grozdje

grozdje

regionalno stičišče nevladnih organizacij na gorenjskem maj 2012

Družbena vloga nevlaDnih organizacij

nvo v času gospoDarske krize – zapreke in priložnosti

pogleD čez planke: nizozemska, Španija, eu

grozdje | maj 2012 2

kazalo

“mladi v Evropi opravljajo prostovoljna dela, se bo-

rijo za svoje pravice, dvigajo svoj glas na ulicah in/

ali kot zanesljiv partner preko mladinskih organi-

zacij sodelujejo pri odločanju glede vprašanj, ki jih

neposredno zadevajo." (Peter matjašič, predsednik

Evropskega mladinskega foruma)

4-5 Vloga Evropskega socialnega sklada pri krepitvi nevladnih organizacij

6 Nekateri trdijo, da je socialno podjetništvo v Sloveniji novost. Ali je to res? Ali ga pravilno razumemo?

7 O čem govorimo, ko govorimo o socialnem podjetništvu

8-9 Profesionalizacija v nevladnih organizacijah

10 Sodelovanje nevladnih organizacij z lokalnimi skupnostmi

11D

ružb

ena

vlog

a ne

vlad

nih

orga

niza

cij

3U

vodn

ik

23Po

gled

čez p

lank

e

Kolo

fon

12-13 Na mladih svet stoji?

13-15 Prostovoljstvo je temelj, ki rešuje delovanje nevladnih organizacij

16-17 Ali igrati on ne jenja ...

18-19 Prijaznejše okolje in čistejša narava za bodoče rodove

20-21 Delovanje društva Edirisa Slovenije, društva za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč

22 Športni objekti – ogledalo finančnega stanja športnih društev

24-25 Na okopih recesije

26-27 Država marihuane, istospolnih partnerstev in z zavidljivim družbeno-socialnim sistemom se radikalno spreminja

28-29 Evropska prostovoljska služba kot breg pred brezposelnostjo

naziv PUbliKacijE:

GROZDje

izDajatElj in založniK:

Zavod O, Zavod škofjeloške mladine, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, www.grozd.eu

naslov UrEDništva:

GROZDje, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, [email protected], 040 380 134

oDgovorni UrEDnici:

Anka Pintar in Mojca Selak

lEKtorica: Janja Zadnikar

naslovnica foto:

Tomaž Bradeško

obliKovanjE in PrElom:

Gregor Arnež

naKlaDa: 2.000 izvodov

tisK: Tiskarna DTP, d. o. o.

“finančno-gospodarska kriza je prehitela ekološko-

socialno in poglobila krizo vrednot.” (saša mlakar in

vojko bernard, alpe adria green)

“s poglabljanjem gospodarske in socialne krize, ki se

odraža v znatnem upadu gospodarske aktivnosti,

rasti brezposelnosti med aktivnim prebivalstvom,

nižjih dohodkih in višjem tveganju revščine

prebivalstva, naraščata tudi pomen in odgo-

vornost nvo pri iskanju rešitev za trajnostno

okrevanje družbe.” (dr. jasminka Dedić, mgrt)

Avtor: Matjaž Vouk | Foto: Sonia Angiolin

grozdje | maj 2012

Ta trenutek v rokah držite izvod prenovljene revije za nevladni sektor Gorenjske regije GROZDje. Uredniški od-bor v sestavi kolektiva projekta GROZD, ki deluje v okviru Zavoda O, Zavoda škofjeloške mladine, je skupaj s sodelujočimi avtorji na svetlo dal izdelek, ki naj bi bil povšeči čim večjemu deležu popu-lacije, ki je aktivna vsaj v eni od približno 2500 registriranih nevladnih organizacij v regiji, k čemur naj bi bistveno pripomogla tudi glavna vsebinska nit te pričujoče re-vije. Želeli smo iz najrazličnejših zornih ko-tov predstaviti učinke gospodarske krize in njenih posledic, ki neusmiljeno mesarijo po vseh slojih družbe, na nevladni sektor.

Jasminka Dedić z Ministrstva za gospo-darski razvoj in tehnologijo je osvetlila pomen Evropskega socialnega sklada in nevladnih organizacij ter njihovo aktivno vlogo pri iskanju možnih rešitev iz krize, ana-lizirali smo povezavo NVO in občin na Gorenj- skem, definirali socialno podjetništvo ter dobili vpogled v možnosti, ki jih NVO nudijo na področju zaposlovanja. V nadaljevanju smo osvetlili vlogo NVO v različnih segmen-tih družbe – na mladinskem področju, na področju dela s starejšimi, kulture, medna-rodnega sodelovanja, ekologije in športa, kjer so nas aktivisti reprezentativnih organizacij seznanili, s katerimi težavami se soočajo tekom svojih aktivnosti in kje so njihove prednosti glede na vladni sektor. V zadnjem delu smo v precep vzeli NVO v tujini. Peter Matjašič, predsednik Evropskega mladinskega foruma, je analiziral mladinsko delo in prostovoljstvo v Evropi, pri čemer se ni mogel izogniti nezavidljivemu položaju mladih, Mojca Vogelnik Škerlj je pod drobnogled vzela NVO na Nizozemskem in radikalne spremembe, ki so se pred-vsem na področju kulture zgodile v zadnjih letih, Carmen Penalver, prostovoljka Evropske prostovoljne službe v Škofji Loki, pa nam bo predstavila svoj način bega pred brezposelnostjo.

Želim vam mnogo zadovoljstva pri branju,

Matjaž Vouk

3

uvodnik

dr. Jasminka Dedić, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorat za evropsko kohezijsko politiko

grozdje | maj 2012

vloga EvroPsKEga socialnEga sKlaDa Pri KrEPitvi nEvlaDnih organizacij

Od vstopa v Evropsko unijo leta 2004 ima Evrop-ski socialni sklad (ESS) pomembno vlogo pri krepit-vi kapacitet in usposobljenosti nevladnih organi-zacij (NVO) v Sloveniji. Pri tem je treba še posebej izpostaviti Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 (OP RČV), v okviru ka-terega se izvajajo ukrepi za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga. Tako je v okviru razvojne prioritete Institucionalna in admi-nistrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja NVO ter socialnega in civilnega dialoga na voljo 14,4 milijona evrov za krepitev ad-ministrativne usposobljenosti in učinkovitosti NVO ter za krepitev zmogljivosti za izvajanje politik in programov na različnih področjih.

V letih 2008–2011 je Ministrstvo za javno upravo objavilo več javnih razpisov za sofinanciranje projek-tov horizontalnih mrežnih NVO in regionalnih stičišč ter projektov vsebinskih mrež. V okviru navedenega ESS sofinancira 60 projektov v višini 10,2 milijona evrov. V okviru OP RČV so NVO lahko kandidirale tudi na mnogih drugih javnih razpisih, npr. v okviru programa Priložnost zame – delovni preizkus in subvencija za zaposlitev brezposelnih, javnih razpi-sov za spodbujanje socialnega podjetništva, enakih možnosti in socialne vključenosti na trgu dela, izbo-ra razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture, uspešnega vključevanja Romov v vzgojo in izobraževanje itd.

stratEgija EvroPa 2020

S poglabljanjem gospodarske in socialne krize, ki se odraža v znatnem upadu gospodarske aktivnosti, rasti brezposelnosti med aktivnim prebivalstvom, nižjih dohodkih in višjem tveganju revščine prebival-stva, naraščata tudi pomen in odgovornost NVO pri iskanju rešitev za trajnostno okrevanje družbe. Še posebej je treba izkoristiti izjemen potencial NVO pri razvijanju socialne ekonomije in ustvar-janju novih delovnih mest, kar posledično pomeni zmanjšanje števila brezposelnih, ter spodbujanju

socialnega vključevanja in enakih možnosti. Tega se zavedajo tudi odločevalci na ravni EU, zato so v razvojni platformi »Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast« zapisali, da bi morali »vsi nacionalni, regionalni in lokalni organi razvi-jati partnerstvo, ki bi tesno povezovalo par-lamente, socialne partnerje in predstavnike civilne družbe ter prispevalo k pripravi in izvajanju programov nacionalnih reform«.1

Strategija Evropa 2020 je določila pet krovnih ciljev, ki naj bi jih dosegli do leta 2020 in h katerim se je zavezala tudi Slovenija v Nacionalnem reformnem pro-gramu 2011–2012:2

• povečati investicije v raziskave in razvoj na 3 % BDP;3

• delež zgodnjih osipnikov v starosti od 18 do 24 let, ki so opustili srednješolsko izobraževanje ali usposabljanje, ne bo pre-segel 5 % in 40 % mlade generacije, stare od 30 do 34 let, bo imelo diplomo terciarnega izobraževanja;4

• delovno aktivnih bo 75 % prebivalcev v starosti od 20 do 64 let;5

• število revnih bomo zmanjšali za 40.000 (glede na izhodiščno leto 2008, ko je bilo 360.000 prebivalcev pod pragom revščine);• izpolnjeni bodo podnebni/energetski cilji »20/20/20«, kar pomeni zmanjšanje emisij toplogrednih izpustov za 20 %, 20-odstotno povečanje deleža obnovljivih virov ener-gije in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti.

Kaj Prinaša EvroPsKi socialni sKlaD Po lEtU 2013?

V programskem obdobju 2014–2020 se bo vloga ESS še okrepila, saj zakonodajni predlog določa minimalni delež sredstev ESS

4

evropska unija

e-naslov: [email protected]

grozdje | maj 2012

v višini 25 odstotkov celotnih proračunskih sredstev, namenjenih za evropsko kohezij-sko politiko.6 Gospodarska in socialna kriza je v zadnjih letih močno prizadela milijone Evropejcev in Evropejk, zato bo ESS po letu 2013 namenil najmanj 20 odstotkov sredstev aktivnostim, ki bodo spodbujale socialno vključevanje in boj proti revščini. Tako bo večji poudarek na zaposlovanju mladih, spodbujanju aktivnega in zdravega staranja, spodbujanju socialne vključenosti ranljivih in marginaliziranih družbenih skupin, kot so Romi, migranti, osebe z zmanjšano intelektu-alno zmogljivostjo, telesno prikrajšane osebe, osebe s težavami v duševnem zdravju, brezdomci, žrtve nasilja itd. Večja podpora bo namenjena tudi »socialnim inovacijam«, tj. preskušanju in razširjanju inovativnih rešitev za obravnavo socialnih potreb ljudi, in nadnacionalnemu sodelovanju, katere-ga cilj je spodbuditi vzajemno učenje med državami članicami EU, s čimer se povečuje učinkovitost politik, ki jih podpira ESS.7

Skladno s cilji strategije Evropa 2020 se bomo morali v prihodnje osredotočiti na ključne kategorije ukrepov oziroma »prednostne naložbe«, ki so v okviru ESS združene v štiri »tematske cilje«: 1. spodbu-janje zaposlovanja in mobilnosti delavcev; 2. naložbe v izobraževanje, usposobljenost in vseživljenjsko učenje; 3. spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini; 4. krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava. Slednji tematski cilj je še pose-bej pomemben za NVO, saj vključuje tudi krepitev zmogljivosti različnih deležnikov, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnih zadev, ter spodbu-janje strategij lokalnega razvoja, ki jih vodijo lokalna razvojna partnerstva.

Zavedamo se, da je učinkovito in uspešno

izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESS, odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi ak-terji, zlasti socialnimi partnerji in NVO. Zato moramo države članice socialne partnerje in NVO vključevati v načrtovanje in izvajanje prednostnih nalog ESS. V ta namen zakonodajni predlog za ESS v programskem obdobju 2014–2020 zavezuje manj razvite regije

in države članice, da ustrezen znesek sredstev ESS dodelijo ukrepom za krepitev zmogljivosti NVO .

sKlEPnE misli

ESS je ključni mehanizem Evropske unije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, spodbujanje izobraževanja in vseživljenjskega učenja, odpravlja-nje revščine in spodbujanje socialne vključenosti Evropejcev in Evropejk. V času gospodarske in so-cialne krize se je vloga in odgovornost ESS še okrepi-la, zato bo ESS odločilno vplival na doseganje razvoj-nih ciljev strategije Evropa 2020. Le-te pa bo možno doseči le skozi stalen dialog tako med različnimi ravnmi upravljanja, tj. nadnacionalnimi, nacional-nimi, regionalnimi in lokalnimi, kot tudi med vsemi družbenimi in gospodarskimi akterji, vključenimi v načrtovanje in izvajanje prednostnih nalog ESS. NVO so ključna vez med različnimi ravnmi upravljanja in ljudmi, ki jim je ESS prvenstveno namenjen. Zato je treba krepiti zmogljivost NVO in tudi v pri-hodnje ustvarjati pogoje za njihovo delovanje.

