaia.si

anissete, uozo in v aromatičnih kompo-

zicijah nekaterih znanih likerjev.

… in domači lekarniKot zdravilni zelišči si delita zdravilne

učinke z drugimi kobulnicami. Kumina

in janež urejata prebavo, preprečujeta

napenjanje in rahlo razkužujeta pre-

bavila. Imata dober vpliv na izločanje

prebavnih sokov in žolča. Odvajata

vodo iz telesa, vendar manj izrazito kot

peteršilj ali luštrek. Janež lajša kašelj

ter pomirja in krepi delovanje srca.

Oba pospešujeta tvorbo mleka pri doje-

čih materah.

Podobni, a različni zelišči dajeta mož-

nost raznolike uporabe, predvsem če

imate radi sladkasto janeževo ali ostro

in rahlo pekočo aromo kumine. Med

nami pa so tudi taki, ki se enemu od njih

ali celo obema na široko izognejo. Tistim

ostane užitek ob pogledu na belo cve-

toče kobule in močno zelene narezane

liste v njihovem vrtu.

dr. Janko Rode

Kumina in janež –zoper napenjanjeKobulnice, ki jih gojimo na vrtu, predstavljajopomemben del dišavnic, ki jih uporabljamo vdomači kuhinji. Mednje sodita tudi kumina in janež.Značilnost obeh zelišč je, da imata bela

kobulasta socvetja in da pri obeh zeli-

ščih običajno uporabljamo njihove plo-

diče, ki jih pomotoma imenujemo

semena. Razlikujeta se po obliki listov in

po načinu rasti, saj je kumina dvoletnica

in šele drugo leto razvije socvetja z upo-

rabnimi plodiči. Janež pa je enoletnica

in tvori plodiče konec rastne sezone.

Podobnosti najdemo pri njunih zahte-

vah. Janež najbolje uspeva na peščeno-

ilovnatih tleh z zadosti vlage, na zatišni

legi. Tudi kumina ima rada nekoliko vla-

žna tla in dobro uspeva na sončnem ali

polsenčnem rastišču. Razmnožujemo ju

s setvijo na stalno mesto.

In še ena razlika. Medtem, ko je janež iz-

razito vrtno zelišče, pri nas kumina

uspeva v tipičnih travnih združbah traj-

nega travinja, kjer ne kosijo prepogosto

in ni pretiranega vnosa hranil. Tako je

vsaj včasih veljajo, da je gospodinja ku-

mino nabrala na travniku pred košnjo,

janež pa je rasel v njenem gartlcu. Žal pa

intenzivna in pogosta košnja zmanjšu-

jeta možnost preživetja velikega števila

travniških rastlin, tudi kumine, na inten-

zivnih travnikih.

Bratranca v kuhinji…Pri kuhi ju zaradi različno oblikovane

arome uporabljamo v različnih jedeh.

Kumino uporabljamo pri pripravi razli-

čnih vrst pečenega mesa, zelenjave in

juh ter obar. Mleta kumina ne sme manj-

kati pri pripravi nekaterih klobas za ko-

line. Dodamo jo raznim solatam iz

kuhane zelenjave in kislemu zelju. Oku-

sna je v namazih iz skute in v različnih

sirih. Spada v rženi kruh in drugo dro-

bno pekovsko pecivo. Tja včasih damo

tudi janež, ki je uporabna začimba za pi-

kantne ali sladke jedi. Ponekod ga dajo

v kompote, narastke, kislo zelje in

mlado kuhano zelenjavo. Sladka peciva,

torte in kekse posipamo z janežem.

Manj pa je znano dejstvo, da lahko

mlade lističe obeh zelišč dodamo v

sveže solate in različne namaze. Kumino

in janež uporabljajo pri aromatiziranju

žganih pijač in destilatov. Vendar tu pre-

pričljivo vodi janež v pijačah, kot so:

Janež Kumina

Foto

: œla

n R

ajko

Vug

a


Klubske strani19. strokovno srečanje

20. obletnica Kluba GaiaGaina ekipa in vi v Poreču

Predavanja:• Sadje skozi celo leto – Roman Mavec • Zelenjavni vrt vspremenjenih klimatskih razmerah – Miša Pušenjak • Okrasnivrt in trata – Nevenka Breznik • Sezonske zasaditve za balkonein terase – Matic Sever

Delavnice z načrtovanjem:• Zelenjavni vrt - Davor Špehar

• Balkonske zasaditve – Loreta Vlahović

• Uporabni okrasni vrt - Karin Bejo

• Za zdravje: Vaje pomlajevanja ter joga za zdravo hrbtenico

• Nedelja: lutkovna predstava Deževnik Maxi in Nastop talentov

Izleti:• Z ladjico v Limski kanal in panoramska vožnja z ladjo ob obali

mimo Vrsarja do Rovinja

• Turistični ogledi: znamenitosti Rovinja in Poreča, z ozkotirno

železnico po parenzani od Vižinade do Motovuna, v mesto Žminj

z zabavo in kosilom, Brioni

• V naravo: iskanje tartufov z degustacijo, ogled zbirke traktorjev

in Trilogije kruha, olja in vina od antike do danes, oljke in

oljčarstvo, nasadi lavande s pokušino vin, drevesnica ter

cepljenje okrasnih rastlin in trte

Prijave zaključujemo, ostalo je le 25 mest na avtobusu.

Več informacij: Turistična agencija Avantura, na številko

01/242 00 00 ali po elektronski pošti na naslov

[email protected].

V Poreču, na našem letnem izobraževanju indruženju, bo živahno kot vedno. Poslušalibomo zanimiva predavanja, sodelovali vdelavnicah in na družabnih večerih z bogatimsrečelovom, izleti in dobra volja pa bodo kotsmetana na kavi. Zaključujemo s prijavami.

Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, [email protected] • www.avantura.si

Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

Tradicionalen 1. majski izletTraumansforff - najlepøi park in botaniœni vrt Italije, Merano, Parco

natura viva in zoo safari

26. april, 1. in 3. maj (2 dni), cena: od 109 E

vstopna mesta: MB, CE, LJ, PO, GO

Najlepøi avstrijski grajski vrt in Mali Karpati

na Slovaøkem 31. 5. (2 dni), cena: od 105 E

vstopna mesta: LJ, CE, MB

Tajska: potovanje + poœitnice

23. april, 16 dni, cena: 1.587 E 28. okt. 12 dni, cena: 1.499 E

Sri lanka: potovanje + poœitnice

24. april, 11 dni, cena: 1.540 E

AVANTURA VABI

april 2014 19


Zvestoba se splača, Gaia jo poplača: Pavla Likar, Ljubljana - Šmartno • Sonja Dolinšek, Ig

• Marta Mizori, Zagorje ob Savi • Sabina Kozel, Miklavž

na Dravskem Polju • Marinka Merlak, Vrhnika • Ivanka

Petrič, Slovenj Gradec • Fanika Lajh, Šentjur • Milka

Pogačar, Lesce • Dragica Kovačič, Brestanica • Ivana

Vinkovič, Beltinci

Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novinkam:Alenka Kus, Ljubljana • Neva Kamenšek, Dramlje • Anica

Mikuž, Ajdovščina • Jožica Martinšek, Velenje • Danica

Šafran, Šentrupert • Jožica Vitez,

Maribor • Tatjana Dagijan, Šempeter v Savinjski dolini

• Marjetka Stošič, Maribor • Rebeka Koželj, Komenda

• Stanka Urankar, Blagovica • Ivana Švarc, Dravograd

Klubske strani

20 www.klubgaia.si

20. obletnica Kluba Gaia Ob letošnji okrogli obletnici bomo kar 20 članom,

ki bodo razširili članstvo v Gaii za vsaj 2 nova

člana, darovali paket izdelkov za vrt v vrednosti

10 EUR. Časa je dovolj, prijave zbiramo do 5. 5. 2014.

1.DAN : LJUBLJANA – CELJE – MARIBOR – MUENCHEN – SEEBAUER – NYMPHENBURG Najprej obisk enega najbolj kvalitetnih vrtnarskih centrov v Nemœiji GARTENZENTRUM SEE-BAUER na obrobju Muenchna. Ob 13.00 sledita ogleda: BAROŒNEGA PARKA PRI DVORCUNYMPHENBURG ter BOTANIŒNEGA VRTA. Voænja do hotela, veœerja v bavarski pivnici innoœitev.

2.DAN : MUENCHEN – SALZBURG – WAGRAIN - SLOVENIJAOgled mestnih znamenitosti MESTA MUENCHEN. Ob 12.00 vožnja v SALZBURG. Po prihodu vMozartovo mesto sprehod skozi mesto: najprej obisk PARKA PRI DVORCU MIRABELL, popoteh Julie Andrews v filmu Moje pesmi, moje sanje… Nato postanek v mestnem srediøœu,ogled znamenitosti. Sledi nadaljevanje potovanja v WAGRAIN, mesto æupnika Mohr-a, avtorja sla-vne skladbe Sveta noœ. Obiskali bomo zanimiv VRT ZDRAVILNIH RASTLIN IN ZELIØŒ. Prihod vLjubljano ob 21.00, Celje, 22.00 in Maribor 23.00.

V CENI POTOVANJA JE ZAJETO: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, vstopnine za oglede – park Nymphenburg, Botaniœni vrtMuenchen, park Mirabell, park Wagrain,gostinsko-hotelske storitve po sporedu – hotel 3***, polpenzion,, ddv, vodstvo in organi-zacija potovanja. Minimum potnikov za omenjeno potovanje in ceno je 35 in 40 oseb ! Doplaœilo : enoposteljna soba – 18 eur

SOBOTA, 7. in 8. junij 2014

CENA POTOVANJA NA OSEBO JE : 148.- eur/min. 40 plaœanih udeleæencev164.- eur/min. 35 plaœanih udeleæencev

GAIN IZLET

MUENCHEN – SALZBURG –parki in vrtovi

PRIJAVE IN INFORMACIJE (do najkasneje 10.5.2014) : KOMPTUR,D.O.O. CELJE, Glavni trg 9, 3000 Celje, tel. 03 4900125, faks 03 4900127, gsm 051 336090, e mail : [email protected] in Komptur, d.o.o., PE Laško, Trg svobode 8, 3270 Laško, tel. 03 7338950, faks 03 7338956 e mail : [email protected]


Klubske strani

21

Gaina predavanja in delavniceProsimo vas, da se na posamično predavanje predhodno prijavite na 080 81 22 ali po e-pošti:[email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega številaprijavljenih (vsaj 10 poslušalcev).