5

1 Strategijo Evropa 2020, na spletu. 2 NRP 2011–2012, na spletu. 3 V letu 2010 smo v Sloveniji za raziskovalno-razvojno dejavnost porabili 745,9 milijona

EUR bruto domačih izdatkov ali 2,1 slovenskega bruto domačega proizvoda. Vir: SURS.

4 V letu 2010 je imelo 34,8 % mlade generacije, stare 30–34 let, diplomo terciarnega izobraževanja. Vir: SURS.

5 V letu 2011 je bilo delovno aktivnih 68,5 % prebivalcev, starih 20–64 let. Vir: SURS.6 Predlog Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Socialnem skladu z dne 6. 10.

2011, COM(2011) 607 konč. 2011/0268 (COD).7 V programskem obdobju 2014–2020 bo Slovenija razdeljena na dve kohezijski regiji,

tj. Vzhodno in Zahodno Slovenijo, pri čemer se Zahodna Slovenija uvršča med bolj razvite, Vzhodna Slovenija pa med manj razvite evropske regije. To pomeni, da se bodo tudi po letu 2013 izvajali ukrepi, namenjeni spodbujanju razvoja in krepitvi NVO.

Zvonko Belič, Društvo vseživljenjsko učenje | Foto: Sašo Valjavec

grozdje | maj 2012

nEKatEri trDijo, Da jE socialno PoDjEtništvo v slovEniji novost. ali jE to rEs? ali ga Pravilno razUmEmo?

Socialno podjetništvo naj bi se širše uveljavilo šele konec 90. let. Profesor Gregory Dees v svojem pogosto navedenem članku „Pomen socialnega podjetništva“ (2005, str. 4) trdi, da socialni podjet-niki nastopajo kot dejavniki sprememb v socialnem sektorju, in sicer s prepoznavanjem, oblikovan-jem in ohranjanjem socialnih vrednot, z nenehnim

prizadevanjem za odkrivanjem novih možnosti, s stalnimi inovacijami, prilagajanjem in učenjem, s pogumnim delovanjem ob neobremenjenosti z rednimi viri sredstev ter z izražanjem visoke ravni občutljivosti za uporabnike svojih proizvodov. V tej opredelitvi je nekoliko izvzeto izvajanje sofinanciran-ja dejavnosti. Socialna podjetja naj bi v vseh sektorjih, tako v javnih kot zasebnih, tako v dobičkonosnih kot nedobičkonosnih, delovala v smislu zadovoljevanja socialnih potreb na trajno uravnotežen način.

Ob vsem prebranem se mi zdi nemogoče, da tako široko razgledani ljudje, kot so profesorji, analitiki in razni strokovnjaki vedno znova pozabljajo na ne-vladne organizacije. Morda pa se motim. Morda vi misli- te drugače. Ali niso NVO v svoji osnovi neprofitne? Ali to ne pomeni, da njihova skrb za dobiček ni na prvem

mestu? Ali niso NVO »prisiljene« izvajati tudi pridobitne aktivnosti, da lahko zagotovijo trajno delovanje? Ali ni v NVO v ospredju človek s svojimi vrednotami (tudi socialnimi)? Ali NVO ne iščejo nenehno novih možnosti za dolgoročno preživetje? Ali NVO ne organi-zirajo vedno novih izobraževanj ter priprav-ljajo prilagojene in inovativne akcije za širše okolje? Ali NVO ne delujejo pogumno na svo-jem področju ob neobremenjenosti z red-nimi viri sredstev? In ne nazadnje: ali NVO ne izražajo visoke stopnje občutljivosti za upo-rabnike svojih proizvodov in storitev? Poleg tega me čudi, da te strukture vodij NVO ne obravnavajo kot podjetnike. Kaj pa potem so? Mislim, da se v veliki meri lahko strinjamo, da morajo biti ljudje, ki zagotavljajo delovan-je teh organizacij, podjetni (res pa je, da se ta podjetnost večinoma ne nanaša na njihov lastni žep).

Ob prebiranju razpisov s tega področja me spreletavajo razne misli, saj opažam, da je razumevanje objaviteljev razpisov še ve-liko slabše. Razpisni pogoji pravzaprav silijo socialna podjetja, da opravljajo delo socialnih služb. Glede na prej omenjeno je verjetno jasno, da mora socialno podjetje poslovati v enakih pogojih kot običajna, v kolikor želijo delovati trajno. Torej na osnovi tega lahko zaključimo, da je v splošnem potrebna tudi podobna struktura zaposlenih. Še najbolj pa me vznemirja vprašanje, ali po splošnih usmeritvah družbe in javnih institucij običajen deloven človek ne sme biti zaposlen v social-nem podjetju? Osebno namreč mislim, da bi morali k tovrstni obliki podjetništva v sodob-nem svetu težiti prav vsi.

6

socialno podjetništvo

“... da socialni podjetniki nastopajo kot dejavniki sprememb v socialnem sektorju ...”

Delo V socialneM poDjetju je lahko zabaVno. Članice MakeoVer stuDia – DVŽu pri proMocijsko-

izobraŽeValnih aktiVnostih.

Anka Pintar, Zavod O

grozdje | maj 2012

o čEm govorimo, Ko govorimo o socialnEm PoDjEtništvU

Koncept socialnega podjetništva nas že pojmovno navaja na polje nasprotij – soci-ala in podjetništvo, komercialno in socialno podjetništvo, ekonomska in socialna ozi-roma družbena vrednost, javno in zasebno. Hkrati pa pojem napeljuje na misel o sožitju gospodarstva in področja sociale, na vizijo, ki zraste iz družbenega problema in je rav-no v njem našla poslovno priložnost. O čem torej govorimo?

Govorimo o modelu podjetništva, soci-alnega oziroma družbenega ali humanega, pri katerem je v ospredju človek in ne ustvar-janje dobička. Ali v jeziku, ki je bližje »pravi« ekonomiji – socialno podjetništvo, seveda ob težnji k finančnemu povračilu investicije, daje prednost rasti socialnega kapitala in družbenemu obrestovanju naložbe. Pojem socialnega ali družbenega kapitala v svo-jem najširšem pomenu zaobjame celoto družbenih vezi, vključenost posameznikov, sodelovanje med njimi in njihovo moč, da si pridobijo podporo širše družbe. Bistvena vloga socialnega kapitala je prepoznana v spodbujanju družbenega razvoja, širjenju znanja in inovativnih rešitev aktualnih pro-blemov, predvsem družbene izključenosti in brezposelnosti. In ne le ekonomski, tudi socialni kapital predstavlja pot do infor-macij, politične moči, finančnih sredstev ipd. Tu pa ne govorimo o vezah in poznan-stvih, temveč o širšem družbenem kapitalu. Kot tak je socialni kapital vir ohranjanja družbenih omrežij, vzajemnosti, zaupanja in sodelovanja. Socialna ekonomija je v svo-jem bistvu neločljivo povezana s koncepto-ma družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.

Vsem definicijam socialnega podjetni-štva je skupno dvoje: zaposlovanje težje zaposljivih oseb in neprofitni značaj social-

nega podjetništva. Socialno podjetništvo predstav-lja tržen odgovor na reševanje socialnih, okoljskih, lokalnih in drugih problemov, njegov primarni cilj pa je zagotavljanje dolgoročne koristi zaposlenih in družbenega blagostanja. Vzpostavlja se na stičišču družbenega in zasebnega, z ustvarjanjem podjetniške priložnosti na področju neučinkovitosti javnega socialnega sektorja in pomanjkanja institu-cionalne podpore. Pri nas v tej smeri razmišljajo predvsem invalidska podjetja in društva s področja socialnega vključevanja, v drugih evropskih državah pa delovna mesta v socialnih podjetjih predstavljajo tudi 10 % vseh mest na trgu dela.

Korak k sistemskemu urejanju področja socialnega podjetništva v Sloveniji predstavlja v lanskem marcu sprejet zakon o socialnem podjetništvu, ki je stopil v veljavo z začetkom letošnjega leta. Ta cilje tovrstnega podjetništva opredeljuje predvsem v krepitvi družbene solidarnosti in kohezije, spodbu-janju sodelovanja in prostovoljstva, krepitvi inova-tivnega reševanja družbenih problemov, razvijanju novih možnosti zaposlovanja, socialni vključenosti in poklicni reintegraciji ranljivih skupin. Dejavno-sti socialnega podjetništva se tako razgrinjajo na področja socialnega in družinskega varstva, varstva invalidov, izobraževanja in vzgoje, zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja, var-stva zdravja in okolja, socialne trgovine, ohranjanja kulturne in naravne dediščine, spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti ipd. Z novim zakonom je, čeprav sprva in neposredno le na deklarativni ravni, soci-alnemu podjetništvu priznana pomembna vloga v uveljavljanju načel ekonomske varnosti, socialne enakosti, solidarnosti in inovativnosti v spopadanju z izzivi perečih družbenih vprašanj.

obiščitE Portal grozDnovice, razpisi, dogodki, izobraževanjaw w w . g r o z d . e u

7

Franc Zavodnik, Zavod Demeter | Foto: Turizem Škofja Loka

grozdje | maj 2012

ProfEsionalizacija v nEvlaDnih organizacijah

Večina društev, zvez in zavodov v Sloveniji, ki predstavljajo nevladni sektor, nima zaposlenih. Delo v teh organizacijah opravljajo predvsem za-vzeti prostovoljci, ki so večinoma organizatorji ter nosilci aktivnosti in razvoja. Ta sektor se financira predvsem iz članarin, donacij in lastnih projektov. Veliko organizacij ima dobre ideje in razvojne usme-

ritve, vendar jih zaradi pomanjkanja denarja ne morejo izpeljati.

Obstajajo možnosti financiranja projektov iz nacionalnih programov ali programov EU. Seveda ti programi zahtevajo strokovno usposobljenost – tako pri pripravi kot tudi pri izvedbi teh projektov. Torej potrebujemo strokovni kader.

Država je tista, ki bi morala storiti bistveno več na področju zagotavljanja boljših pogojev za zaposlovanje v nevladnem sektorju. Z ustreznimi rešitvami bi pridobili vsi. Nevladni sektor bi postal zaposlovalec (delodajalec) in s tem bi se znižala brezposelnost v državi. Ta sektor bi ustvaril večji obseg storitev, pri čemer bi svoj delež s pobiran-jem davkov pridobila tudi država. Povečala bi se ka-kovost ponudbe in storitev, kar posledično pomeni

večje angažiranje državljanov, prav tako pa bi se povečal obseg črpanja sredstev EU.

V zavodu Demeter smo ugotovili, da razvojnih premikov ni možno izvajati brez strokovnih kadrov, za katere pa potrebu-jemo tudi sredstva. Z obiskom seminarjev, ki jih je organiziral Grozd, smo poskušali ugotoviti, kakšne so sploh možnosti za boljše pogoje zaposlovanja v našem sektor-ju. Ugotovili smo, da to, kar ponuja Ministr- stvo za delo in družino, morda ustreza gospodarstvu, vsekakor pa ne nevladnemu sektorju.