APRILZG. POLSKAVA, Gostišče Golob14. 4. 2014 ob 19. uri, predavanjeDavor Špehar Samooskrbni zelenjavni ekološki vrt

MURSKA SOBOTA, MERKURMarkišavska ulica 3015. 4. 2014 od 10. do 12. ure, delavnicaLoreta Vlahović Balkonske zasaditve

MARIBOR, MERKUR Tržaška 8715. 4. 2014 od 16. do 18. ure, delavnicaLoreta Vlahović Balkonske zasaditve

NAKLO, Biotehniški centerStrahinj 9916. 4. 2014 ob 17. uri, predavanjeNevenka Breznik Samooskrbni zelenjavniekološki vrt

KAMNIK, Kulturni dom krajanovMekinje (smer Stahovica)17. 4. 2014 ob 16. uri, predavanjeDavor Špehar Samooskrbni zelenjavni ekološkivrt

BREŽICE, MERKUR Tovarniška 1017. 4. 2014 od 10. do 12. ure, delavnicaLoreta Vlahović Balkonske zasaditve

CELJE, MERKUR Mariborska 16217. 4. 2014 od 16. do 18. ure, delavnicaLoreta Vlahović Balkonske zasaditve

KRANJ, MERKURC. Staneta Žagarja 6718. 4. 2014 od 10. do 12. ure, delavnicaLoreta Vlahović Balkonske zasaditve

NOVA GORICA, MERKURIndustrijska c. 918. 4. 2014 od 14. do 16. ure, delavnicaLoreta Vlahović Balkonske zasaditve

ŽALEC, Stara OŠ v Veliki PirešiciVelika Pirešica 118. 4. 2014 ob 17. uri, delavnica - plačljivoIgor Škerbot Gain ekološki zelenjavni vrt

LJUBLJANA, MERKUR VižmarjeCelovška 47919. 4. 2014 od 10. do 12. ure, delavnicaLoreta Vlahović Balkonske zasaditve

LJUBLJANA, MERKUR BTCŠmartinska 15219. 4. 2014 od 14. do 16. ure, delavnicaLoreta Vlahović Balkonske zasaditve

ŽIRI, GALERIJA SVOBODAZadružni dom, Trg svobode22. 4. 2014 ob 19. uri, predavanjeLoreta Vlahović Uporabni okrasni vrt ob hiši

LJUBLJANA, BAUHAUS RudnikKajuhova 4523. 4. 2014 ob 10. uri, delavnicaDavor Špehar Vzpenjalke in posodovke kot okraspredvrta in terase, balkonske zasaditve za pomladin poletje

LJUBLJANA, BAUHAUS BTCKajuhova 4523. 4. 2014 ob 15. uri, delavnicaDavor Špehar Vzpenjalke in posodovke kot okraspredvtra in terase, balkonske zasaditve za pomladin poletje

ŠKOFJA LOKA, Sokolski dom na Mestnem trgu23. 4. 2014 ob 17.30, predavanjeLoreta Vlahović Balkonske zasaditve za muhastovreme

MARIBOR, BAUHAUSTržaška 6924. 4. 2014 ob 15. uri, delavnicaLoreta Vlahović Vzpenjalke in posodovke kotokras predvtra in terase, balkonske zasaditve zapomlad in poletje

GORNJA RADGONAVila Hold, Črešnjevci24. 4. 2014 ob 18.30, delavnicaLoreta Vlahović Balkonske zasaditve

NOVO MESTO, Območno združenjeRdečega KrižaUlica Slavka Gruma 54a24. 4. 2014 ob 10. uri, predavanjeDavor Špehar Samooskrbni zelenjavni vrt

PRISTAVA PRI LJUTOMERU,Vrtnarstvo AltPristava 20b26. 4. 2014 od 10. do 13. ure, delavnicaLoreta Vlahović Balkonske zasaditve

MARIBOR, Festival za 3. življenjsko obdobje, Ledena dvorana na Taboru26. 4. 2014 od 16. do 18. ure, delavnicaDavor Špehar Samooskrbni zelenjavni vrt innaredivrt.si

DNEVI CVETJA V:• VRTNARSTVO ALT, Pristava pri Ljutomeru• VRTNI CENTER KURBUS MELE• TRAJNICE PETRA MEJAKA, Semedela 12, Koper26. 4. 2014

MAJKRŠKO, Kulturni dom6. 5. 2014 ob 18. uri, predavanjeDavor Špehar Oskrba zelenjadnic

LJUBLJANA, BAUHAUS RudnikKajuhova 457. 5. 2014 ob 10. uri, delavnicaDavor Špehar Samooskrbni ekološki vrt

LJUBLJANA, BAUHAUS BTCKajuhova 457. 5. 2014 ob 15. uri, delavnicaDavor Špehar Samooskrbni ekološki vrt

MARIBOR, BAUHAUSTržaška 698. 5. 2014 ob 15. uri, delavnicaDavor Špehar Samooskrbni ekološki vrt

ŽALEC, Stara OŠ v Veliki PirešiciVelika Pirešica 19. 5. 2014 ob 17. uri, delavnica - plačljivoDavor Špehar Gain ekološki sadni vrt

MARIBOR, Botanični vrt - majskisejem rastlinPivola 10, Hoče10. 5. 2014 ob 10. uri, predavanjeLoreta Vlahović Uporabni okrasni vrt ob hiši

MARIBOR, MERKUR Tržaška 8712. 5. 2014 od 10. do 12. ure, delavnicaDavor Špehar Oskrba zelenjavnega vrta

CELJE, MERKUR Mariborska 16212. 5. 2014 od 16. do 18. ure, delavnicaDavor Špehar Oskrba zelenjavnega vrta

KRANJ, MERKURC. Staneta Žagarja 6713. 5. 2014 od 10. do 12. ure, delavnicaDavor Špehar Oskrba zelenjavnega vrta

NOVA GORICA, MERKURIndustrijska c. 913. 5. 2014 od 14. do 16. ure, delavnicaDavor Špehar Oskrba zelenjavnega vrta

LJUBLJANA, MERKUR Vižmarje Celovška 47914. 5. 2014 od 10. do 12. ure, delavnicaDavor Špehar Oskrba zelenjavnega vrta

LJUBLJANA, MERKUR BTCŠmartinska 15214. 5. 2014 od 14. do 16. ure, delavnicaDavor Špehar Oskrba zelenjavnega vrta

april 2014 21


Ugodnosti uveljavite tako, daizreæete posamezne kuponœke in jihob nakupu opredeljenega izdelkapredloæite na blagajni doloœeneprodajalne, navedene v glavikuponov in œlansko izkaznico.Posamezen kuponœek velja obnakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodajnavedenih trgovinah. Ponovno vamponujamo kupone po lastni izbiri, kijih uporabite za izbrani izdelek.Število kosov ali izdelek se vpišena kupon na prazno œrto. Kuponœkeboste lahko uve ljavljali dodoloœenega datuma na kuponœku.

–20

%Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014.

Plantella Organik20 kg"

–20

%

Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014.

Biogrena25 kg"

–20

%


Bio plantella vrt1 L"

–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg

Plantella organik20 kg

–20

%


Plantella specialno gnojilo za vrtnice

1 kg

"


Plantella organik20 kg

–20


Plantella proti mahu10 kg

•

–20

%


Plantella cvet3 L "

•

–20

%


Plantella proti mahu10 kg

–20


Plantella cvet1 L "

–20

%


Plantella total-r750 ml "

–20

%


Plantella zemlja za okrasne rastline50 L "

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

–20

%


Plantella specialno gnojilo za jagode

1 kg

"

–20

%Katera: __________________ Øt. kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014.

Plantella balkonia45 L, 60 L ali 70 L "

–20

%"

–20

%"

–20

%

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! Kupon niizplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Ne velja za izdelke v akciji!

, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, , KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, ,

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

"

BIO PLANTELLANUTRIVIT UNIVERZAL3 kg

100% organsko gnojiloza vrt in okrasne rastlinev obliki granul zuravnoteženo NPKformulo in visokovsebnostjo huminskih infulvinskih kislin.

-20%

PLANTELLA FORMULA 365membransko gnojilo za trave 3 kg

Gnojilo s podaljšanim delovanjemtemelji na najsodobnejšitehnologiji izdelave. Hranila senadzorovano sproščajo glede natemperaturo zemlje in vlago tertako zagotavljajo uravnoteženoprehrano travne zelenice skozicelotno rastno sezono.

-20%

"

PLNATELLA SPECIALNO GNOJILOZA VSE VRSTE TRAV5 kg

Mineralno specialno gnojilo v granulah za gnojenje vseh vrst trav in travniškihrastlin. "

V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.

–20

%


"

–20

%


Plantella balkonia20 L

•

–20

%


Plantella organik7,5 kg "

•

"

–20

%


Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav

5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO

Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo vizbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 15. 4. do 15. 5. 2014.NOVOST:

PLANTELLA BALKONIA45 L

Pet komponentna zemlja iznajkakovostnejøih huminskihøot, obogatena z Biorastlinskimi vlakni in hranili za sajenje in presajanje vseh vrst balkonskih in sobnih roæ. -20%


-20%


20 %

20 %

20 %

20 %

ni

Izbor sorte naj sledi namenu sajenja, saj

trto lahko sadimo samo za pridobitev

sence (latnik), ali grozdja za zobanje, za

pridelavo soka ali celo za vino. Pri na-

kupu moramo paziti, da cepljenka ni po-

škodovana, da je kalus (odebelitev med

podlago in cepičem) dobro razvit, da je

na cepiču vsaj eno zdravo zimsko oko,

da so na peti podlage šopasto razvite

korenine ter da je premer debeline ce-

pljenke med 0,6-1,2 cm, njena skupna

dolžina pa najmanj 33 cm.