Glede na te ugotovitve smo iskali rešitve. Organizirali smo svojo projektno pisarno in poiskali ljudi, ki so vajeni dela z razpisi in ki so nam bili pripravljeni s svojim znanjem pomagati, da smo se lahko začeli prijavljati nanje. Nekateri razpisni projekti ponujajo tudi financiranje zaposlovanja. Ugotovili smo, da ni dovolj samo projektna pisarna, temveč da prijava na razpise zahteva stro-kovno organizacijo in kader, ki zna pripravi-ti vse potrebno za prijavo, kar pa je bilo spet povezano s sredstvi in seveda tveganjem, da na razpisu ne bomo izbrani.

Kljub tveganjem, povezanim z zagotavljan-jem sredstev, smo v januarju 2012 izpeljali prvo zaposlitev. Da bi zagotovili sredstva, smo začeli izvajati dodatne izobraževalne projekte, zaradi česar smo morali zmanjšati obseg dela na osnovnih načrtovanih ak-tivnostih. Začarani krog.

Po našem mnenju je treba nevladni sek-tor ustrezno organizirati in ustvariti pritisk na državo, da se zagotovijo ustreznejši pogoji za profesionalizacijo v nevladnem sektorju in da se s tem omogoči njegov na-daljnji razvoj.

8

zaposlovanje v nevladnem sektorju

grozdje | maj 2012

avtorsKa in PoDjEmna PogoDba

Predmet podjemne pogodbe so lahko štiri vrste dela: izdelava in popravilo stvari (obrtniške storitve), izvršitev določenega fizičnega dela ali pa umsko delo oziroma storitev. Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo – individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetno-sti. Tako dohodek iz avtorske kot dohodek iz podjemne pogodbe sta obravnavana kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in sta vključena v letno dohodnin-sko osnovo, za obe pogodbi pa veljajo tudi enaka določila glede normiranih stroškov. Izplačevalec dohodka je ne glede na pogod-bo zavezan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 % od davčne osnove, ki je vključena v dohodnino.

Razlika nastane pri obračunavanju posebnega davka na določene prejemke (25 %) ter plačevanju socialnih prispevkov (pavšalni prispevek za pokojninsko in in-validsko zavarovanje znaša 6 %, pavšalni prispevek za zavarovanje poškodb pri delu in poklicno bolezen pa 4,27 €).

Davčno breme pri podjemni pogodbi je tako za izplačevalca dohodka neprimerno višje kot pri avtorski pogodbi. Glede na to je bolj smiselno, da se, kjer je to le mogoče, za izvedbo storitev sklene avtorska pogodba. Pri tem moramo paziti, da predmet pogod-be res lahko opredelimo kot avtorsko delo oziroma da lahko to zagovarjamo v pri-meru davčnega inšpekcijskega nadzora. Če presodimo, da predmeta pogodbe nikakor ni mogoče opredeliti kot avtorsko delo, je v izogib davčnemu tveganju bolj smiselno, da sklenemo podjemno pogodbo.

9

ProjEKtno DElo

Kadar vaša organizacija pridobi sredstva za izvedbo večjega projekta, lahko – če nimate dovolj obstoječih kadrovskih kapacitet ali če narava dela zahteva strokovnjaka na specifičnem področju – zaposlite dodatno osebo za čas trajanja projekta. S posameznikom tako sklenete določen tip pogodbe-nega razmerja, odvisno od narave dela; to je lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas, avtorska ali podjemna pogodba. (CNVOS)

javna DEla

Zavod za zaposlovanje vsako leto objavi Javno povabilo za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji. Na razpis se lahko prijavite neprofitni delodajalci, ki ste pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti v Sloveniji, prav tako pa tudi ne-vladne organizacije. V primeru, da izpolnjujete vse pogoje, določene v razpisu, Zavod RS za zaposlovanje z vami kot izvajalcem in občino, iz katere prihajate, ministrstvom ali ustrezno strokovno organizacijo kot naročnikom, ki je tudi delni sofinancer, podpiše pogodbo o iz-vajanju programa javnega dela pod pogoji, ki so navedeni v Katalogu javnih del.

Mojca Selak, Zavod O | Foto: Vito Debelak

grozdje | maj 2012

soDElovanjE nEvlaDnih organizacij z loKalnimi sKUPnostmi

V lanskem letu smo v okviru projekta GROZD in v sodelovanju z gorenjskimi občinami izvedli anketo na temo sodelovanja med občinami in ne-vladnimi organizacijami. Za namene tega prispevka objavljamo le analizo tistih vprašanj, ki se nanašajo na financiranje in splošno politiko glede nevladnih organizacij v občinah.

občinE in nEvlaDni sEKtor na občinsKi ravni

Nevladne organizacije nedvomno lahko veliko doprinesejo lokalnim skupnostim in obratno, saj so med seboj neločljivo povezane že zaradi delovanja na istem geografskem območju. To sodelovanje pa včasih kljub temu ni tako tesno in s tem ne tako plodovito, kot bi lahko bilo. Z anketo smo ugotovili, da nobena od gorenjskih občin nima sklenjenega sporazuma o sodelovanju med občino in nevlad- nimi organizacijami, s katerim bi določili zaveze NVO in lokalne skupnosti pri skupnih projektih. O sklenitvi tega sporazuma trenutno razmišlja 8 občin, in sicer Gorenja vas Poljane, Gorje, Je-zersko, Kranj, Kranjska Gora, Preddvor, Železniki in Žirovnica. Edina gorenjska občina, ki ima ustanovljeno posebno telo, ki obravnava razvoj nevlad-nih organizacij v občini, je Občina Jesenice, kjer tako telo obstaja v obliki Odbora občinskega sveta, vendar pred-stavniki nevladnih organizacij vanj žal niso vključeni.

Ena od prioritet v projektnem obdobju GROZD-a 2011–2012 je tudi spodbujanje podpisovanja sporazumov med gorenj-skimi občinami in Mrežo GROZD ter pisanje pobude o ustanavljanju posebnega telesa, ki bo obravnavalo razvoj NVO v posamezni občini.

financiranjE nEvlaDnih organizacij na občinsKi ravni

Občine bi morale za zagotavljanje čim bolj uravnoteženega družbenega razvoja občinske predpise v čim večji meri prila-goditi delovanju vseh NVO in odpraviti raz-like med privilegiranimi in ostalimi NVO na lokalni ravni. V okviru projekta GROZD smo na občine, ki sofinanciranja in večletnega financiranja programov nevladnih organi-zacij ne omogočajo, naslovili pobudo za spremembo odlokov ali predpisov, ki ure-jajo ta področja. Analizirali smo večletno financiranje s strani občin in prišli do sledečih ugotovitev. 6 občin omogoča večletno financiranje, 1 le delno, 8 občin pa o uvedbi takega načina financiranja razmišlja. 13 občin omogoča sofinanciranje progra-mov/projektov nevladnih organizacij iz državnih, evropskih ali drugih ne-občinskih virov s posebnimi razpisi ali namenskimi proračunskimi sredstvi.

Kako je na vprašalnik odgovorila občina, iz katere prihaja vaša nevladna organizacija, si lahko pogledate na semaforju rezultatov ankete na spletni strani www.mojadruzba.si.

10

občine in nvo na Gorenjskem

“v povprečju gorenjske občine na-menjanjo za nevladne organizacije 4,5 % svojih proračunskih sredstev.”

Foto: Mojca Selak

“le vkup, le vkup, uboGa Gmajna!”

grozdje | maj 2012

Nevladne organizacije že dolgo ne pokrivajo več le področij, ki bi zadevala prostočasne interese posameznikov, temveč so vse bolj povezane z dejavnost-mi, ki so za posameznika in družbo bistve-nega pomena. Na nevladne organizacije se prenašajo tudi vse tiste funkcije in storitve, ki so jih še do nedavnega opravljale in-stitucije v okviru javne uprave. Zasebni zavodi, društva, zveze in ustanove so tako postale izva-jalci programov, ki so financirani iz razpisov na lokalni, nacionalni in evropski ravni ter tako v seg-mentu svojih aktivnosti delujejo enakovredno javnim zavodom, aktivnim na danem področju.

V tako zastavljenem sistemu pa se med financerji in izvajal-skimi organizacijami pojavljajo nove težave. Pogodbeni odnosi, zahteve in nadzor vplivajo na vsakdanjo prakso do te mere, da pod vprašaj postavljajo kakovost storitve, saj se morajo izvajalci programov v veliki meri ukvar-jati s sicer nujno potrebnim na-dzorom, ki pa je v tem primeru naravnan le na ustrezno porabo financ in ne na rezultat – storitev, ki jo uporabniki potrebujejo in zaslužijo.

V času krize se ni le povečal nadzor nad porabo na razpisih pridobljenih sredstev, temveč se je predvsem zmanjšalo število razpisov, na katere se nevladne organizacije lahko prijavijo, razpisi, ki so ostali, pa ponujajo bistveno manj sredstev. Glede na to se lahko vrnemo na začetek tega uvodnika in zaključimo, da na veliko slabšem niso le nevladne organizacije, temveč posredno predvsem uporab-niki storitev.

V tem delu GROZDja bomo skozi oči predstavnikov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju kulture, otrok in mladine, dela s starejšimi, športa, varovanja okolja in mednarodnega povezovanja, prebrali, s katerimi konkretnimi težavami se nevladniki srečujejo pri svojem delovanju v času krize.

11

Avtor: Matjaž Vouk | Foto: Arhiv Zavoda O

grozdje | maj 2012

na mlaDih svEt stoji?

Nevladni sektor lahko označimo kot eno najosnovnejših celic družbe. Nastal je namreč zaradi zadovoljevanja ene od osnovnih človekovih potreb – potrebe po druženju in združevanju najrazličnejših in-teresov. S tem si je posameznik, vržen v krut in brutalen svet, lahko izboljševal pogoje za nadaljnje preživetje, hkrati pa mu je to prineslo tudi občutek ugodja.

Evolucija – če lahko posplošimo na primeru Za-voda O, Zavoda škofjeloške mladine – v nevladnem sektorju poteka nekako tako. Nekje v davnih časih, v letu 1991, se je skupina mladcev odločila, da ima dovolj takratne mestne stihije, in si uredila pros-tor po lastni meri. Ker je bil tako prikladno univer-zalno krojen, se je v tem prostoru sčasoma začelo srečevati in združevati vedno več mladih, ki so pokrivali najrazličnejša interesna področja in razpo-lagali z različnimi veščinami. S temi svojimi znanji so bogatili prej omenjeni prostor, posledično pa tudi družbo in sebe. In pri tem nadvse uživali. Rezultat tega je bil, da so se mladi v Škofji Loki lahko redno udeleževali potopisnih predavanj, kiparskih tečajev, koncertov, plesnih predstav, otvoritev fotografskih razstav, predavanj različnih tematik, gledaliških predstav, mladinskih izmenjav, političnih soočenj, tečajev video montaže, računalniških tečajev, de-lavnic betoniranja, beljenja, polaganja keramičnih

ploščic, oblikovanja tiskovin, jezikovnih tečajev, tečajev grafike, sitotiska, risanja. Postali smo mladinski center v najboljši možni

obliki. Samonikli. In s tem smo samookli-canemu mestu končno dali urbano funkcijo na področju mladine. Skratka, mladina je bila zadovoljena in je le občasno migrirala v večja mesta, pri čemer moramo izključiti mesta, ki so bila osnovna celica njihovega šolanja oziroma študija in so bila obiskana izključno iz tega razloga. Ostajala je doma in na koncu ostala. Pri tem je ostala civilno-družbeno aktivna ter ohranjala kakovost bivanja v svojem lokalnem okolju. In ravno to je največja vrednost katerekoli mladin-ske nevladne organizacije – da mladega posameznika vzgoji v duhu, da odgovarja ne le zase, temveč tudi za družbo, če ne nujno v celoti, pa vsaj za enega od njenih manjših segmentov.

Vendar se časi spreminjajo in vključno s tem tudi družba. Finančni viri usihajo, stopnja birokracije se povečuje, pojavljajo se javni zavodi, ki imajo kot taki prednost pri porabi javnih sredstev, v konkurenčni borbi se pojav-lja vedno več profitnih organizacij, katerih eksi- stenca temelji na komercialnem programu, med mladimi pa usiha interes po kakršnikoli družbeni angažiranosti in tudi prostovoljstvo postaja vedno bolj redka dobrina. Zaradi tega je obstoj mladinskih nevladnih organizacij kot temelja družbe z vsemi svojimi pozitivnimi učinki vedno bolj ogrožen.

koncept “nareDi si saM” V praksi.