Pergola ali latnikV kolikor sadimo trto samo za senco (lat-

nik) in nas grozdje ne zanima, se pripo-

roča sajenje severnoameriških vrst trte

(podlage). Te trte ni potrebno cepiti, ve-

čina je tolerantnih na bolezni, zato jih

pogosto ni potrebno škropiti proti pe-

ronospori in oidiju. Da pridete čim prej

do sence, priporočamo sajenje trt z več-

jimi listi, na primer kot sta podlagi Bör-

ner ali Vitis riparia, ki jih pogosto

dobimo samo pri trsničarjih. Trte bujne

rasti mladik zahtevajo nekaj več zelene

rezi.

Grozdni sok in vinoZa pridelavo grozdja za sok se priporoča

sajenje rdečih sort vinske trte, ki imajo

intenzivno obarvano grozdje z značilno

aromo. V Sloveniji je za pridelavo soka

zagotovo najbolj priljubljena sorta ‘Iza-

bela’ ali ‘Fragula’, pri kateri se značilna

vonj in okus v soku ohranjata. Sok se se-

veda lahko pridela tudi iz grozdja sort,

kot so: npr. ‘Merlot’, ‘Chardonnay’, ‘Re-

bula’, ‘Rumeni muškat’ itd., vendar se

okus in vonj pri predelavi grozdja neko-

liko spremeni, a vseeno ostaja zelo sla-

dek. Namizno grozdje se od vinskega

razlikuje predvsem v večjih jagodah in

grozdih, res pa je, da v povprečju vse-

buje več vode in manj sladkorjev in ki-

slin. Namizne sorte potrebujejo za rast

in rodnost več vode (namakanje, vsaj za-

livanje) kot tudi toplejšo lego. Nabor

sort na tržišču je vsekakor pester, saj jih

lahko izbiramo glede na občutljivost na

bolezni, barvo in velikost jagod, okus in

na prisotnost pečk. Zagotovo so najbolj

iskane odporne sorte dobrega okusa,

velikih jagod, brez pečk, ki se lahko pri-

lagajajo na večino okoljskih razmer, ven-

dar take »super« sorte ni. Opozoriti je

treba tudi, da so jagode sort, ki zorijo

zgodaj (julija) in so sladkega in muškat-

nega okusa, pogosto tarča žuželk (ose,

čmrlji, zlate minice itd.), zato je uporaba

mreže in ostalih vab skorajda neob-

hodna. Zelo zanimive sorte z velikimi ja-

godami, primerne za naše okoljske

razmere so ‘Aurora’, ‘Prima’, ‘Muškat blue’,

‘Muškat Hamburg’, ‘Matilda’, ‘Ribol’. Pri-

poročamo, da se pred nakupom, pri

trsničarju ali na spletnih straneh, poza-

nimamo glede zahtev in lastnosti posa-

mezne sorte.

prof. dr. Denis Rusjan

Biotehniška fakulteta

Univerze v Ljubljani

Žlahtna vinska trtaSpomladi, ko se zemlja segreje na 10-12 °C, je skrajni čas, da posadimo trto. Kako jo jepotrebno pravilno posaditi, smo se že razpisali v eni izmed lanskih številk revije Gaia.Seveda ni pomembno zgolj kako in kdaj jo sadimo, ampak tudi kaj sadimo oziroma katerosorto in kakšne kakovosti je cepljenka. Naj bo bela ali rdeča, muškatna ali samo zelena.


23april 2014

,

NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!

Latnik z namizno sorto ‘Kardinal’

Grozd sorte Perol


Predstavitev posameznih sadnih vrst

Spregovorili smo o ekološkem varstvu pred boleznimi in škodljivci glede na posamezno sadno vrsto. Naučili smo se prepozna-

vati spremembe na rastlini in ukrepati proti boleznim in škodljivcem. Sadili smo tudi koristne rastline pod drevesi ter predstavili

sortni izbor posameznih sadnih vrst.

24 www.klubgaia.si

Gain samooskrbni sadni vrtV mesecu aprilu smo sadili koristne rastline pod krošnje dreves, opravili smo tudi ekološkovarstvo sadnega drevja. V kratkem prispevku predstavljamo tudi posamezne sorte sadnegadrevja in jagodičevja, ki smo jih sadili v mesecu marcu.


Sadna vrsta Sorta Čas zorenja Značilnosti

jablana Pisani kardinal konec septembradomača sorta, dokaj odporna, kislo sladkega

okusa, ostane do novega leta

jablana Enterprise začetek oktobraodporna sorta, sladkega okusa, dobro se

skladišči, plod vinsko rdeče barve

hruška Konferans začetek septembrazelo rodna, dokaj odporna, meso sočno, dalj

časa se skladišči

češnja Petrovka konec junija domača sorta, hrustavka

češnja Vigred konec maja, začetek junijadomača sorta, debel, temno rdeč plod, meso

čvrsto, dobrega okusa

sliva Ersinger sredina julijacepka, temno vijoličast, srednje velik, elipsast

plod s poprhom

malinaWillamette,

Glen ample

sredina junija do konca julija

sredina junija do konca julija

enkrat rodna, rdeča malina

enkrat rodna, rdeča malina

malina Tulamen sredina junija do sredina julijaenkrat rodna, veliki, podolgovati, aromatični

plodovi

malinaGolden Bliss

Autumn Bliss

prvič rodi junija in drugič konec avgusta

prvič rodi junija in drugič konec avgusta

dvakrat rodna, rumena malina

dvakrat rodna, rdeča malina

malina Polkaprvič rodi konec junija, drugič od sredine

avgusta do sredine oktobradvakrat rodna, rdeča malina

ameriška

borovnica

Bluecrop

Elliot

v začetku julija

konec julija do septembra

plod velik

plod srednje velik

kosmulja Invicta konec junijaodporna na kosmuljevo plesen, zelen plod,

sladko kisel okus

ribez Rosenthal druga polovica junija črni ribez, kisel okus, velike jagode

ribezJonkheer

van tetssredina junija sladko-kisel okus, aromatične, rdeče jagode

ribez White pearl sredina junija sladko kisel okus, beli ribez

aronija

Aronia

melanocarpa-

črnoplodna

aronija

konec avgusta plodovi so zelo zdravilni

robida Thornfree začetek avgusta zelo velik plod, prijeten sladko-kisel okus

rumeni dren / konec avgusta do septembraplodovi so prijetno kiselkastega okusa in

vsestransko uporabni

goji jagode / julij do oktoberdroben plod, grenko-sladkega okusa, jagode

bogate z antioksidanti

Sadike sadnega drevja in jagodičevja za Gain sadovnjak so prispevali: Eko Drevesnica Ocepek (jablana, hruška, češnja,

sliva), Drevesnica Bilje (malina, robida, ribez, kosmulja, ameriška borovnica) in Eksotična vrtnarija Zeleni zmaj (goji jagode,

dren, sibirska borovnica).


Mesnate češnje? Raje ne!Uspeh je v eko sadovnjaku zagotovljen,

kadar kombiniramo različne prijeme. Na

drevesa takoj po cvetenju obesimo bio plantella lepljive

plošče, na katere se lovijo leteči škodljivci. Dve do štiri plošče

obesimo na posamezno drevo, pri tem pa pazimo, da se ne

dotikajo vej ali listov. Rumene lepljive plošče so učinkovito

sredstvo za zmanjševanje pojava češnjeve muhe, ki s svojimi

ličinkami povzroča črvivost na

srednje poznih ali poznih sortah

češenj. Češnjeva muha odlaga

jajčeca v času, ko češnjevi plodovi v

začetku zorenja spreminjajo barvo iz

zelene v rumenkasto. Rumena barva

muho tako močno privlači, zato bio

plantella rumene lepljive plošče na

drevesa obesimo še pred

spremembo barve plodov.

bomo odpravili s pripravkom bio plan-

tella aktiv. Varstvo bo treba večkrat po-

noviti, škropili bomo tudi spodnji del

lista. Če se uši zavijejo že v list, je vseka-

kor prepozno, takrat je list ali poganjek

najbolje odstraniti. Uši bomo na mladih

listih in poganjkih redno odstranjevali

tudi ročno. V ekološkem domačem vrtu

je nujno redno opazovanje in ukrepanje

še pred pojavom škode. Na hruški se

lahko pojavi hruševa bolšica, zaradi ka-

tere poganjki zakrnijo in se sušijo. Pojav

hruševe bolšice opazimo predvsem po

izločanju medene rose (sladka voda),

tudi to je najbolje odstraniti ročno. Kori-

stni so tudi vsi ukrepi, ki umirjajo rast

hrušk, zato jo ne gnojimo preveč, tudi

rez mora biti zmerna, tako vsekakor

zmanjšamo možnost za razvoj bolšic.

Vabljeni na tretjo delavnicoVabimo vas, da se nam pridružite tudi v

mesecu maju. Delavnica bo potekala na

Gainem sadnem vrtu v Veliki Pirešici,

ob stari osnovni šoli, 9. maja, ob 17. uri.

Spregovorili bomo o ekološkem varstvu

pred boleznimi in škodljivci. Poskrbeli

bomo tudi za vzdrževanje kolobarja pod

drevesi in se posvetili aktualnemu var-

stvu glede na posamezno sadno vrsto.

Obvezne prijave na [email protected] ali sms

040-203-055.

Davor Špehar

Koristne rastline poddrevesiPod drevesi smo sadili koristne kombi-

nacije. V bližino ribeza sadimo pravi

pelin, ki vpliva na manjši pojav ribezove

rje. Da na drevesa ne zaidejo krvave uši,

pod drevesa sadimo kapucinke. V doma-

čem vrtu lahko ob jagode posadite

česen, tako bodo jagode manj gnile.

Češnjeva muha na rodnih češnjah se lovi

na bio plantella rumene lepljive plošče,

za škropljenje na manjših drevesih pa

uporabimo čaj iz pravega pelina. Da

bodo plodovi na jablanah, hruškah bolj

zdravi pod drevesa posadimo hren. Vo-

luharja bomo poizkusili pregnati s po-

močjo rastlin, ki jih z vonjem odganjajo

voluharja. Črni ribez ga zagotovo ne bo

zanimal, saj mu smrdi. Z vonjem ga pre-

ganjajo tudi česen, čebula, narcise,

manjše perunike, in križnolistni mleček.

Ekološko varstvo sadjaVse sadno drevje in jagodičevje smo

škropili s pripravkom na osnovi njivske

preslice bio plantella natur-f, ki krepi

rastline in tako so manj občutljive na bo-

lezni. Pričakujemo, da s škrlupom na ja-

blani ne bo težav, ker smo izbrali

odporne sorte. Sorta Enterprise je po iz-

kušnjah ekoloških sadjarjev še boljša kot

Topas, ki je najbolj poznana. Odporna je

tudi sorta Pisani kardinal. Varstvo bo

treba opravljati tedensko, da zavarujejo

tudi nove, hitro rastoče poganjke. Če se

na listih pojavi bela pepelasta plesen,

okužene liste ali poganjke takoj odstra-

nimo. Na mladih poganjkih hrušk, ja-

blan, češenj, sliv in ribeza lahko v aprilu

in maju pričakujemo pojav uši, ki jih

NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! 25

Po gnojenju smo

sadike obilno zalili.

Skupaj smo posadili jablano.

Aleks in Igor presajata aronijo.

april 2014


Sadimo brez opore Sadike, ki smo jih vzeli iz zakopa mo-

ramo pred sajenjem namakati v vodi

vsaj nekaj ur, da se dobro preskrbijo z

vodo in začno kasneje normalno odga-

njati. Rane na koreninah osvežimo,

samih korenin pa ne krajšamo. Pred sa-

jenjem korenine namočimo v gosto

kašo iz 2/3 ilovice, 1/3 kravjaka in vode.

Ta kaša se oprime korenin in predstavlja

boljši stik sadike z zemljo ter rastlini da

prvo hrano. Sadike posadimo, da je ce-

pljeno mesto vsaj 5 – 10 cm nad zemljo,

pri sadikah cepljenih na Giselo 5 pa 15

– 20 cm nad zemljo. Korenine zasujemo

z dobro zemljo. Sadiko potresemo, da

zemlja zapolni vse prazne prostore med

in pod koreninami ter nato zemljo pot-

lačimo. Nad to zemljo dodamo uležan

hlevski gnoj ali organska gnojila, nad

gnoj peščico sadjarskega NPK ter zasu-

jemo jamo do vrha. Pri sajenju češenj

praviloma ne uporabljamo opore – kola.

Če pa ga že uporabimo, ga je potrebno

postaviti vsaj 10 – 15 cm stran od sadike

in sadiko nanj privezati z bužir vrvico v

obliki osmice. Kol naj bo visok le do vi-

šine debla, to je 50 cm nad tlemi.

Rez sadik po sajenju Sadike režemo tik pred odganjanjem, ko

začno brsti že rahlo nabrekati. Takrat

lahko zanesljivo ugotovimo, kateri brsti

bodo odganjali. Pri rezi upoštevamo vi-

šino debla, ki je 0,5 m za kotel, palmeto

in piramido; 0,6 m za vretenast grm in

1,2 m za solaxe. Nad to višino poiščemo

4 lepo razvite brste, iz katerih bomo raz-

Najprimernejša tla Za češnje so najprimernejša globoka,

propustna, lahka do srednje težka tla s

slabo kislo do nevtralno reakcijo (pH 6,5

– 7,5). Pri nevtralnih ali bazičnih tleh z

večjim procentom aktivnega apna (7 –

12 %), izberemo za podlago rešeljiko ali

MAXMA 14. Najprej je treba odvzeti vzo-

rec za kemično analizo tal, ki nam pove

kakšna je reakcija tal - pH, kako so tla za-

ložena s fosforjem in kalijem ter koliko

imajo organske snovi ali humusa.

Gojitvene oblike inrazdalje sajenja Naravna rast drevesa naredi ozko in vi-

soko krošnjo, zato gojimo na Sloven-

skem češnje v različnih gojitvenih

oblikah (piramidna oblika, palmeta in

solaxe – sončna os), da naredimo čim

večji del krošnje dosegljiv s tal.


26 www.klubgaia.si

vili ogrodne veje. Rez sadike naj bo tik

nad brstom rahlo postrani, tako da bo

zgornji del odrezanega poganjka v višini

konice brsta, spodnji del pa v višini

spodnjega dela brsta. Pri tem je po-

membno, da ne pustimo čepa nad

brstom, ki se posuši in se kasneje suše-

nje nadaljuje v notranjost sadike. Vse

rane, ki smo jih naredili, zamažemo s ce-

pilno smolo za premazovanje ran.

Kaj je mandanje?Ob začetku odganjanja pomandamo

(ročno odstranimo) vse poganjke do vi-

šine debla, vse ostale pa pustimo. Če sa-

dika ni odgnala v zgornjem delu,

pustimo najlepši poganjek spodaj in ga

privežemo ob štrcelj. Ko doseže višino

debla, ga lahko pinciramo – mu odstra-

nimo vršiček, da se bo razrasel in bomo

že v prvem letu lahko dobili ogrodne

veje. Če bomo sadiko kar odrezali in ne

bomo pomandali dveh ali treh brstov

pod zgornjim brstom, dobimo kasneje

pri odganjanju močno pavoditeljico, ki

jo bo zelo težko ali nemogoče razpreti v

primeren kot. Zelo priporočljiva je upo-

raba ščipalk za perilo, ki jih namestimo,

ko dosežejo odganjajoči brsti dolžino 3

ali 4 cm. Ščipalke bodo te poganjke pri-

silile v položnejšo rast – povečal se bo

kot izraščanja vej iz debla.

Dognojevanje z dušičnimignojili Ko poženejo 10 cm dolgi poganjki, za-

čnemo z dognojevanjem z dušičnimi

gnojili. Na bazičnih tleh uporabimo

Češnje v vrtuČešnje so najbolj zaželeno spomladanskosadje. Uspevajo lahko vse do 1000 mnadmorske višine. Izogibati se moramonizkim, zaprtim legam, kjer pogosto prihajado spomladanskih pozeb oz. močnejšihnihanj temperatur. Kako pa dosežemo, danam drevo bogato rodi zdrave plodove, je ševedno uganka.Obilen pridelek sorte Celeste

Samooplodna

češnja Early star

v vrtu


27april 2014

dosegli kompletno obraščanje z ogrod-

nimi vejami. Brez te rezi pa ostanejo sa-

dike brez 2 ali 3 ogrodnih vej, ki so

najbolj zaželene, saj so v celoti dose-

gljive s tal. Če imamo razvite 3 ogrodne

veje in vrh, moramo ob začetku odga-

njanja zažagati nad brstom, da spodbu-

dimo rast še četrte veje, ki manjka.

Kaj moramo vedeti?Češnjeva muha - črvivost ne prizadene

samo najzgodnejših sort, ki pa so bolj

občutljive za spomladansko pozebo po-

sebno, če so sajene v kotlini. Te sorte so:

Ferprime (-7), Sweet early (-5), Early lory

(-3), Burlat (0), Early star (0). Od teh so sa-

mooplodne Sweet early in Early star -

lahko se sadi po ena sadika. Naslednje

možnosti so Ferprime in Early lory ali

Burlat in Giorgia (+11). Giorgia je bolj

odporna na pozebo in pokanje z razliko

od ostalih, ki so občutljive na pokanje, a

jo ob koncu zorenja lahko ujame češ-

njeva muha. Številke v oklepaju pome-

nijo čas zorenja glede na burlat.

Ivan Kodrič

amonsulfat, na kislih pa KAN. Dodamo

2 – 4 obroke do sredine junija, da dose-

žemo dolžino poganjkov okrog 70 cm.

Razpiranje poleti Pri gojitveni obliki solaxe in vretenast

grm upogibamo poganjke v avgustu, ko

dosežejo vsaj 60 cm dolžine. Poganjke

povežemo s plastično vrvico, ki se upo-

rablja za baliranje sena, ki mora biti od-

porna na sončno svetlobo –

ultravijoličaste žarke. Vrvico zavežemo

ob deblo tako, da se ne zadrgne in po-

ganjke privežemo v vodoravni položaj

ali rahlo navzdol.

Rez v drugem letuOgrodne veje se morajo obraščati na 50

– 70 cm dolžine, vrh pa na 70 – 90 cm.

To dosežemo s prikrajševanjem in man-

danjem brstov. Na poganjkih, ki imajo

pravo dolžino, pomandamo brste na ko-

nicah, tako da pustimo le enega. Po-

mandamo tudi nekaj hrbtnih brstov od

konice navzdol. Na podaljšku debla pu-

stimo en sam terminalni brst in poman-

damo vse ostale v dolžini ene pesti

oziroma 10 cm. Če je vrh daljši od 90 cm,

ga najprej prikrajšamo in nato poman-

damo kot pri sajenju. Enako prikrajšamo

tudi stranske veje, ki so daljše od 70 cm.

Na sadikah, ki v prvem letu niso razvile

vsaj 3 ogrodnih vej in vrha, moramo

spomladi v drugem letu vse poganjke

porezati nazaj na reznike. S tem bomo

Oskrbimo češnjeČešnje dognojimo z

dušičnim gnojilom

plantella kan konec aprila, v maju in

začetku junija. Za osnovno gnojenje ob

sajenju uporabimo organsko gnojilo v

obliki pelet plantella organik in

plantella specialno

sadjarsko gnojilo.

Vse večje rane

ob rezi

oskrbimo

s cepilno

smolo

bio plantella

arbosan.

NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!

Prikrajševanje po sajenju Mandanje brstov, rez ter

razpiranje v drugem letu

Rez na reznike v drugem letu


Maherjevi, Anica in Ivan iz Spodnje Hajdine pri Ptuju,vzorno negujeta okrasni vrt, travnik ob hiši pa je žepozimi kazal sledove mahu, ki se je nato razrasel. Dela vokrasnem vrtu je veliko, v času našega obiska smospremljali oskrbo trate in okrasne gredice.