12

vloGa nvo na področju otrok in ml adine

“... med mladimi pa usiha in-teres po kakršnikoli družbeni angažiranosti in tudi prosto-voljstvo postaja vedno bolj red-ka dobrina.”

grozdje | maj 2012

Delovanje nevladnih organizacij na področju otrok in mladine torej ni brez izzivov, vendar se kot učeče organizacije skušamo kar najbolje spopasti z njimi. Ena od potencialnih rešitev za nastalo situacijo, ki se marsikomu zdi dokaj brezizhodna, je povezovanje z ostalimi organizacijami. Vsa-ka organizacija v nekem lokalnem okolju namreč razpolaga z določeno infrastruk-turo in akumuliranim znanjem, izkušnjami, stalnim kadrom, interesi organizacij pa se na marsikateri točki podvajajo. Če organi-zacijam uspe identificirati skupne interese, če so sposobne združiti moči, lahko svoje poslanstvo opravljajo bistveno učinkoviteje in bolj ekonomično. Združevanje in sodelovanje med različnimi organizacijami utegne postati prihodnji trend, ki obeta ponovno renesanso nevladnega sektorja, pri čemer pa je seveda potrebna pomoč, vložek države oziroma lokalne samo- uprave, ki se mora zavedati koristi, ki jih v lokalno okolje prinaša razvit nevladni sek-tor. Kot taka je odgovorna za razvoj tega področja oziroma mu je dolžna zagotoviti kar se da ugodno predispozicijo za njegov nadaljnji razvoj. S tem je mišljena predvsem infrastrukturna plat.

Organizacijam bi bilo treba zagotoviti ob-jekt, kjer bi imele na voljo primeren prostor za delovanje in v katerem bi na enem mestu

skoncentrirali večino nevladnih organizacij. S tem bi praktično odpravili eno od barier, ki ovira sodelovan-je med organizacijami, tj. slabo medsebojno po-znavanje. Večina organizacij se namreč med seboj redko srečuje, saj so skoraj praviloma raz-tresene na več lokacijah, v marsikaterem primeru pa po »lepi« slovenski navadi lju-

bosumno varujejo svoj vrtiček. Toda spre- menjene, zaostrene razmere tem organizacijam, predvsem manjšim, ponujajo le dve možnosti: medsebojno sodelovanje ali pa počasno, a zanes-ljivo ugašanje.

Če uspemo zadovoljiti to osnovno prostorsko potrebo, se lahko nevladne organizacije, združene in močne, brez večjih težav borijo proti spremen-jenim razmeram. So namreč domiselne, angažirane, relativno poceni, neizmerno prilagodljive, oboga-tene z naborom različnih znanj, povezav in izkušenj ter kot take znajo biti kos izzivom časa. In tu se kaže ena od prednostnih novih nalog mladinskega nevladnega sektorja sodobnega časa in spremenjenih razmer. Postati mora gonilo povezovanja, prese-ganja starih nasprotij ter promotor pogleda, usmer-jenega v svetlo prihodnost.

13

utrinek s koncerta V Mkc pri rDeČi ostrigi.

vloGa nvo na področju otrok in ml adine

“če organizacijam uspe identi-ficirati skupne interese, če so sposobne združiti moči, lahko svoje poslanstvo opravljajo bistveno učinkoviteje in bolj ekonomično.“

Borjana Koželj, Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Društvu upokojencev Škofja Loka | foto: Nevenka Mandić Orehek

grozdje | maj 2012

Prostovoljstvo jE tEmElj, Ki rEšUjE DElovanjE nEvlaDnih organizacij

vloga nEvlaDnih organizacij na PoDročjU DEla s starEjšimi

Na področju dela s starejšimi so ravno nevladne organizacije tiste, ki zapolnijo prazen pros-tor na polju socialnega vključevanja starejših. Z njimi vzpostavljajo neposreden stik in odkrivajo, kakšne so njihove potrebe, pa naj gre za pomoč pri obisku zdravnika ali zgolj za spremstvo na sprehodu. Lahko jih razumemo kot družbeni korektiv, tudi ko gre za izobraževanje ljudi v tretjem življenjskem obdobju.

Univerze za tretje življenjsko obdobje so večinoma samostojna društva, pogosto pa delu-jejo v okviru Društva upokojencev ali knjižnice. Problem na področju izobraževanja starejših je predvsem v tem, da tovrstno izobraževanje ne

spada pod okrilje nobenega od ministrstev. Ministrstvo za šolstvo deluje na področju izobraževanja ljudi za neprizanesljiv trg dela, starejši pa se morajo kljub ekonomski izključenosti izobraževati naprej. Družbena vključenost se v veliki meri gradi ravno z izobraževanjem. Naloga nevladnih organi-zacij je, da starejšim ponudijo možnosti pridobivanja in nadgrajevanja znanj ter priložnosti, da ostanejo aktivni.

financiranjE Programov UnivErzE

Univerza za tretje življenjsko obdobje v Škofji Loki uspešno kandidira na občinskih razpisih, pri čemer pa zmoti dejstvo, da že na same razpise včasih čakajo celo do sredine poletja, denar, ki bi ga potrebovali sproti, pa tako dobijo šele proti koncu leta. Problem torej tiči v togem sistemu finan-ciranja. Če je NVO že proračunski porabnik, kar Društvo upokojencev Škofja Loka je, je lažje, čeprav se tudi ta sredstva krčijo, hkrati pa se vsote ne širijo sorazmerno s širjenjem področja delovanja društva. Univerza pre-jema občinska sredstva le na osnovi pri-jav na projekte, problem pa predstavljajo izobraževanja, ki niso predmet nobenega razpisa. Tako je potrebna velika mera krea-tivnosti, da določeno idejo preoblikujejo v okvir, ki upravičuje prijavo na razpis.

V lanskem poletju je v organizaciji Univer-ze zaživel projekt Knjižnica pod krošnjami, ki ga je le delno financirala občina, večino truda pa so vanj vložile prostovoljke. Velika pridobitev je tudi društvena knjižnica, ki je bila le v majhni meri sofinancirana iz razpi-sa, s tako pridobljenimi sredstvi pa so lahko le prispevali k izobraževanju o bibliograf-skem informacijskem sistemu. Velika večina knjig na policah je podarjenih, najnujnejše pa kupijo iz sredstev prostovoljnih prispevkov.

knjiŽnica poD krošnjaMi.

14

nvo na področju dela s starejšimi

o problemih pridobivanja denarnih sredstev v nevladnih organizacijah v času aktualne krize smo se pogovarjali z gospo borjano Koželj, vodjo Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Društvu upokojencev škofja loka.

grozdje | maj 2012

Financiranje izobraževalnih programov je povsem na plečih uporabnikov. Pris- pevki so, realno gledano, simbolični, pred-stavljajo pa edini vir sredstev, iz katerih so plačani mentorji. Na državnih razpisih niso uspešni, posledice krčenja razpisnih sredstev pa se na tem področju po nji-hovih izkušnjah odražajo predvsem v za-ostrovanju razpisnih pogojev in občutno gostejšem birokratskem situ. Prihaja tudi do neskladja interesov, saj država spod-buja medobčinska sodelovanja, medtem ko občine skrbijo le za lastna društva. Le-tos, v letu aktivnega staranja in medgene-racijskega sodelovanja, se je interes za medobčinsko sodelovanje pričel zbujati, a udejanjilo se ni še nič.

Gospodarska kriza se po mnenju Bor-jane Koželj njihovega dela ni usodno dotaknila, ker že od začetka delujejo na temeljih prostovoljstva, občutijo pa rez proračunskih sredstev, ki jih občina na-menja Društvu upokojencev in projektom. Univerza se vedno prilagaja finančnim zmožnostim članov. Članarina za Društvo upokojencev in vpisnina za Univerzo za tretje življenjsko obdobje sta simbolični, tako da upada v številu članov ni zaznati. Med izobraževalnimi programi je kar nekaj takih, ki so brezplačni, in tudi nekaj men-torjev je prostovoljcev. Sredstva se med posameznimi programi prelivajo solidar-nostno, od večjih k manjšim skupinam, tako da so stroški izobraževanj enotni. Univerza je že četrto leto vključena v pro-jekt Starejši za starejše, v okviru katerega prostovoljci, člani Univerze, pomagajo tis-tim starejšim, ki potrebujejo pomoč. Vza-jemno je tudi sodelovanje z drugimi ljudmi, društvi in ustanovami, na primer ko gre za najem prostorov ali podarjanje knjig za društveno knjižnico.

Uspešno delovanje Univerze ne ostaja neopaženo. Občina člane sprejema kot enako-pravne partnerje v različnih projektih, na primer kot kulturne mediatorje v Škofjeloškem muzeju. Prav tako že drugo leto sodelujejo v projektu Krepitev mreže nevladnih organizacij izobraževanja

starejših, h kateremu jih je povabila Slovenska uni-verza za tretje življenjsko obdobje. Sredstva tega projekta so omogočila tudi zaposlitev sodelavke za skrajšani delovni čas.

Poslanstvo

Glavno vodilo članov univerze je biti aktiven in rušiti stereotipe. Prepričani so, da družbi lahko še veliko ponudijo. Imajo izkušnje, znanje nadgra-jujejo, mlajšim pa je z njihovo pomočjo lahko prihranjen marsikateri boleč poduk, ki ga prinese-jo lastne napake. Upokojenci niso breme družbe. Dejstvo je, da pogosto tudi finančno pomagajo potomcem, še pomembneje pa, da ravno starejši negujejo in ohranjajo družinske in tudi širše družbene vezi.

15

borjana koŽelj z MaliMi uMetniki poD krošnjaMi.

Tadeja Tomšič, Gledališko društvo Toj to! |Foto: Tjaša Jenko

grozdje | maj 2012

ali igrati on nE jEnja … (po prešernu)

Nad kulturniki se zgrinjajo težki oblaki. Gledal-cev je vse manj, dobrosrčni donatorji so skoraj utopija, za nameček smo ostali brez ministrstva. Zdi se, da smo z našim kulturnim udejstvovanjem začeli ob najmanj prijaznem času. Ali pač? Smo študentsko gledališko društvo Toj to! iz Kranja, ki svojo pozornost na odrih išče šele kratki dve leti.

In ti dve leti nikakor nista bili enostavni. S čisto, iskreno, skoraj otroško mislijo v srcu smo se polni elana spustili v poslovne vode in za prvo spodbudo naleteli na solato birokracije, ki ji je potrebno ugodi-ti, preden sploh lahko začneš. In ko prebrodiš prve ovire, takoj trčiš v naslednjo. Denar, denar. Vedno

se zatakne pri denarju, kakopak. Seveda kot zelenec brez kakršnih koli referenc težko napraskaš skupaj kakšno zgledno vsoto, morda na svojo stran pridobiš kakšnega strica ali teto – in to obvezno iz usmiljenja, ne pa, ker bi imeli oni sami kaj od tega. Razpisi, ki ponujajo kaj cvenka, so redki, posebno za začetnike. Sploh pa se nam upravičeno dozdeva, da so ti pisani z mislijo na izbrance. Predlagatelj zbira točke na podlagi dokaj visokih kriterijev, pogost pogoj je večletno delovanje, po-leg doseženega uspeha na tekmovanjih je potrebno navesti še določeno število »pomembnejših« medijskih objav preteklih let. Vse navedeno pa ni nič v primerjavi z zahtevkom navedbe strokovnega vodstva in njihovih referenc pri projektu, kar nam z drugimi besedami sporoča, da s samimi ama- terji v skupini pač ne moreš pripraviti kako-vostnega programa. Prav je, da za prido-bitev javnih sredstev veljajo strogi kriteriji in da se denar razporedi med tiste res per-spektivne organizacije. Vendar pa ti pogoji nikakor niso spodbudni za mlada društva, ki na začetku za izvedbo programa bolj nujno rabijo finančno pomoč kot že uveljavljene skupine. Morda bi si s tem denarjem potem lažje zagotovili tudi strokovno vodstvo, ki se zdi tako mikavno.