28 www.klubgaia.si

Gaia na obisku

Maherjevi so oskrbeli trato

Člana Anica in Ivan

Trata in okrasna gredica

Okrasna gredica z omorikami v ozadju je

nastala pred več kot desetimi leti.

Zasaditev je oblikovana tako, da je

zanimiva v vsakem letnem času. V času

našega obiska so cveteli: češnje, forzicija,

japonska kutina, spireja, leskovec in

magnolija pa sta bila že v obdobju

odcvitanja. Tudi tulipani so nas očarali

svojimi pisanimi cvetovi. Trajnice so ravno

začele z rastjo in bodo kmalu zasedle

svojo vlogo v vrtu.

Mah je trajna nadloga

G. Ivan je specialno sredstvo plantella proti mahu v

spomladanskem obdobju že potresel po vsej površini

vrtne zelenice, vendar so ostala posamezna območja

mahu, ki jih je ob trosenju zgrešil, zato je to opravilo

ponovil v času našega obiska.

Odstranjevanje

mahu in sejanje

Sčasoma je član Ivan

ugotovil, kako se maha

najlažje znebi. Ko

sredstvo proti mahu

počrni, ga potem še

enkrat fizično odstrani s

pomočjo železnih grabelj.

Večja prazna mesta v trati

doseje s travno mešanico

plantella contessa, z

obloženim travnim

semenom, ki samo

absorbira vlago iz okolice

in hitro ter uspešno kali

tudi takrat, ko ni

popolnoma prekrito z

zemljo. Za setev in

dosejevanje so uporabne

tudi druge travne

mešanice iz linije

plantella.


april 2014 29

Če želite, da se naši strokovnjaki o

vašem vrtu in rastlinah pogovorijo tudi z

vami, nas pokličite na brezplačno številko

Enkrat na mesec se z nami na obisk k članom odpravi tudi

nacionalna televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na

obisku na prvem programu RTV SLO, oddaje Na vrtu. Najbolj

poučne in zanimive primere vrtov naših članov bomo objavili v

reviji Gaia in TV oddaji Na vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi

na spletni strani.

BREZPLAŒNI NASVETI NA

Zračenje travne ruše

Včasih je trato zračil z ročnim pripomočkom za zračenje

trate. Ker je to opravilo postalo preveč naporno, se je

odločil, da ga začasno opusti. Razmišlja pa o tem, da si

vertikulirni stroj sposodi v enem izmed vrtnih centrov.

Na manjšem delu trate jo je na vsakih 30 cm prezračil z

vilami in na to površino potresel plantella izbrane

kremenove peske v odmerku 2,5 kg/m2. Tako je ustvaril

zračne pore, ki nudijo zrak in prostor za razvoj korenin,

kremenove peske pa z metlo spravil v luknje med travo.

Oblikovanje prehoda trate v okrasni vrt

Ker se vrtna zelenica vsako leto razrašča v območje okrasne

gredice, smo svetovali, da območje gredice od trate fizično

loči z ostrim robom. G. Ivan je z lopato rob travne ruše

pravokotno odrezal od trate, tako bo košnja lažja, trava pa

se ne bo razraščala v območje gredice.

Gnojenje trave

Obstoječa površina trave je bila pognojena z membranskim

gnojilom plantella formula 365 za travo, s katerim gnojimo

samo enkrat na leto. G. Maher je to gnojilo uporabil že

preteklo leto in opazil, da popoln videz trate doseže že s

samo enkratno uporabo v spomladanskem času.

Gnojenje iglavcev

Cedra je zadnja pridobitev med iglavci in se lepo razrašča. V

predel z robnimi iglavci je bila presajena v preteklem letu,

saj zaradi bujne in hitre rasti ni bila primerna izbira na

območju predvrta ob vhodu hiše. Za optimalno rast jo g.

Ivan vsako leto pognoji s plantella specialnim gnojilom za

iglavce, ki preprečuje rjavenje iglic tudi pri ostalih iglavcih,

saj ima dodan magnezij.

Davor Špehar


Oblikovanje vrta

30 www.klubgaia.si

Kisloljubne zasaditve grmovnicNa mnogih mestih v naravi rastejo grmovnice v senci večjih dreves, ki so prilagojene naomejeno sončno svetlobo, konkurenco gostih drevesnih korenin in naravnost ljubijozakisana tla. Če jim pri tem še malenkost pomagamo, nam bodo v vrtu s krasnim indišečim cvetjem polepšale pomlad in poletje, z zanimivo zgodnjo spomladansko injesensko barvo listja pa še preostanek leta.

Enkianthus

campanuatus Kalmia

latifolia

Skimmia

japonica

Erica

‘Kramer’s

Rote’ (resa)

Azalea

japonicaKalmia avgustifolia

f. rubra

Pieris

japonica

Skimmia japonica

‘Rubella’Erica

carnea

Načrt grede – zasnovana je tako, da je dostopna z vseh strani. Lahko jo s hrbtno

stranjo ‘naslonimo’ na mejo parcele ali h gozdnemu robu. Narisana je dvignjena

greda, višine 30 cm, lahko pa je končni videz tudi na višini tal. V tem primeru

moramo gredo vkopati vsaj 40 cm globoko, stranice pa obložiti z neprepustno

folijo. Gredo napolnimo s šoto, jo namočimo in pustimo, da se odcedi.

Greda vresovk je umeščena na sončno

rastišče. Na zimzelenih pierisih se vidijo

poškodbe na listih, ki jih je povzročilo

sonce. Listi so rumenkasti in na vejah

se pojavljajo ogolela mesta. Zavrta

rast, slabo olistanje in cvetenje sta

lahko tudi posledica premalo kislih tal.

Ker so povečini zimzelene, so zanimive

tudi pozimi. Če imate vrt ob gozdnem

robu, ki je zjutraj dolgo v senci, ali izrazito

kisla tla, je zasaditev grede z grmovni-

cami, ki ljubijo prav take pogoje, rešitev

za vas.

Priprava grede Zasaditev grede pod večjimi drevesi, ki so

že dodobra razpredle svoje korenine tik

pod površjem tal, ni slišati kot enostaven

projekt. Vendar imajo grmovnice, o kate-

rih bo tekla beseda, pogosto plitvo raz-

vejane korenine, tako kot veliko bolj

domači rododendroni. Dovolj globoko

bo, če bomo za robove grede uporabili

na primer železniške pragove. Dve ali tri

širine poleženih pragov zadostuje za glo-

bino grede, lahko pa za rob uporabimo

tudi katerikoli material, ki ga imamo na

voljo in estetsko dopolnjuje videz hiše.

Previdni moramo biti pri zidanih obrob-

kih, v katerih sta apno in cement, saj nev-

tralizirata kislo reakcijo tal. V tem primeru

rastline posadimo najmanj en meter od

roba in enkrat na leto redno dognoju-

jemo z membranskim gnojilom plantella

formula 365 za rododendrone. Gredo na-

polnimo s plantella specilano zemljo za

rododendrone ali preperelimi gozdnimi

iglicami. Če imamo možnost, je dobro

uporabiti oboje. Preden pridejo na vrsto

rastline, gredo dobro namočimo in za

kakšen dan pustimo. Čeprav govorimo o


morejo načrpati. Drugi del težav nastane,

če rastline pognojimo prepozno jeseni.

Jesenski poganjki nimajo časa, da bi do

konca oleseneli, zato so podvrženi po-

škodbam nizkih temperatur.

Meta Šepic

Poleg že znanih grmovnic lahko izbiramo

tudi med rodovi: Pieris, Kalmia, Enkiant-

hus in Skimmia.

Nega in razmnoževanjeOpisane grmovnice so zelo enostavne za

vzdrževanje, če jim v začetku nudimo vse

potrebne pogoje za uspešno rast: delno

senčno rastišče, organsko bogata tla s

kislo reakcijo, dovolj vlage in odcedna tla.

Še lepše bodo cvetele ob rednem dogno-

jevanju. Rez ni nujna, lahko pa z njo obli-

kujemo rastline po svojem okusu. Vse rez

dobro prenašajo. V delni senci in ob zado-

stni zastirki bodo le malokrat potrebovale

zalivanje. Kadar je le-to potrebno, upora-

bite deževnico, saj vodovodna voda nev-

tralizira kislo reakcijo tal. Razmnožujemo

jih poleti, s pololesenelimi potaknjenci, ki

jih namočimo v plantella rhizopon II za

delno olesenele potaknjence in potak-

nemo v zemljo za setev in pikiranje bio

plantella start. Če gojimo vrste, jih lahko

razmnožimo tudi s semenom. Sejemo je-

seni, takoj ko semena dozorijo.

Zimska zaščitaČe so grmovnice zasajene v senčno

gredo, kjer je večji del dopoldneva senca,

zimska zaščita ni potrebna. Če pa gredo

obsije jutranje in dopoldansko sonce,

moramo razmisliti o zimski zaščiti. Prav-

zaprav moramo zimzeleni del rastline za-

senčiti, saj bi sonce zbudilo rastline v

aktivno rast. Večji del težav zimzelenih

rastlin pozimi predstavlja dehidracija –

zaradi višje dnevne temperature voda iz-

hlapeva iz listov, kore-

nine pa je iz zemlje ne

Kalmije v naravi so dobro raščavi

grmi, ki so primerni za prekrivanje

brežin, na kislih rastiščih. Dobro držijo

tla in potrebujejo le malo vzdrževanja.

Po cvetenju jih vsake dve do tri leta

porežemo do tal, pri čemer lahko

uporabimo kar kosilnico.

Skimije so zimzeleni grmički, ki jih radi

sadimo v družbo rododendronov, saj z

okrasnimi plodovi poskrbijo za jesenski

okras. Niso pa zahtevne glede kislega

rastišča, dobro prenašajo tudi navadna

vrtna tla. Za plodove potrebujemo

žensko in moško rastlino. Dvospolna je

edino vrsta S. japonica subsp.

reevesiana, z dišečimi belimi cvetovi

spomladi in rdečimi plodovi jeseni.

Nekateri so za kislo!

grmovnicah, ki so prilagojene na senčne

lege, jim moramo omogočiti vsaj pol

dneva sončne svetlobe. Tako bodo izpol-

njeni pogoji za optimalno cvetenje, ki pa

ga lahko še povečamo s pravilnim do-

gnojevanjem. Dognojujemo z gnojili za

kisloljubne rastline v fazi oblikovanja cve-

tnih popkov, ki je za večino rastlin poleti.

V vsakem primeru je to po cvetenju. Je-

seni in spomladi v obliki zastirke na gredo

dodajamo organski material. Najbolj pri-

meren je dobro pripravljen domači kom-

post s primešanimi preperelimi gozdnimi

iglicami. Zelo uporabno je tudi organsko

gnojilo biogrena, saj ne vsebuje kalcija, ki

bi razkisal tla. Idealna oblika zastirke je

zmlet organski material lesnih rastlin, vsaj

eno leto preležan, zmešan s starim hlev-

skim gnojem ali kompostom. Debelina

zastirke naj bo vsaj 10 cm, vendar to plast

znižamo do nivoja sajenja tik ob deblih

oziroma vejah rastlin.

Izbira rastlinZa polsenčno gredo na kislih tleh si naj-

pogosteje izberemo rastline iz skupine

rododendronov in azalej. Odlično uspe-

vajo v družbi resja (Erica, Calluna, Daboe-

cia) in borovnic ter brusnic (Vaccinum)

kot podrasti, za zimski okras pa v tako

gredo lahko posadimo tudi drevesa z za-

nimivim lubjem (Prunus, Betula, Acer).

Pieris japonica Pieris je zimzelen grm,

ki raste počasi, zato je v gredi umeščen

na rob. V desetih letih doseže končno

višino, ki je med dva in pol do tri metre.

Njegovi cvetovi so okras na grmu od

stadija popkov, ki se pojavijo že poz-

imi, vse do konca cvetenja, kar skupaj

lahko traja pol leta.


Tako v primeru sajenja enoletnic kot traj-

nic ali mešanih nasadov, se nam lahko

zgodi, da se tla izčrpajo, rastline nimajo

več dovolj prostora za bujno rast, posle-

dično se pogosteje pojavljajo bolezni in

napadi škodljivcev, dogaja se tudi, da se

tla preveč zbijejo in onemogočajo opti-

malen razvoj rastlin.

Sedaj je odličen čas

1Za obnovo gredic je primeren čas, ko

so tla dovolj vlažna in topla, da se

rastline hitro vrastejo. Lesnate rastline in

trajnice izkopljemo. Če jih bomo upora-

bili ponovno, jih shranimo v zakopu, kjer

jih izdatno zalijemo, priporočljivo pa je

tudi, da niso izpostavljene soncu in vetru.

Zemljo očistimo plevelov in izkopljemo

morebitne ostanke večjih korenin.

2Ko smo gredo očistili, sledi najpo-

membnejši del: Tla po-

gnojimo z organskim

gnojilom v peletah plantella

organik, s čimer jim izbolj-

šamo strukturo. Slednje je še

posebej pomembno v pri-

meru zbitih tal. Še posebej

za grede enoletnic je po-

membno, da vkopljemo

tudi kakovosten substrat plantella uni-

verzalna vrtna zemlja.

3Zelo rahla tla je najbolje pred saje-

njem tudi pohoditi, da v tleh ne

ostane preveč zračnih žepov. Sledi razpo-

reditev sadik. Rastline lahko po gredi po-

stavimo v lončkih, lahko pa jih

predhodno izlončimo. Seveda je

potrebno take rastline posaditi ne-

mudoma. Če že vnaprej pred

samim sajenjem razporedimo vse

sadike, si lahko lažje predstavljamo

končno podobo ter sproti popra-

vljamo pozicijo posameznih rastlin.

4Če želimo obdržati obstoječe

trajne rastline, je pomembno,

da jih ne sadimo na isto mesto.

Mnogo bolj zdrave bodo, če jih

bomo razmestili drugače, kot so

rasle do sedaj. Mnoge trajnice v

nekaj letih tvorijo goste šope po-

ganjkov, zato take skupke lahko s

pomočjo škarij, vil ali lopate razde-

limo na več kosov. Pazimo le, da bo

imel vsak dovolj korenin.

5Rastline posadimo, dobro pri-

tisnemo zemljo okoli sadik, do-

damo pametno membransko

gnojilo plantella formulla 365 za

okrasne rastline, s katerim gnojimo

1x/leto, kar zadošča za vso sezono

in izdatno zalijemo. Različne za-

stirke pomagajo zadrževati talno

vlago ter delno omejujejo rast ple-

velov. Poskrbimo, da tal ne zakri-

jemo le s tanko kozmetični plastjo,

pač pa ustvarimo vsaj 3-5 cm de-

belo plast. Njihova prednost je tudi

razkrajanje in sprotno oddajanje

hranil, pomagajo pa izboljševati

tudi strukturo tal.

Žiga Pirnat,

urejanje okolice, 041/640-993,

[email protected],

Okrasni vrt

Obnova gredic v 5 korakihOkrasne grede so nepogrešljiv element številnih vrtov, zato je pomembno, da so v dobrikondiciji. Urejene in bujne zasaditve so vir veselja, a ta vir brez konkretnih posegov nivečen. Kljub rednemu pletju, dognojevanju in zalivanju se je na vsake nekaj let potrebnolotiti obnavljanja.

32 www.klubgaia.si


Nenavadne vrtnine tudi doma

Zelenjavni vrt

april 2014 33

Vonj in okus Mediterana ROMANSKA SOLATA OVIREDTa rdeča solata je res nekaj posebnega. Sejemo jo lahko vse

leto in to na prostem ali v rastlinjaku. Uživamo mlade rozete,

ki po obliki spominjajo na motovilec, lahko pa tudi večje

glave. Solata ima odličen, rahlo lešnikast okus, ne greni in je

odporna na plesen.

Pridih Azije DIVJA RUKVICA (RUKOLA)Z razliko od navadne rukole zraste nekoliko višje, kas-

neje cveti in jo lahko tudi obtrgavamo, saj se obrašča.

Pritegnila nas bo tudi z zelo aromatičnim okusom. Se-

jemo jo od pomladi do jeseni, vsakih 14 dni. Rukola po-

trebuje veliko vode, sveže liste uživamo v solatah,

polivkah, omakah, z zelenjavo, krompirjem in mesom.

Barvitost Mehike RUMENE BUČKEŽe ime (Soleil = sonce) predstavi njihovo barvo, ki v

vrtu kar sije izpod zelenih listov. Plodovi so cilindrični

in rastejo na kompaktnem in bujnem grmičku. Ker so tole-

rantne na pepelasto plesen, jih lahko obiramo zelo dolgo.

Še več o tematskih vrečkah Semenarne Ljubljana - Vonj in

okus Mediterana, Pridih Azije v vašem vrtu in Barvitost Me-

hike najdete na www.semenarna.si.

Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana

www.kalia.si

Zelenjavni vrt že zeleni, kombinacije mešanih posevkov pa vedno bolj prihajajo do izraza.Pa bi ga naredili še bolj pisanega in zanimivega? Preizkusili kaj novega tudi na domačemkrožniku?

Topla pomlad je spodbudila tudi rast

žive meje. Kakšna je vaša živa meja?

Bogato cvetoča in pisana skozi vse leto

ali klasična vedno zelena? Delite fotografije z

nami. 3 najlepše bomo nagradili s pametnim

gnojilom plantella formula 365 za žive meje.

Slike, vsaj 500 kb velikosti, nam pošljite do 30.

4. na naslov [email protected] ali Klub Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika.

Cvetoča ali zelena živa meja?

Prva spomladanska opravilaS poslanimi fotografijami ste dokazali, dragi naši člani,

da skrbno vrtnarite in se ne zmenite za

ponudbo vrtnin v prodajalnah iz tujih logov. Nagrado

plantella organik

prejmete po pošti.

Marija Šturm,

Most na Soči

Helena Murgelj,

Otočec

Marjan Radetič,

Koper


Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije

do Karpatov. Mi smo jih občudovali na

travniku ob potoku Gradaščica v vasi Be-

lica.

Nižinska in višinskatrajnicaMedtem ko pomladanski žafran preplavi

predvsem nižinsko Slovenijo, bomo pro-

gastega (Crocus reticulatus) našli na suhih

kraških travnikih, belocvetnega (Crocus

albiflorus) pa običajno na nekoliko višjih

legah. Zato smo se v začetku marca od-

pravili na Nanos in približno tristo me-

trov pod vrhom Pleše (1262 m) prišli na

rjavo travno polico, ki jo je še kaka dva

tedna prej prekrivala snežna odeja, zdaj

pa so jo »pobelili« nežni beli cvetovi ža-

frana. Nunka, kakor Slovenci tudi pra-

vimo tej vrsti, je opazno manjša rastlina

od pomladanskega žafrana, saj dosega le

velikost med 7 in 19 centimetri. Ker pa je

tudi slednji lahko zelo svetel oziroma

skoraj bel, je za razločevanje teh dveh

vrst dobro vedeti, da ima belocvetni ža-

fran prašnike višje od brazde, drugi pa

ravno obratno.

Žafran je sicer trajnica, vendar pa je, kot

je v monografiji o tej cvetlici zapisal vodja

Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr.

Jože Bavcon, gomolj pri naših žafranih le

enoleten, saj se vsako leto nad njim tvori

nov, ki začne nastajati v času cvetenja in

nato dozori, ko rastlina plodi in preden se

ji listi posušijo. Ker pa se novi gomolj raz-

vije preden stari presahne, je tako ta kljub

vsemu vsaj na videz prava trajnica. Rod

žafranov obsega več kot 80 vrst. Rastejo

v osrednji in južni Evropi, severni Afriki, na

Bližnjem vzhodu, v osrednji Aziji in za-

hodni Kitajski. Slovenski pregovor »drag

kot žafran« izvira iz dejstva, da so nekdaj

za kilogram droge

potrebovali od 150

do 200 tisoč cvetov

pravega žafrana

(Crocus sativus), iz

katerih so nabirali

le rdeče rumenoo-

ranžno obarvane

brazde. To drago-

ceno drogo so upo-

rabljali kot barvilo

(za jedi in oblačila),

začimbo in dišavo,

ki je slovela tudi kot

močan afrodiziak.