Torej pridemo do sklepa, da bomo do nadaljnjega stroške za »skupno dobro« krili kar iz lastnih študentskih denarnic. Dobro, to smo torej »rešili«. Dalje, lotimo se še pomembnejšega vprašanja – za koga bomo sploh ustvarjali? Že res, načrt ciljne publike hitro napraviš, tudi izvedba oglaševalske kampanje je razmeroma lahka, pri najbolj bistvenem pa se zatakne. Le kako danes iz kavčev, kinematografov in temačnih beznic pritegniti gledalce, jih posaditi na stol in jih prepričati, naj si vendarle ogledajo

16

vloGa nvo v kulturi

“seveda kot zelenec brez kakršnih koli refe-renc težko napraskaš skupaj kakšno zgled-no vsoto, morda na svojo stran pridobiš kakšnega strica ali teto – in to obvezno iz usmiljenja, ne pa, ker bi imeli oni sami kaj od tega. razpisi, ki ponujajo kaj cvenka, so redki, posebno za začetnike. sploh pa se nam upravičeno dozdeva, da so ti pisani z mislijo na izbrance.”

grozdje | maj 2012

nekaj kulturnega? Ne trdimo, da družba ne premore ljubiteljev gledališča, nasprotno, ljudje prav radi zahajajo tja. Žal pa amater-ske skupine težko pridobimo njihovo za- upanje. In tako gospoda v večernih toaletah hodi v profesionalna gledališča, mlado rado skoči na vse bolj popularen stand-up, preos-tanek populacije obsedi doma, okopan pred televizorji in zasužnjen s preostalimi posvet-nimi opravki, naše prireditve, pripravljene z gorečo vnemo, pa ostajajo prazne. V takšnih trenutkih se resno vprašaš – čemu sploh? Zakaj bi večino svojega časa metal v črno luknjo brez dna, saj učinka ni in ni vid-eti? Kdor se s kulturnim udejstvovanjem – zares ali za hobi – ne ukvarja, ne bo nikoli ra-zumel, koliko truda in odrekanj je potrebno, da postaviš nekaj na ogled. In če v povračilo ne dobiš vsaj dobrega odziva in potrditve s strani publike, ki je pravzaprav naša glavna hrana, vsa začetna vnema kaj hitro hira. Lastno zadovoljstvo, iz katerega štartamo entuziasti, pač ne traja na veke.

Kljub vsemu pa ostajamo optimisti! Prvi dve leti sta bili pasji, pa smo jih vseeno prebrodili in tako po ostri poti stopamo krepkejšega koraka. Naučili smo se, da kulturno udejstvovanje v prvi vrsti največ pomeni nam samim. Da je to, kako bo naša skupina delovala, kaj vse bomo izkusili, česa vsega se lotili, kako bomo znali naše lastne poglede na svet zaviti

v tančico poetičnosti in jo deliti s tistimi redkimi, ki bodo naše delo cenili, bolj donosnejše kot misel na utirjenost vsakdanjega življenja, ki nas peha za vse večjim kariernim uspehom, lastno zadovoljstvo pa pušča ob strani. Da več pomeni priložnost, da lahko dokažemo sami sebi in to posredno sporočimo tudi drugim, da znamo ustvarjati nekaj vrednega, za kar pa ne bomo prejeli plačila. Igramo za svojo dušo. In kar se gospodarske krize tiče – svoj obstoj smo začeli graditi v njeni sredi. Svoje začetne izgube smo si z vztrajnim delom uspeli za silo povrniti. Resda se ob bok dolgoletnim društvom še dolgo ne bomo postavili, nas pa plemeniti dejstvo, da razva-jeni nikoli nismo bili. Naučili smo se iz tistega male-ga, kar imamo, iztisniti maksimalno – in to je tisto, kar šteje največ. Slabih časov smo vajeni in priprav-ljeni na vso bítvo vróčo, ki prihaja v kulturno srenjo.

17

“le kako danes iz kavčev, kinemato-grafov in temačnih beznic pritegniti gledalce, jih posaditi na stol in jih prepričati, naj si vendarle ogledajo nekaj kulturnega?“

“lastno zadovoljstvo, iz katerega štartamo entuziasti, pač ne traja na veke.“

“in tako gospoda v večernih toaletah hodi v profesionalna gledališča, mla-do rado skoči na vse bolj popularen stand-up, preostanek populacije ob-sedi doma, okopan pred televizorji in zasužnjen s preostalimi posvetnimi opravki, naše prireditve, pripravljene z gorečo vnemo, pa ostajajo prazne.”

Saša Mlakar in Vojko Bernard, Alpe Adria Green | Foto: arhiv društva Alpe Adria Green

grozdje | maj 2012

PrijaznEjšE oKoljE in čistEjša narava za boDočE roDovE

Finančno-gospodarska kriza je prehitela ekološko-socialno in poglobila krizo vrednot. Z globalnega vidika se posledice le-te kažejo kot težnja k upočasnjevanju sprememb ter kot agresiv-ni nastop kapitala za ohranjanje premoči. Trenutne posledice gospodarske krize so nesmotrno vla-ganje v nove dejavnosti pod krinko »ekološkega«,

nerazumna raba energetskih virov, izraba in zava-janje »v skladu z načeli trajnostnega razvoja« ter ignorantski odnos do zdravja ljudi in do okolja. Vla-ganje v nove dejavnosti naj bi kratkoročno vplivalo na zmanjšanje okoljske obremenjenosti, na dolgi rok pa to pomeni zmanjšanje sredstev za odpravo vzrokov onesnaževanja našega življenjskega okol-ja, saj kapitalski sistem išče bližnjice do višje do-dane vrednosti ter zmanjševanja stroškov na račun

ohranjanja in varovanja narave. Tako bo tudi na mikroravni poskušal zaobiti določene okoljevarstvene procese, ki bi v normalnih demokratičnih okoljih morali biti del investicijskih ciklov. Tu kot zeleni bojev-niki nastopijo nevladne okoljevarstvene organizacije, ki v obliki društev, združenj, gibanj in iniciativ s pedagoško dvignjenim prstom kažejo na napake ter grobe posege v naravo in prostor. Pri tem opozarjajo na agresivnost in brezbrižnost kapitala in interesov. Sistem jih zato ne mara in ne želi, da so nevladne okoljske organizacije močne, povezane in finančno stabilne. (Nekatere celo smejo biti take, saj ne izva-jajo sistemu škodljivih aktivnosti.)

Društva s področja varovanja narave in okolja na Gorenjskem delujejo razpršeno. Vsako se ukvarja s svojim lokalnim problemom, pa naj bo to zaščita mokrišča, pridelovanje hrane po trajnostnih načelih ali pa sodelovanje pri urejanju deponij in izdaji okoljevarstvenih dovoljenj. Vsem je skupno pomanjkanje sredstev za tvorno delovanje in angažma prostovoljcev, ki srčno in z ve-liko volje poskušajo ohraniti čisto in zdravo okolje. Tu seveda velja omeniti tudi potrebo po ureditvi njihovega materialnega statusa in financiranja. Uvedba sistemskega načina financiranja in možnosti enakovredne par-ticipacije pri pridobivanju sredstev s prijavo projektov je resnično nujna, da bi društva lahko nemoteno opravljala svoje poslan-stvo.

Dobro delujoči sistem nevladnih organi-zacij je podlaga za tako želeni in velikokrat omenjeni trajnostni razvoj. Aarhuška kon-vencija, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija, med drugim predvideva aktivno sodelovanje civilne družbe v postopkih odločanja pri ravnanju z naravo in okoljem.

ob ostalih nepraVilnostih na ruDneM polju se zDi tale nesMisel zaneMarljiV.

18

vloGa nvo pri varovanju okolja

“Društva s področja varovanja narave in okol-ja na gorenjskem delujejo razpršeno. vsako se ukvarja s svojim lokalnim problemom, pa naj bo to zaščita mokrišča, pridelovanje hrane po trajnost-nih načelih ali pa sodelovanje pri urejanju deponij in izdaji okoljevarstvenih dovoljenj.“

grozdje | maj 2012

Žal pa podpora za delovanje subjektov civilne družbe na Gorenjskem ne dosega niti osnovnih standardov, kar vpliva na sodelovanje in sooblikovanje rešitev za regijska okoljska vprašanja (kot je bilo npr. sprejemanje nove zakonodaje TNP), pri katerih imajo pravico do glasovanja pred-stavniki organizacij, ki so locirane v Ljubljani in ki s svojo infrastrukturo lahko vplivajo na odločevalske procese, ne glede na to, da marsikdaj nimajo neposrednih stikov s tem okoljem in posledično niti realne slike o njem. Tudi naš del Slovenije mora slediti globalnim okoljskim spremembam ter z višjo stopnjo participacije civilne sfere v političnih procesih odločanja prisiliti kapi-talske in druge interese k oblikovanju pose-gov, ki bodo čim manj obremenili okolje ter v čim večji meri onemogočili nadaljnje rušenje naravnega ravnovesja. Tudi za ceno nižjih dodanih vrednosti ter višje stopnje investiranja kapitala v naravi in okolju pri-jazne projekte. Hkrati pa – tudi gorenjske občine – pozivamo k bolj transparentnemu in učinkovitemu sodelovanju, predvsem pri sprejemanju prostorskih načrtov in

umeščanju raznih objektov in dejavnosti v pros-tor. S tem bi marsikateri projekt lahko izpeljali brez hude krvi okoljevarstvenikov in lokalnih iniciativ, predvsem pa ta ne bi bil škodljiv za naravo in okolje.

V smeri krepitve soudeležbe okoljevarstvenih organizacij na Gorenjskem deluje tudi Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave (AAG). V društvu Alpe Adria Green se do-bro zavedajo ranljivosti narave in okolja ter po- membnosti ohranitve zdrave narave in okolja za vse nas in za naše bodoče rodove.

AAG deluje kot društvo v javnem interesu. Ukvar-ja se s smotrnim umeščanjem objektov in dejavnosti v prostor, opozarja na nepravilnosti in za rešitev le-teh podaja predloge, ki temeljijo na strokovnih ar-gumentih. S tvornim nastopanjem in obveščanjem javnosti je v pomoč lokalnim iniciativam, društvom in posameznikom. Skupaj s prijateljskimi organi-zacijami in društvi deluje na področju varstva nara-ve, varstva okolja, energetike in transporta, vzgoje in izobraževanje v regiji Severnega Jadrana in Alp.

Člani Alpe Adria Green opravljajo ekološke patrulje, merijo onesnaženost zraka z aparatom Cerex UV Hound, izdajajo publikacijo V sožitju z naravo, pripravljajo projekte okoljske vzgoje in osveščanja, izvajajo seminarje, delavnice in kon-ference, z mesečno akcijo Črna lista AAG in Zelena lista AAG opozarjajo na najmanj in najbolj ekološko usmerjene posameznike, podjetja, organizacije ali izpostavijo najbolj ekološko ogrožena žarišča in javno opozarjajo na okoljske težave in nesmisle.

19

“Uvedba sistemskega načina finan-ciranja in možnosti enakovredne participacije pri pridobivanju sred-stev s prijavo projektov je resnično nujna, da bi društva lahko nemote-no opravljala svoje poslanstvo.”

“Dobro delujoči sistem nevladnih organizacij je podlaga za tako želeni in velikokrat omenjeni traj-nostni razvoj.”

“hkrati pa – tudi gorenjske občine – pozivamo k bolj transparentnemu in učinkovitemu sodelovanju, predvsem pri sprejemanju prostorskih načrtov in umeščanju raznih objektov in dejavnosti v prostor.”

Marta Satler, Društvo Edirisa Slovenije | Foto: Arhiv Društva Edirisa Slovenije

grozdje | maj 2012

DElovanjE DrUštva EDirisa slovEnijE, DrUštva za razvojno soDElovanjE in hUmanitarno Pomoč

Društvo Edirisa je bilo ustanovljeno leta 2004. Člani smo bili pred ustanovitvijo prostovoljci v Edi-risa ltd v Ugandi. Društvo zbira sredstva za zago-tavljanje bolj dostopnega in boljšega izobraževanja otrok in mladostnikov na podeželju jugozahodne Ugande. Ni nam vseeno, da se Afrika Sloveniji pri-kazuje kot za svet izgubljeni kontinent, zato ne

trkamo na vest ljudi s srce parajočimi prizori lačnih iz taborišč. Naš cilj je osveščanje javnosti – otrok v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, študentov, odras-lih in upokojencev – o življenju ljudi na podeželju ju-gozahodne Ugande. S sofinanciranjem Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije že četrto leto izvajamo razvojne projekte na področju širjenja bralne kulture ter ohranjanja kulture in jezika ljud-stev Bakiga in Batwa. Z uspehi našega društva, ki je majhno, brez premoženja, društvenih prostorov in zaposlenih, smo zelo zadovoljni in tudi v Ugandi smo izjemno dobro sprejeti tako pri otrocih, starši in učiteljih kot tudi pri visokih uradnikih okrožja.

Naša dejavnost v Ugandi je financirana s prispev-ki fizičnih oseb in z osebnimi vložki članov, razvojni projekti pa so sofinancirani s strani MZZ RS. Velik

problem predstavlja zagotavljanje sredstev za delo na razvojnih projektih, saj nam MZZ RS sredstva za odobren projekt povrne šele na podlagi plačanih računov v roku 13 mesecev po oddaji finančnega poročila. To rešujemo z najemanjem brezplačnih kreditov pri članih, zato je potreba po avansiranju projektov res velika. Pri razvoj-nih projektih MZZ RS je opredeljena poraba za stroške dela, potne stroške, produkcij-ske stroške in posredne stroške, tako da je vsaj ta del naše dejavnosti finančno pokrit.

Stroške dejavnosti v Sloveniji, od delovanja društva, predavanj za različne skupine prebivalstva, zagotavljanja pro-mocijskega materiala, do sodelovanja na prireditvah, člani krijemo iz svojega žepa. Naša NVO bi za te dejavnosti nujno potre-bovala nekaj sredstev (potni stroški, bivanje v oddaljenem kraju, izdelava foto-grafij ipd.), ker nam jih naši porabniki (vrtci, šole, društva, druge neprofitne organizacije) ne morejo kriti.

Recesija je prizadela tudi nas, saj je MZZ RS letos sredstva za Afriko razpisalo le za tri projekte in le v višini 40 % lanske vsote za posamezni projekt, ki pa mora biti zaključen

ko so se uČenci slikali s knjigo, ki so jo saMi napisali, so bili silno ponosni, pa sraMeŽljiVi tuDi.

20

vloGa nevladnih orGanizacij v medn arodnem povezovanju

“velik problem predstavlja zagotav-ljanje sredstev za delo na razvojnih projektih, saj nam mzz rs sredstva za odobren projekt povrne šele na podlagi plačanih računov v roku 13 mesecev po oddaji finančnega poročila. to rešujemo z najemanjem brezplačnih kreditov pri članih, zato je potreba po avansiranju pro-jektov res velika.”

grozdje | maj 2012

že do oktobra letos. Ker je procedura odobritve dolga, bo za izvedbo projekta na voljo le nekaj mesecev. Razumeti je treba, da je administracija v Afriki zelo toga in da lahko to predstavlja velik problem za izved-bo projekta v tako kratkem času.

Delov v NVO je vedno povezano z ve-likim entuziazmom, opravimo ogromno neplačanega prostovoljnega dela. Imamo ideje, tako da so sredstva, ki jih dobimo, res smotrno porabljena. Za nas pred-stavlja problem tudi zelo zahteven način prijave na projekte. Ker nimamo nekaterih znanj (funkcioniranje državne uprave, računalniška znanja, delovanje bančnega poslovanja ipd.), nam prepoznavanje neka-terih zahtev in iskanje potrebnih informacij vzame zelo veliko časa, pri tem pa spozna-vamo, da nam celo tisti, ki naj bi to področje obvladali, težko pomagajo.

svEtovanja grozD

Pravno svEtovanjEstatusno pravo, strateška litigacija, oblikovanje politik, projektno in programsko pravo, mirno reševanje sporov, e-mediacija ...

kontakt:Laura Praprotnik, Inštitut PrimusE pošta: [email protected]: 064 167 370

ProjEKtno svEtovanjEpriprava projektne ideje, zasnove, projektnega predloga, vsebinsko in finančno svetovanje ter koordinacija projekta pri izvedbi projektov ...

kontakt:Helena Cvenkel, BSC KranjE pošta: [email protected]: 04 281 72 30

svEtovanja grozD

račUnovoDsKo svEtovanjEknjiženje poslovnih dogodkov (razmejitev pridobitne in nepridobitne dejavnosti, knjiženje po posameznih projektih), vzpostavitev registra osnovnih sredstev ...

kontakt:Frančiška Hribar S.P.E pošta: [email protected]: 04 251 65 69

Pojavnost nvo v mEDijihza delovanje, razvoj in krepitev prepoznavnosti vloge nevladnih organizacij in nevladnega sektorja v celoti ...

kontakt:Gregor Pešak, Zavod OE pošta: [email protected]: 0590 275 13

organizacija DogoDKovpomoč pri načrtovanju prireditve, finančna konstrukcija, zbiranje sredstev, pomoč s kontakti,svetovanje in pomoč pri pridobivanju uradnih dovoljenj za izvedbo prireditve ...

kontakt:Matjaž Vouk, direktor Zavoda OE pošta: [email protected]: 0590 275 13Gsm: 040 380 134

PoDPora Pri izDElavi sPlEtnih stranipodpora pri načrtovanju, realizaciji in odprtih vprašanjih po končani izdelavi za samostojno delo v administrativnem delu spletnih strani ...

kontakt:Gregor Arnež, informatik projekta GrozdE pošta: [email protected]: 0590 275 13Gsm: 040 380 134

Delovni čas:ponedeljek – petekOd 9:00 do 15:00

21

vloGa nevladnih orGanizacij v medn arodnem povezovanju

Slavko Cvetanović, Zveza športnih društev Sava Kranj | Foto: Slavko Cvetanović

grozdje | maj 2012

šPortni objEKti – oglEDalo finančnEga stanja šPortnih DrUštEv

Vlogo Zveze športnih društev Sava Kranj vi-dimo v usmerjanju učencev, dijakov in študentov v športne aktivnosti, razvijanju kakovostnega in vrhunskega športa, ohranjanju zdravega načina življenja pri starejši populaciji prebivalstva in skrbi za športne objekte ter njihov razvoj.

Kot vemo, je Kranj mesto športa, zato ne čudi številčnost športnih društev in klubov, ki se ponašajo tako s tradicijo kot z dosežki – tudi med-narodnimi. Po nekaterih podatkih je takih v Kranju okoli 200. Ta številka je porok, da bodo nevladne organizacije s področja športa v prihodnosti še delovale.

Danes se s težavami glede financiranja srečujemo na vseh področjih in to občutimo tudi mi. Morda še bolj kot nekatere druge nevladne organizacije. Za večino velja, da je glavni financer občina, ki vsako leto objavi javni razpis za sofinan-ciranje športnih programov. Upravičencev je na podlagi razpisnih pogojev okoli 100, finančnih sred-stev pa je glede na to premalo. Spričo dejstev, da se danes vse več pozornosti posveča kakovosti, so

v tem primeru v prednosti tisti, ki ta kriterij izpolnjujejo.

Posledice aktualne krize so opazne predvsem z dveh vidikov. Sponzorjev iz gospodarstva, ki bi prispevali denarna sred-stva, je vse manj, denarja za vzdrževanje, obnovo in nove investicije v športno infra-strukturo pa praktično ni, razen če ti sov-padajo s projekti na nivoju države. Odraz tega stanja je dejstvo, da mnogo objektov propada ali pa ne zadostujejo več potrebam glede doseganja kakovosti in ne ustrezajo tekmovalnim kriterijem posameznih panog. Kar nekaj posameznih projektov tako čaka na boljše čase, nekateri pa so celo v sferi »mission impossible«.

ZŠD Sava Kranj je na osnovi zakonodaje ter načina financiranja klubov in društev delovanje na določenih področjih skrčila. To sicer s stališča financiranja ne pomeni prav dosti. Ker pa so se nekatere dejavnosti še vedno ohranile, v določenih trenutkih denarja primanjkuje. Te primanjkljaje rešujemo predvsem s prostovoljnim delom, prido-bivanjem sredstev s strani posameznih članov in sem ter tja od lokalne skupnosti.

Recesija predvsem z višanjem stopnje brezposelnosti in nižanjem prihodkov prinaša vse več neželenih posledic. Vedno več mladostnikov in celo otrok se pred stiskami zateka k alkoholu, mamilom, krimi-nalu ipd. Opazen je tudi upad članstva in de-javnosti v vrstah upokojencev.

Šport je področje, kamor se v iskanju izhoda iz težav lahko zateče veliko ljudi. Zato je delovanje nevladnih organizacij na področju športa vedno bolj neizbežno, potrebno, zaželeno.

graDnja, ki kazi naš športni park.

22

vloGa nvo v športu

Foto: Turizem Škofja Loka

poGled čez planke

grozdje | maj 2012

nEvlaDni sEKtor v tUjini

Če smo se do sedaj ukvarjali s krizo in njenimi posledicami na rodni nam grudi, bomo v zadnjem delu pogledali onkraj meja naše »kokoši«. Na naslednjih straneh sledijo prispevki o tem, kako krizo občuti nevladni sektor, ki deluje na področju kulture na Nizozemskem, o mladih v času recesije in pros-tovoljstvu v Evropi ter intervju s špansko prostovoljko v Sloveniji.

Slovenske nevladne organi-zacije so dolgo časa nepovezane obdelovale vsaka svoj, tako vsebinsko kot geografsko, zaprt vrtiček. V zadnjih letih spod- bujano mreženje na nacionalni in mednarodni ravni se obrestuje. Povezane nevladne organizacije si lahko privoščijo izpeljavo ve-liko večjih projektov, hkrati pa si pridobivajo ogromno izkušenj in znanja. Le-ta lahko pridobiva-jo tudi na izobraževanjih v tu-jini, izmenjavah in pri gostujočih prostovoljcih.

Kaj jE Evs?

EVS – European Voluntary Service ali evropska prostovoljna služba je ena od akcij programa Mladi v akciji, katerega namen je omogočati mladim dodatno neformalno izobraževanje in življensko izkušnjo v mednarodnem okolju. Program vzpodbuja mlade, da postanejo družbeno aktivni in s tem pripomorejo k razvoju svoje skupnosti.

Program omogoča mlademu posamezniku, da postane prostovoljec v drugi državi za obdobje od 2 do 12 mesecev. Med bivanjem v tujini program Mladi v akciji prostovoljcu krije bivanje, jezikovni tečaj, prevoze na delo, prehrano in žepnino. Poleg tega, da je zaradi financiranja s strani programa za prostovoljca v ma-terialnem smislu poskrbljeno, pa EVS nudi še veliko priložnosti za pridobitev različnih znanj in izkušenj v mednarodnem okolju.

EVS je namenjen mladim od 18. (prostovoljci so lahko v nekaterih projektih tudi mlajši) do vključno 30. leta. Področja, na katerih projekti potekajo, so okoljevarstvo, umetnost, kultura, aktivnosti z otroki, mladi-mi, ostarelimi in ljudmi s posebnimi potrebami, športne aktivnosti ter druge družbeno koristne dejavnosti.