Boris Dolničar

Med najpogostejše znanilce vnovičnegaprebujanja narave sodijo tudi žafrani, ki natravnikih, v sadovnjakih, svetlih gozdovihnavdušujejo z vijoličasto modrimi preprogami,katerih barvna izrazitost je odvisna od legerastišča. S svojim zgodnjim cvetenjem – vosrednji Sloveniji od marca naprej, v toplejšihpredelih pa že februarja – ne morejo prikritisvojega sredozemskega porekla.

Žafran

Pri tem imamo v mislih seveda najbolj

razširjeno vrsto žafranov pri nas – pomla-

danski žafran (Crocus vernus), ki cveti od

marca do junija, odvisno od nadmorske

višine. Rastlina je visoka od 9 do 23 cen-

timetrov in ima gomolje najgloblje v

zemlji od vseh v Sloveniji rastočih vrst.

Ima štiri ovojne liste in dva do štiri žleba-

ste zelene liste z jasno izraženo belo

progo, ki se pojavijo v času cvetenja; po

njem pa se lahko precej podaljšajo. Cve-

tovi so zvonasti in najpogosteje po eden,

redkeje dva, vendar pa v toplejših prede-

lih Slovenije niso tako redke rastline s po

tremi. Cvetno odevalo je sestavljeno iz

šestih listov, ki so razporejeni v dveh kro-

gih, v vsakem po trije. Cvetni listi so spo-

daj zrasli in tvorijo dolgo cev.

Pomladanski žafrani so razširjeni od Pire-

nejev, vzhodne Francije, Italije, Alp, dela

srednje Evrope, preko Slovenije, Hrvaške,

Slovenski naravni biseri

34 www.klubgaia.si

Pomladanski žafran

Cvet nunke je manjši

od pmladnega žafranaBelocvetni žafran


V Sloveniji je trenutno zabeleženih do 132 različnih vrst mra-

velj. Zmotno je misliti, da so mravlje le v naravi. Med najpo-

gostejše obiskovalce spadajo vrtna in faraonska mravlja. Prav

faraonske najdejo zatočišče med zidovi ter pod raznimi pred-

meti. Pogosto jih vidimo v kopalnicah, kuhinjskih omarah in

v toplejših delih stanovanja. Faraonske se najraje hranijo z be-

ljakovinsko in maščobno hrano (meso, kruh, siri ipd.) pa tudi

z mrtvimi žuželkami, zato je zelo pomembno redno čiščenje.

Da bi zatrli faraonke, moramo tretirati vsa mesta, kjer se po-

javljajo in priti do gnezda. Gnezda so lahko v razpokah

sten,ob električni in vodovodni napeljavi, pa tudi v raznih apa-

ratih. Učinkovito sredstvo effect faracid + ima takojšnje in za-

kasnjeno delovanje, ki omogoča, da mravlje kontaminirajo

tudi lastno gnezdo.

Mravljišča niso vedno vidnaIzdelkov, ki so namenjeni za zatiranje mravelj, pa ne upora-

bljamo na vrtu in drugih pridelovalnih površinah. Med sred-

stva, ki omogočajo učinkovito zatiranje žuželk sodita effect

posip proti mravljam in neopermin.

Prvi vsebuje aktivno snov rastlinskega izvora, piretrin, ki dokaj

hitro deluje na škodljivce, hkrati pa je izdelek bolj blag in je

zato bolj priporočljiv za uporabo v notranjih prostorih. Neo-

permin pa omogoča učinkovito zatiranje mravelj v okolici

stavb, saj je dlje obstojen izdelek, ki ga lahko uporabljamo v

kleteh, pod vrati, na okenskih policah ter na mestih, kjer mra-

vlje vstopajo v prostore. Med pripravki, ki se uporabljajo za

zatiranje mravelj in drugih škodljivih žuželk pa strokovnjaki

svetujejo uporabo izdelka effect univerzalni insekticid v 500-

mililitrski razpršilki in effect univerzalni insekticid – koncen-

trat. Slednji je pakiran v 100-mililitrski steklenički, kar

zadostuje za pripravo do 10 litrov vodne raztopine, ki se jo

prši po površinah do 100 m2. Oba izdelka omogočata učinko-

vito zatiranje na površinah, kot sta les in beton. Poleg kura-

tivnega ima izdelek tudi preventivno delovanje, saj ob pravilni

uporabi omogoča, da se populacija škodljivcev prekomerno

ne razmnoži.

Mravlje obožujejo ušiPrav pogosto se zgodi, da se na vrtu ali v sadovnjaku skupaj

z mravljami pojavijo tudi uši. Obe živalski vrsti živita v sožitju,

saj se mravlje prehranjujejo z medeno roso, ki jo izločajo uši.

V tem primeru svetujemo, da se uporabi izdelka bio plantella

flora verde ali plantella kenyatox verde, saj z omenjenima

sredstvoma uspešno zatiramo listne uši.

Mira Arh

Mravlje imajo svoj pohod

april 2014 35

Bioc

id u

pora

blja

jte v

arno

. Pre

d up

orab

o ve

dno

preb

erite

etik

eto

in p

odat

ke o

pro

izvo

du.

Dom brez mrgolazni

Letos so v toplih in sončnih dneh vrtne mravlje že vsepovsod mrgolele, zato bo treba tudi vstanovanjih hrano in ostale organske snovi pravočasno pospraviti, da ne bo kakihpresenečenj. Zavedati se moramo, da je najprimernejši čas zatiranja mravelj takoj obnjihovem pojavu, saj le tako preprečimo, da bi se žuželke prekomerno razmnožile.


Kot celota iz beljaka in rumenjaka je jajce kokoši, ki se je pasla,

popoln izdelek narave. V 100 gramih jajc ali v približno dveh

jajcih kategorije ‘’s’’, je blizu 230 miligramov holesterola. Na

dan ga lahko brez škode zaužijemo v pov-

prečju 300 miligramov. Če upoštevamo,

da holesterol zagotovo dobimo še z

drugo hrano, potem eno jajce na dan ni-

kakor ne more škoditi, še zlasti ne, če z

jajci uživamo tudi vlaknine.

Kokošje jajce je v prehrani svojevrstno

merilo biološke uporabnosti beljako-

vin in ima indeks 100. To pomeni, da je

v celoti izkoristljivo. Ima tudi vse vita-

mine, razen vitamina C, in vse mine-

rale, nima pa ogljikovih hidratov in

balastnih snovi. Jajca imajo sicer

nekaj nasičenih in tudi nenasičenih

maščob, če se kokoši pasejo v na-

ravi. Tedaj imajo tudi vitamin D.

Med vitamini kaže poudariti visoko

vsebnost vitaminov skupine B, zla-

sti B2, B

12ter folne kisline. Dragocen je po-

datek, da so v jajcih v maščobah topni vitamini A, E, D in K.

V jajčnem rumenjaku so antioksidativne karotenoidne snovi

za dober imunski sistem in varovanje pred prostimi radikali,

zlasti lutein in zeaksantin, ki skrbita za dober vid in prepreču-

jeta nastanek sive mrene.

Jajca so nasitna in zdrava, zato jih vključujejo v diete za zni-

ževanje telesne mase. V povprečju ima eno jajce blizu 70 ki-

lokalorij. Vedno jejmo celo jajce, nikoli samo beljaka ali rume-

njaka in izberimo sveža jajca proste reje, pri kateri so se kokoši

pasle.

Več preberite v aprilski številki Vzajemnosti

Revija Vzajemnost je namenjena upoko -jencem in izhaja vsak prvi četrtek v mesecu.V devetintridesetih letih je postala za nesljivaspremljevalka sta rejših ljudi, saj verodostoj nopiš e o pokojninskih temah in raz no vrstnihsocialnih preje m kih. Svojim naročnikom brez -plačno, pisno in po telefonu od govarja napokojninska in premo ženjsko-pravna vpraša njater vpra šanja s področja delovnega prava,socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi zastarejše in osebne stike.V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehraniin gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti šeposebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju insprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijetenter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meristarejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank,vzorcev ročnih del in nagradnih iger.

Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahkouveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si.

Naročam glasiloPriimek in ime __________________________________________

Leto rojstva ____________________________________________

Ulica in hišna številka ____________________________________

______________________________________________________

Kraj in poštna številka ___________________________________

Telefon _______________________________________________

Datum ________________________________________________

Podpis ________________________________________________

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

! !

Pri jajcih pozabimo na holesterol

Revija Vzajemnost predstavlja

Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu,sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnihpraznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost.Naročite mu jo lahko za pol leta (11,4 evra) ali za celo leto(cena s popustom je 20 evrov).Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemuobdarovancu. Mi pamu bomo vsak mesecpošiljali Vzajemnost –vaše darilo.

Vzajemnost je lepo darilo

Za jajca velja kot za vsako drugo hrano: nikoli ne uživajmo samo ene vrste živil. V temprimeru bomo telo spravili iz ravnovesja, zato je nujno uživati raznovrstno hrano, izrazličnih skupin in različnega izvora. Pomembno je, da jajca kombiniramo z drugo hrano,bogato z vlakninami in z vitaminom C.


april 2014 37

Letošnja zima ni bila pisana na kožo ne naravi in ne ljudem, aporezali smo sadno drevje in trto, pa vrtnice, postavili ptičjevalilnice, prezračili in pognojili trato, na zelenjavnem vrtu smoposejali solato berivko,vmes tudi nekaj redkvice Saxa. Da bomoprej uživali v skledi domače solate, smo posadili kar sadikerozetne Gentile in nekaj ledenke, ki naredi glave.

Mladi vrtnar

Vrtnarjenje kot igra

Zrahljali smo

zemljo, Tian jo je

pognojil, z Nikom

sva naredila jarke,

potem pa smo

vanje položili

nakaljen krompi

Nik in mami sta prerahljala zemljo, naredila jarke, globoke

okoli 5 cm in vanje posadili grahova zrna. Kasneje bodo

rastline osuli in vmes položili zastirko, za oporo pa uporabili

leskove šibe.

Sedaj pa bomo nekaj časa lahko uživali v igri in pogledu na

cvetoče rastline, dokler ne bo dovolj toplo, da posadimo še

ostale vrtnine. Paradižnik že veselo raste na okenski polici

in je vsak dan večji. Uživajte v pomladi!

Očistili smo lanske in posadili nekaj

novih mesečnih jagod ter jih pognojili

z organskim bio plantella nutrivitgnojilom za jagode in jagodičevje.

Posadili smo jih

na črno tkanino

za jagode, skupaj

s sadikami solate.

Tina Flerin Cankar, mama mladih vrtnarjev

članica Kluba Gaia


Koledar delP

od

atk

i so

vze

ti z

do

volje

nje

m a

vto

rice

iz S

etv

en

eg

a k

ole

da

rja

Ma

rie

Th

un

za

leto

20

14

, ki g

a v

Slo

ven

iji iz

da

ja v

ne

skra

jša

ni o

blik

i Za

ložb

a A

jda

, te

l.: 0

1/7

54

07

43

.

Lege

nda:

ko

reni

na,

cvet

, lis

t, pl

od,

neug

odno

, pr

esaj

anje

.

24h

20h

Vinska trtaV vinogradu lahko od polovice aprila do polovice maja ukrepamo

proti črni pegavosti, akarinozi in erinozi.

Če smo v preteklem letu imeli močan napad oidija, v času

odganjanja očes uporabimo pripravek vivera quadris (10 ml/10 L

vode/100 m2), ki deluje tudi proti rdečemu listnemu ožigu.

Prva škropljenja proti peronospori opravimo konec maja s kontaktnimi fungicidi.

Pred cvetenjem uporabimo pripravek vivera ridomil.

SadovnjakJablane v klasičnem varstvu škropimo proti jablanovemu škrlupu in pepelasti

plesni s pripravkom vivera chorus (5 g/10 L vode/100 m2), ki dobro deluje tudi

pri nekoliko nižjih temperaturah.

Po končanem cvetenju jablan in hrušk uporabimo pripravek vivera score (1,5

ml/10 L vode/100 m2).

V ekološkem varstvu v času vegetacije prisegamo na pripravek iz njivske preslice

bio plantella natur-f, ki rastline krepi in zmanjšuje nevarnost pojava škrlupa in

jablanove pepelovke.

Pri zelo močni okužbi s pepelovko je potrebno izrezati vse mlade poganjke.

V višjih predelih, kjer še cvetijo koščičarji (breskev, nektarina, sliva), v času

cvetenja ukrepamo proti cvetni moniliji.

Po končanem cvetenju na drevesa obesimo bio plantella

rumene lepljive plošče, ki jih redno pregledujemo, da

ugotovimo, kateri škodljivci so se ujeli in pravočasno

ukrepamo.

Na debla dreves namestite bio plantella lepljivi trak, ki

preprečuje dostop mravljam, da ne izkoriščajo listnih uši.

Več o ukrepanju proti ušem si preberite na str. 11.

38 www.klubgaia.si

�

161718192021

�

232425262728

�

30

123456

�

89

10111213

�

15

do 8.00

do 11.00 od 12.00

od 11.00 do 19.00

do 14.00

od 15.00

do 9.00

do 11.00

do 11.00 do 12.00

od 8.00 do 16.00 od 17.00

do 15.00 od 16.00

do 16.00 od 17.00

do 9.00 od 10.00

do 10.00 od 11.00 in

do 11.00 in od 17.00

AprilT

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

MajČ

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

Sobne rastlineZa presajanje sobnih rastlin uporabimo visoko kakovostno

pet komponentno zemljo plantella balkonia.

Tiste sobne rastline, ki smo jih presadili konec februarja ali v

marcu, pričnemo dognojevati z gnojilom v obliki šumeče

tablete plantella tabs za zelene rastline in plantella tabs za

cvetoče rastline.

Vsi, ki pristajate na klasično oskrbo s hranili, vsekakor uporabite

visoko kakovostno tekoče gnojilo plantella cvet (za cvetoče

rastline) in plantella list (za zelene rastline), ki sta obogatena z 11 vitamini

in morskimi algami.

Za preprečevanje koreninske gnilobe rastline po presajanju zalijemo s

pripravkom vivera proplant (30 ml/10 L vode/1 m2).

Če kje slučajno opazimo uši, takoj ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega

piretrina bio plantella flora kenyatox verde, s katerim poškropimo napadene

rastline.

Sobnim rastlinam z velikimi listi še vedno vsaj enkrat mesečno obrišemo liste z

mehko krpo ali gobo. Nato pa jih poškropimo z bio plantella balzamom za liste.

Tako bodo listi ostali lepi in bleščeči, nanje se bo tudi prah manj nabiral.


Vrtna trataČe še niste odstranili mahu v travi, se ga znebite z

uporabo sredstva za odstranjevanje mahu plantella

proti mahu.

Po odstranjevanju mahu trato prezračimo z vrtnimi

vilami, ki jih pritiskamo k tlom. Po zračenju

potresemo celotno površino s plantella izbranimi

kremenovimi peski.

Tla pred setvijo prekopljemo in pognojimo z dolgo

delujočim organskim gnojilom v obliki pelet plantella

organik.

Na Primorskem izberemo posebno mešanico trav za

sušne in vroče lege plantella adria, za manj

obremenjene lege pa zadostuje mešanica plantella

aurora.

V celinskem delu Slovenije lahko uporabite tudi

travno mešanico plantella univerzal, v sečnih delih pa

plantella viva.

Če želimo visoko kakovostne vrste in sorte trav,

izberemo posebno mešanico obloženih semen

plantella contessa, ki je primerna za vse razmere.

Za gnojenje vrtne trate uporabimo pametno

membransko gnojilo plantella formulla 365 za trave,

s katerim gnojite samo enkrat na leto, trata pa je

pognojena vse leto.

Okrasni vrtZa zatiranje navadnega regrata, njivskega osata in

slaka ter topolistne kislice uporabite pripravek

plantella total-r. Pri tem pazite, da ne omočite listov

trave ali okrasnih rastlin, saj pripravek uniči vso

vegetacijo.

Vrtnice pognojimo z membranskim gnojilom

plantella formullla 365 za vrtnice, s katerim gnojimo

samo enkrat na leto.

Potonike pred sivo plesnijo na cvetovih zavarujemo s

pripravkom vivera switch (10 g/10 L vode/100 m2), ter

jih pognojimo s plantella formulla 365 za okrasne

rastline.

Rododendronom po končanem cvetenju odstranimo

cvetove, tako preprečimo širjenje sive plesni.

Žive meje kleka in drugih rastlin gnojimo z

membranskim gnojilom plantella formulla 365 za

žive meje.

Ob presajanju okrasnih

rastlin za boljše vraščanje

sadike v sadilno jamo

dodamo tudi plantella

specialno zemljo za okrasne

rastline.

Okenske in balkonske rastlinePelargonije, ki smo jih presadili februarja, ponovno presadimo v

aprilu v nekoliko večje lončke. Čez mesec dni pa jih bomo

posadili v korita. Za presajanje uporabimo visoko kakovostno

pet komponentno zemljo plantella balkonia.

Več o trendih in kombinacijah si preberite v rubriki Strokovnjak

svetuje na str. 11.

Če boste imeli na oknih in balkonih surfinije, jih posadite v

plantella specialno zemljo za surfinije. Vse rastline po

končanem presajanju zalijemo s pripravkom vivera proplant (30

ml/10 L vode/1 m2), tako preprečimo pojav koreninske gnilobe.

Že mesec dni po presajanju cvetočih rastlin za bujno rast in

cvetenje dodamo vsa ustrezna hranila. Uporabimo edinstveno

tekoče gnojilo plantella cvet, ki ima dodano organsko

komponento in 11 vitaminov.

Za dognojevanje zelenih strukturnih rastlin uporabimo

edinstveno tekoče gnojilo plantella list, ki je ravno tako

obogaten z organsko komponento in vitamini.

Zelenjavni vrtČe v zelenjavni vrt zahajajo domači hišni ljubljenčki,

poškropite ograjo s pripravkom plantella repel.

Sadike paradižnika, paprike, kumar, buč in ostalih plodovk ob

zalivanju dognojite s tekočim organskim gnojilom na osnovi

morskih alg bio plantella vrt, ki izboljša ukoreninjanje,

rastlina pa je tudi zdrava in vitalna.

Gredice, kjer bomo posadili paradižnik, papriko, buče in

bučke, v maju pognojimo z organskim gnojilom v obliki

granul bio plantellla nutrivit za paradižnik in ostale

plodovke.

V tem času sadimo tudi solato, tla obogatimo

organskim gnojilom v obliki granul bio plantella

nutrivit za solato in drugo listno zelenjavo.

Če do sredine aprila še niste posadili krompirja, bo

treba pohiteti, v grebene dodajte plantella

specialno sadjarsko gnojilo, ob osipanju pa dodajte

polovični odmerek organskega gnojila v obliki

pelet plantella organik.

Ob zadnjem osipavanju kromirjeve cime dodajte

drugi odmerek organskega gnojila v obliki pelet

plantella organik.

Čebulo in šalotko prekrijte z belo vrtno tkanino,

zunaj pa namestite bio plantella rumene lepljive

plošče, na katere se ujame čebulna muha.

Če se na kumarah in paradižnikih, ki smo jih posejali v

lončke, pojavijo rastlinjakovi ščitkarji, ukrepamo s

pripravkom bio plantella kenyatox verde ali vivera chess.

Da ščitkarje lažje opazimo, si pomagamo z bio plantella

rumenimi lepljivimi ploščicami, ki jih namestimo v nekaj

lončkov.

�

april 2014 39


gaia april 2014

Documents