23

Peter Matjašič, predsednik Evropskega mladinskega foruma | www.youthforum.org | Foto: Arhiv YFJ

grozdje | maj 2012

na oKoPih rEcEsijE

Mladi, usposobljeni, dobro izobraženi in mo-bilni, a vendar brez zaposlitve – to so značilnosti tako imenovane izgubljene generacije. Osnovni razlog za to: prvič v novejši zgodovini Evrope se soočamo z dejstvom, da je prihodnost mladih danes manj gotova in manj svetla kot v času mladosti njihovih staršev. Soočeni z najvišjo stopnjo brez-

poselnosti med mladimi v Evropi v zadnjih desetletjih, s številnimi preprekami na poti do avtonomnega statusa (pomanjkanje služb, stanovanj ipd.) ter s splošnim pesimizmom in ravnodušjem v družbi, ni presenetljivo, da nekateri mladi edino rešitev vidijo v protestih na ulicah evropskih in svetovnih mest.

Toda danes so mladi v Evropi veliko več kot to. Namesto razpravljanja o stereotipu “izgu-bljene generacije” in njegovega potrjevanja je treba poudariti, da se številni mladi polni energije resnično trudijo, da bi premagali krizo. Kljub negativ- nim izgledom mladi še vedno aktivno sodelujejo pri oblikovanju boljše družbe na lokalni, regionalni, na-cionalni, evropski in mednarodni ravni. Mladi v Evro- pi opravljajo prostovoljna dela, se borijo za svoje pravice, dvigajo svoj glas na ulicah in/ali kot zanes-ljiv partner preko mladinskih organizacij sodelu-jejo pri odločanju glede vprašanj, ki jih neposredno zadevajo.

Seveda vse mladinske in/ali nevladne organizacije ne kažejo enake stopnje angažiranosti. Prav tako ne nudijo vse enakih možnosti za dejavno sodelovanje mladih pri odločanju ali za razvoj lastnih projektov, preko katerih se mladi učijo pomembnih veščin, ki jim bodo pomagale v prihodnosti (bodisi pri nadaljnjem študiju bodisi pri iskanju zaposlitve). Prav je, da ob-stajata raznolikost in izbira. Pomembno je tudi, da imamo reprezentativne mladinske organizacije, ki predstavljajo glas mladih na določenem področju. To so predvsem dijaški, študentski, lokalni ali nacionalni mladinski sveti. Ti se borijo za pravice mla-dih in legitimno zastopajo njihove interese. Mladinsko delo na eni strani temelji na ak-tivnostih z mladimi in za mlade, na drugi strani pa na mladinskih politikah.

To področje je tako v Sloveniji kot drugod po Evropi še vedno premalo prepoznavno. Tako je nevladni sektor, zlasti na področju mladine, pogosto nerazumljen. Vlada nizka raven zavesti o pomenu civilne družbe kot stebra demokratične družbe, začenši z mladinskimi organizacijami. V španski regiji Katalonija, ki je primerljiva s Slovenijo, ob-staja visoka raven ozaveščenosti o pomenu družbenega angažiranja in društvenega udejstvovanja, ki je aktivistično naravnano in ki se bori za dobrobit katalonske družbe. Za razliko od poplave slovenskih društev, ki bolj ali manj skrbijo za svoj majhen vrtiček in se ne brigajo kaj dosti za družbeno celoto. To se odraža v priznavanju in cenjenju mladinskega dela ter njegovi visoki politični in finančni podpori – vsaj dokler ni nastopila trenutna gospodarska kriza.

Čeprav sta prostovoljstvo in sodelovan-je v mladinskih organizacijah kot dinamični sili za socialno vključenost in aktivno

24

vloGa mladinskeGa dela in prostov oljstva v evropi

grozdje | maj 2012

državljanstvo v središču demokracije, je realna percepcija družbe in samih mladih glede tega precej drugačna. V Sloveniji večina še vedno ne razume, zakaj bi nekdo „zapravljal“ svoj prosti čas za prosto-voljne aktivnosti, pisanje, implementacijo projektov ipd. Podobno kot v nekdanjih socialističnih in komunističnih državah Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope ima prostovoljstvo/voluntarizem negativen prizvok, kar je posledica specifične pretek-losti, ko to ni bila izbira, temveč obveza.

Mladi, ki sodelujejo v mladinskih or-ganizacijah, ne samo pozitivno prispevajo s svojim prostovoljnim delom, temveč tudi s tem, da dejavno sodelujejo pri odločanju, ko dobijo možnost za razvoj lastnih pro-jektov. Na ta način se učijo pomembnih veščin, ki jim bodo pomagale, da v pri-hodnosti postanejo odgovorni, kritični in predani državljani. Prostovoljstvo je torej treba priznati kot bistveno razsežnost demokratičnega in družbenega življenja ter mu pripisati veliko večji pomen kot le status opravljene storitve in dejavnosti.

Razen tega pa je treba vlagati v mlade in mladinske organizacije ter nuditi ustrezno podporo. Ta podpora se lahko izrazi na različne načine. To so lahko informacije ali izkušnje, ki jih vrstniki delijo med seboj, ali pa spodbudne besede in smernice delovanja. Lahko gre tudi za strukturna sredstva, ki ustvarjajo priložnosti za mlade, da razvijejo svoj potencial (npr. de-javnosti mladinskih organizacij). Podporo lahko zagotovimo tudi tako, da ponudimo enake možnosti za vse in posebno pozornost namenimo ljudem v stiski.

Pred kratkim sem obiskal Azerbajdžan, še vedno avtokratsko deželo, ki pa je na področju mladinske politike in podpore

mladim dosegla neverjeten napredek in veliko vlaga v svojo mladino. Obstaja upanje, da bo demokratičen eksperiment znotraj mladinskega sektorja v prihod-nje prerasel v kaj širšega in bodo mladinsko delo ter številne izmenjave s preostalimi deli Evrope pripo-mogle k oblikovanju aktivnega dela prebivalstva, ki bo znalo unovčiti svoje izkušnje pri zagovarjanju pravic mladih in tako doprineslo k demokratičnim družbenim spremembam.

Prostovoljstvo je veliko več kot le izraz vpletenosti posameznikov v njihovo skupnost; je neizmerljiv prispevek k ekonomski, socialni, kul-turni in okoljski blaginji naše družbe. Prostovoljci v Evropi imajo skupne potrebe in se soočajo s skupnimi

izzivi. Pri tem lahko še posebej izpostavimo pomanjkanje pravnih instrumentov, ki zagotav-ljajo enake možnosti in pravice za prostovoljce in prostovoljno delo izvajalcev po vsej Evropi. Zato si Evropski mladinski forum skupaj s civilno družbo in institucionalnimi partnerji prizadeva za ratifikacijo Evropske listine o pravicah in odgovornosti prosto-voljcev.

V času zategovanja pasu na vseh korakih, zlasti pri proračunih v javnem sektorju, medtem ko se so-cialne potrebe večajo, in širjenja občutka apatije ter pesimizma je pomen prostovoljnega dela in mladin-skih aktivnosti kot protiutež negativnemu vzdušju še toliko večji: aktivistični pristop, pridobivanje izkušenj in znanj, mobilnost mladih ter povečanje samo- zavesti so elementi, ki nam bodo pomagali pri iskan-ju rešitve iz trenutne gospodarske in družbene krize.

25

vloGa mladinskeGa dela in prostov oljstva v evropi

“soočeni z najvišjo stopnjo brezposelnosti med mladimi v Evropi v zadnjih desetletjih, s številnimi preprekami na poti do avtonom-nega statusa“ ... “ter s splošnim pesimizmom in ravnodušjem v družbi, ni presenetljivo, da nekateri mladi edino rešitev vidijo v pro-testih na ulicah evropskih in svetovnih mest.”

Mojra Vogelnik Škerlj | Foto: Merijn van der Vliet

grozdje | maj 2012

Država marihUanE, istosPolnih PartnErstEv in z zaviDljivim DrUžbEno-socialnim sistEmom sE raDiKalno sPrEminja

Nizozemska je več desetletji veljala za primer liberalne, socialno in ekonomsko napredne in stabilne države. Bodisi govorimo o legalizirani uporabi marihuane in izraziti odprtosti glede isto-spolnih partnerstev bodisi o zavidljivi organizaciji socialnega sektorja, šolstva, kulture, umetnosti in javnega prevoza. Tukaj bi rada izpostavila dobro

urejeno pomoč brezposelnim, pomoč pri iskanju zaposlitve (tako državljanom kot priseljencem), brezplačne jezikovne tečaje za tujce, obširno kritje zdravstvenih storitev doma in v tujini, raznolikost alternativnih šolskih sistemov, razvejan in dobro organiziran javni prevoz ipd. Dodam lahko še bolj globalne dejavnosti na področju trajnosti, ekologije in pomoči državam v razvoju.

In kot se spodobi za dobro socialno organizirano državo, je v vseh naštetih sektorjih veliko nevladnih organizacij. Sprva se mi je zdelo, da jih je mnogo več kot v Sloveniji, po kratkem razmisleku pa sem začela ugibati, ali je to morda le zaradi večje gostote prebivalstva – morda je dobro za občutek navesti, da je površina Nizozemske dvakrat večja od Slovenije, medtem ko je število prebivalstva osemkratno.

Od oktobra leta 2010 se je vladna usme-ritev Nizozemske po več letih preusmerila iz levičarske v desničarsko, kar je radikalno vplivalo na vse zgoraj naštete sektorje. Glede na svoje osebne izkušnje lahko pod-robneje opišem situacijo znotraj kulturno-umetniškega sektorja. Moje področje dela je trenutno večinoma povezano z gledališči, produkcijskimi hišami, šolami umetnosti in ustvarjalnimi skupinami, med katerimi so mnoge formalno urejene kot društva ali zavodi. Naj pri tem še enkrat poudarim, da gre za precej specifičen sektor, ki predstav-lja le manjši delež vseh delujočih nevladnih organizacij.

Odkar sem se leta 2010 preselila na Nizozemsko, se mi je ob primerjavi nizozem-skih kulturno-umetniških nevladnih organi-zacij s slovenskimi – tako tistimi, ki delu-jejo na ljubiteljski, kot tistimi, ki delujejo na profesionalni ravni – pogosto porajal občutek, da je v Sloveniji večja »nuja« po ustvarjanju okoliščin, v katerih lahko izra-zimo skrb in nekaj naredimo v smeri, ki se nam zdi pomembna. To je lahko umetniško izražanje, pomoč romskim skupnostim ali pa skrb za trajnostni razvoj in ekološko pride-lavo hrane. Moje izkušnje vključujejo pred-vsem področja organizacije festivalov glasbe sveta, promocije brazilske kulture ter odrske umetnosti in plesa. V Sloveniji opazimo, da kulturna društva, ki so bila že pred recesijo v večji meri finančno odvisna od lastne iznaj-dljivosti, zadnja leta vztrajno, determinirano in izrazito kreativno ustvarjajo možnosti za nadaljevanje in širjenje aktivnosti – bo-disi preko povezovanja z drugimi organi-zacijami (državno ali mednarodno) bodisi z večjim vključevanjem »navadnih smrtnikov« v umetniške dejavnosti (npr. delovanje Fičo Baleta, ustanovitev Društva za sodobni ples Slovenije, Nomad Dance Academy).

protesti uMetnikoV in kulturnikoV proti zniŽanju sreDsteV za kulturo (V haagu, 27. junija 2011).

26

nizozemska

grozdje | maj 2012

Nasprotno pa je na Nizozemskem po-gosto videti, kot da te organizacije delujejo »za zabavo« in zato, ker jim pač namenjajo denar, tako kot mnogim drugim področjem. Vsaj tako je bilo do sedaj. Po oktobru 2010 je zavladala panika – predvsem, če govorimo o kulturno-umetniškem sektorju. Malo morje nizozemskih in priseljenih ustvarjalcev je imelo do tedaj tako dobre pogoje dela, razis-kovanja in ustvarjanja, da so aktivnosti in re-zultati pogosto začeli postajati sami sebi na-men. Kulturna (predvsem sodobno-plesna) scena se je zaprla sama vase, kar ni bil prob-lem, dokler je država nudila finančno pod-poro. Ko pa je bilo treba začeti razmišljati o novih poteh sofinanciranja in odpiranja dejavnosti širši družbi ter o povezovanju z drugimi sektorji, je zavladal upor. No ja – iskreno bi rekla, da se je dosti kadilo, pa nič zares vžgalo. Videti je, kot da sedaj vsi samo čakajo, kaj bo prinesel začetek leta 2013, ko bodo vse reforme v polnem teku.

V začetku leta 2012 so se pojavile prve konkretne posledice: konec delovanja raznih umetniških laboratorijev in ateljejev (v vsakem mestu je vsaj en takšen »art research space«). Od 21 manjših produkcij-skih hiš v državi naj bi ostala samo ena. Vete-rani na področju kulture napovedujejo, da se bo sektor spremenil v to, kar je bil pred

dvajsetimi leti in Nizozemska bo verjetno mnogo »uvoženega« kapitala – v smislu ljudi, ki so se tukaj izobrazili in nabrali izkušnje – v prihajajočem času re-form in rastoče krize verjetno tudi »izvozila«. Marsi-kateri kulturniki se bodo raje odselili nazaj v domače države, kjer je klima milejša, hrana okusnejša, pravni jezik materni jezik, priložnosti za ustvarjalno delo pa ravno tako velik izziv, kakor bi glede na napovedi bližnje prihodnosti bile na Nizozemskem.

S kateregakoli vidika že gledamo, si upam trdi-ti, da razvoj nikoli ne gre nazaj. Morda je ravno to potrebno (tako v Sloveniji kot na Nizozemskem), da ljudje pobude spet bolj zavestno vzamemo v svoje roke in se odločno postavimo za stvari, ki so nam pomembne. Morda nam bo potem tudi postalo jasneje, kakšen položaj naj zavzamemo do obstoječega sistema znotraj države in znotraj Evropske skupnosti, kako naj sistem zrno za zrnom spremenimo (glede na to, kar je možno) in pa kako naj ustvarimo in najbolje uporabimo pogoje, ki so nam na voljo. Ostalo podporo in kapital je verjetno treba iskati v medsebojni izmenjavi in sodelovanju.

KontaKtsedež projekta grozD:Zavod O, Zavod škofjeloške mladinePartizanska cesta 14220 Škofja Loka

Pišite nam:[email protected]

Delovni čas:ponedeljek – petekOd 8:00 do 16:00

Pokličite nas:+386 (0)590 27-513 in+386 (0)40 380-134

27

“v sloveniji opazimo, da kulturna društva, ki so bila že pred recesijo v večji meri finančno odvisna od lastne iznajdljivosti, zadnja leta vztrajno, determinirano in iz-razito kreativno ustvarjajo možnosti za nadaljevanje in širjenje aktivnosti – bodisi preko povezovanja z drugimi organizacija-mi" ... "bodisi z večjim vključevanjem »navad-nih smrtnikov« v umetniške dejavnosti ...”

Intervju: Carmen Peñalver | Mojca Selak, Zavod O | Foto: Dragana Vranjes

grozdje | maj 2012

EvroPsKa ProstovoljsKa slUžba Kot bEg PrED brEzPosElnostjo

Brezposelnost med mladimi, tudi tistimi z visoko stopnjo izobrazbe, je po vsej Evropi izjemno visoka, to pa še posebej velja za Španijo. Tam splošna raven brezposelnosti dosega skoraj 23 odstotkov, med mladimi (med 16. in 24. letom) pa je brez dela več kot polovica. Stanje, v katerem so se znašli mladi po vsej Evropski uniji, se med drugim kaže tudi v izjem-

no velikem zanimanju za prostovoljstvo izven svoje matične države. Evropsko prostovoljno službo v Dnevnem centru za otroke in mladostnike DC Ω v okviru Centra za socialno delo Škofja Loka opravlja tudi Carmen Peñalver iz Španske Coruñe.

nam lahko opišeš svojo osebno situacijo, ki te je privedla do tega, da si si poiskala delo v tujini – niti ne zaposlitev, temveč prostovoljsko službo, pri kateri so kriti le tvoji osnovni življenjski stroški?Res je. Situacija v Španiji ni rožnata. Ljudje z visoko stopnjo izobrazbe le stežka najdejo zaposlitev. Do-bre službe, ki bi bile primerne za visoko izobražene, so že zasedene, na druge službe pa se ne morejo prijaviti, ker nimajo delovnih izkušenj. Gre za zaprt krog, v katerega je izjemno težko vstopiti. Zato sem več kot leto dni iskala projekt Evropske prostovoljne

službe (EVS), ki bi ustrezal mojim potre-bam, izkušnjam in zanimanjem. V Španiji sem delala kot vzgojiteljica v šolski jedilnici in opravljala priložnostna dela ob koncu tedna. Moja ekonomska situacija zato zdaj ni prav nič slabša kot v Španiji, ne glede na to, da nič ne zaslužim, saj si pridobivam ka-kovostne izkušnje s svojega področja.

ali je bila zgolj brezposelnost tista, ki te je motivirala za takšno odločitev, ali je šlo tudi za željo po novih delovnih izkušnjah in življenju v tujini?Ne, temu, da sem se odločila postati prosto-voljka, ni botrovalo le primanjkovanje služb, temveč je bil motiv predvsem pridobitev dodatnih izkušenj s področja novih načinov dela z otroki pa tudi spoznavanja novih ljudi. Precej sem izboljšala tudi svoje znanje angleškega jezika. V Španiji bi bilo to možno le preko zasebnih učiteljev, ki pa so dragi.

najbrž ste evropski prostovoljci v slove-niji precej v stiku drug z drugim. ali je eVs predvsem beg pred brezposelnostjo?Veliko mladih Špancev se za EVS odloča rav-no zato, ker je to njihova edina možnost za delo ali kakršnokoli produktivno aktivnost, pa tudi za pridobivanje delovnih izkušenj in bivanje v tujini.

kako si izvedela za eVs?Za EVS sem izvedela, ker je na ta način pred 2 letoma nekaj časa v tujini preživel moj brat in nekaj prijateljev. Sicer pa ljudje običajno povprašujejo po razpisih in štipendijah v mladinskih centrih in poleg tega izvedo še za EVS. Da bi izkoristil to možnost, moraš biti

Delo z otroki V DneVneM centru za otroke in MlaDostnike.

28

mednarodno prostovljstvo

“moja ekonomska situacija zato zdaj ni prav nič slabša kot v španiji, ne glede na to, da nič ne zaslužim ...“

grozdje | maj 2012

dobro informiran pa tudi motiviran.

si imela pri odločitvi o tem, da se boš za leto dni preselila v tujino, podporo družine in prijateljev?Prijatelji in družina so me pri tej odločitvi vse-skozi podpirali. Tudi zato, ker dobro poznajo situacijo in vedo, da priložnost, da lahko v svoj življenjepis napišeš 9 mesecev izkušenj na svojem delovnem področju, pomeni ve-liko in da si zanjo lahko hvaležen.

si prostovoljka v škofjeloškem centru za socialno delo. si na tem področju delala že prej?Na področju dela z otroki že imam precej izkušenj, kar je bil tudi razlog, da sem za EVS izbrala ta projekt. Želim si pridobiti še več izkušenj s tega področja in se še česa naučiti, saj se nočem znajti v situaciji, ko svojim nalogam v službi ne bi bila kos.

Nisem študirala socialnega dela oziroma študija zaradi pomanjkanja denarja nisem mogla zaključiti, vendar sem vedno nekako v večini primerov dobila delo na tem področju zaradi drugih referenc.

eVs torej ocenjuješ kot pozitivno izkušnjo?Uživam v EVS-u, še posebej takrat, ko de-lam. Ljudje so prijazni in znotraj EVS-a lahko uresničujem svoje vizije. Če se mi porodi ide-ja, jo samo povem svoji mentorici, nato pa jo realiziramo v okviru dela v Dnevnem centru. Moje ideje so vedno cenjene in to mi daje zelo dober občutek in samozavest.

29

sprehoD po parku tiVoli.

“veliko mladih špancev se za Evs odloča ravno zato, ker je to njihova edina možnost za delo ali kakršnokoli produktivno aktivnost, pa tudi za pri-dobivanje delovnih izkušenj in bivanje v tujini.”

“... priložnost, da lahko v svoj življenjepis napišeš 9 mesecev izkušenj na svojem delovnem področju, pomeni veliko in da si zanjo lahko hvaležen.”

Meniš, da boš imela ob povratku domov boljše zaposlitvene možnosti?To je izkušnja, ki ti predvsem zgradi osebnost, saj se znajdeš v popolnoma drugačnem jezikovnem in kul-turnem okolju. Novo pridobljene izkušnje so sicer pomembne, vendar ne pričakujem izboljšanja situaci-

je trga delovne sile v Španiji, zato tudi ne upam biti preveč optimistična glede zaposlitve.

kakšni so torej tvoji načrti?Ne vem še. Dolgoročno si seveda želim najti svoje stanovanje in službo, vendar je situacija še vedno preveč negotova, da bi lahko načrtovala karkoli konkretnega.

grozdje | maj 2012 30

Gorenjska reGionalna orGanizacija zavodov, društev in ustanov

zaGovorništvobohinjmoderiranje d o G o d k o v s t r a t e G i j a

g r o z D s p o n z o r s t v o d r u š t v a neformalnoGorjeusposabljanja Gorenja vas-poljaneizobraževanjemmc

p u l s a r v o d e n j e kampanjtrajnostračunovoDsko svetovanjeevssocialna mrežakranj individualna svetovanja ustanove komunikacijapreddvor

organizacija DogoDkov ustvarjalnostrazvojzavodicivilna dr

užbajesenicefinanciranjeregionalno stičiŠčeWalterinformiranje naklosodelovanje nvo z mediji šenčurikt reŠitvepr odGovor-

grozdje | maj 201231

Gorenjska reGionalna orGanizacija zavodov, društev in ustanov

nost izobraževanja evropski so-cialni skladstrateški svet nvo pravno svetovanjemkc pri rdeči os-triGipromocijacerklje na Gorenjskem fokusne skupinee-novice

projektno svetovanjera-dovljicalokalne skupnostido-bre praksedoGodkibleddonatorstvožiricivilni Dialogjezersko-spletni portalželeznikiprostovoljstvoškofja lokasocialno podjetništvopovezanostpojavnost nvo v medijihspletne strani

priDobivanje sreDstev kranjska Gorainfo točkežirovnicanvo mrežeatelje clobbjavni interes

zavoD opoGodbesodelovanje nvo z Gospodarstvom vključenost

baza nvo lokalni sporazum mreženje reGionalni razvojni proGram razpi-si procesi odločanja predavanjatržič

Projekt GROZD – Gorenjska regionalna organizacija zavodov, društev in ustanov. Operacijo delno financira Evropska unija izEvropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvojanevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

organizacijska struktura zavoda o, zavoda škofjeloške mladine maj 2012

MKC Pri rdeči ostrigi je mladinski kulturi center, ki ustvarjalcem, mladim obiskovalcem pa tudi širši javnosti nudi in koordinira raznovrsten program – predavanje, pogovorne večere, gledališke pred-stave, koncerte, filmske projekcije, tematske zabave, fotografske razstave ...

MMC Pulsar je regijski multumedijski center za Gorenjsko, kjer so računalniki na voljo za prosto in brezplačno upo-rabo. V prostorih MMC Pulsarja so organizirane delavnice, predavanja in delavnice s področja IKT.

Atelje CLOBB (Computer Land Overtaken by Body) je mladinski grafični center namenjen razvoju likovno umetniške ustvar-jalnosti različnih populacij.

skupne službe

projekt Grozd

Zavod O International je najmlajša sekcija, katere naloga je mednarodno sodelovanje, promocija in izvajanje mednarodnih projektov, primarno znotraj možnosti, ki jih ponuja program Mladi v akciji in združuje ter podpira mlade, ki si želijo aktivnosti na med-narodnem področju.

sekcije

koordinatorji

prostovoljci

fundraising promocijapr

grozdje

Documents