ivan cankar romantiãne du‰e - cloverleaf-mall · 2012. 10. 17. · ali misli‰, da nisem...

BESeDAROMANTIâNE DU·E

1

Ivan Cankar

Romantiãnedu‰e

Dramatiãna slikav treh dejanjih

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDAIvan Cankar

ROMANTIâNE DU·E

Dramatiãna slika v treh dejanjih

To izdajo pripravil

Franko Luin

[email protected]

ISBN 91-7301-171-1

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

OSEBE

DR. MLAKAR, advokat, drÏ. poslanec itd.DR. STRNÉN, njegov biv‰i koncipientDR. DELAKProfesor MAKNjegova ÏenaPAVLA ZARNIKOVA, njuna rejenkaOLGA, Mlakarjeva ljubicaVRANâIâ, notarFROLÈ, urédnikJEREB, trgovecSUHADOLNIK obãinski svétnikiMAJERSVETLIâBREÎANVRANâIâEVKAIVANKA, njena hãiVERNIK, Mlakarjev pisarAgitatorja SKOâIR in MRMOLJA

Vr‰í se na‰e dní v nekem mestu; drugo dejanjeen dan po prvem, tretje dva meseca po drugem

}


4

PRVO DEJANJE

Pri Mlakarju; enostavno, pa elegantnoopravljena soba; v ozadju vhod; na desno v

pisarno, na levo v obednico

PRVI PRIZOR

Mlakar: moãna, blizu ‰tiridesetletna postava;elegantno, ãrno obleãen; obraz bledosive barve,poteze trde, nelepe, precèj odÏivele; oãi velike,

nezadovoljne, trudne; lasjé in brki temno rjavi.— Strnén: mlad ãlovek s prijetno zunanjostjo

MLAKAR Ne, prijatelj, jaz nisem Ïalosten, niti vzne-mirjen ne! Ali misli‰, da nisem ãutil, kakó somi Ïe davno polagali zanko krog vratú, tiho …skrivno … oprezno. Ne, jaz se ne vznemirjam.Lahko bi jih bil zgrabil za roke v prvem trenot-ku, ko so se me priãeli dotikati, kakor tatovi.Toda zatiskal sem oãi in zató so postali po-gumni.

STRNÉN Torej kratko in jasno: ti si obupal.

MLAKAR Takó si ti razlaga‰? —Dr. Mlakar, drÏavni indeÏelni poslanec, predsednik, pokrovitelj in


5

ãastni ãlan na vseh koncih in krajih, pójem invsebina narodove prosvete, — on je obupal!On nima veã moãí, da bi prena‰al razliãne se-renade in slovesne nagovore in napitnice, onse ne ãuti veã zmoÏnega, da bi vodil na vajetihin poniÏával in povi‰evàl svoje nekdanje hlap-ce in oboÏevatelje … In zakaj ne? Par ‰ãenét semu je zagnalo v nóge in on je pal. — Zeló siduhovit.

STRNÉN Stvar se ti zdi premalenkostna. Kdo sklicuje ta»shod zaupnih moÏ«? Sladki doktor Delak. Onse je slinil ob tvoji rami in obenem meÏikal zdrugimi. On te je hvalil in obenem pomilovàl… »Îení, vsekakor Ïení, ponòs na‰ega naroda,— zakaj ne? … Ali saj vemo, — pa je bolj‰e, dane govorimo o tem. âemú bi se sramotili predsvetom z napakami svojega vodnika?« In takodalje! Na tak naãin si je ustvaril celo stranko,medtem ko so ostali tvoji odkriti nasprotnikiosamljeni. Jaz bi se bal take stranke, skrite,hinavske, napol ‰e nezavedne. Kak‰no je nje-no ‰tevilo? Njen program? Kjé so njeni govor-niki? Strmoglavi te, kadar najslaj‰e spi‰ … ka-dar se zabava‰ s prijatelji … kadar sanja‰ vletovi‰ãu.


6

MLAKAR Veliko truda ne bodo imeli; pridem jim samnaproti.

STRNÉN Jaz te ne razumem.

MLAKAR Ni treba … Ti si dejal, da me uniãijo nepriprav-ljenega, brezskrbnega; zdaj je za to najlep‰i ãas… Na shodu bodo govorili ljudjé, ki niso vred-ni, da bi jim pljunil v obraz. In kak‰ne grobo-ve bodo odpirali! Privlekli bodo na dan vsemoje napake, pregrehe in hudodelstva. Vsegiganti‰ko poveãano in z gnojnico polito. Me-rili in tehtali bodo vsako mojo besedo; in kak‰-na je tehtnica, taka bo sodba. Po oglih bodorazstavljali mojo nemoralnost, po svoje razla-gali vsako dvoumno gesto … A jaz jim ne od-govarjam, ãetudi bodo napravili iz mene kari-katuro, da me potisnejo toliko laÏje v prah.

STRNÉN Kaj te je ob‰lo? Ti se uniãuje‰ sam.

MLAKAR Bojím se samó, da me ne obide slabost, kadarpride tisti ãas … Kaj misli‰ ti o meni, prijatelj?

STRNÉN Ta trenotek bi ti ne delal komplimentov.

MLAKAR O moji preteklosti? O mojih delih? O mojemÏivljenju? — Ti bi se prepiral z mojimi nasprot-niki, deval bi jih na laÏ in jim oãital obrekova-nje in nesramnost. Ali ti ljudjé imajo ãistoprav, kadar se zgraÏajo nad mano; in to ãuti‰ ti


7

sam. Kedaj sem stegnil rokó za koga drugega,kakor zase, za svojo slavo, za svojo moã? Imelsem vpliva dovolj, priloÏnosti vsak trenotek,denarja na razpolago, ali kdo me imá zahvali-ti le za en kozarec vodé! Gotovo, zgodilo se jemorda ãasih, da sem sluÏil sluãajno tudi dru-gim, kadar sem sluÏil sebi in svoji zabavi. Ali toje bilo sluãajno.

STRNÉN Svoje dní si gledal stvar drugaãe … Ali se ‰espominja‰ tistega veãera po zadnjih volitvah,ko so ti napravili serenado in je vriskalo vsemesto pod tvojimi okni? Kakó si nam praviltakrat … : »Zaniãuj te ljudí in sme‰i jih, delajjim poklone tam, kjer jih najmanj zasluÏijo, pate bodo vzdigovali na rame …« Ali tista tvojaãarobna satira, ki je iz‰la par mesecev pozne-je! »Potreba in koríst korupcije.« Kakó majhnesmo se ãutili poleg tebe! To je bil zasméh Na-poleonov. Kdor je bil najbolj poniÏan, oboÏá-val te je najglasneje.

MLAKAR In ‰e dalje, ‰e lep‰e! … To smo Ïiveli Ïivljenje,tu pri meni! Kako smo bíli v obraz malenkostnimorali na‰ih filistrov! Zabavale so nas najlep‰eljubice, vino je teklo z miz, pogrezali smo se spolno du‰o v uÏivanje in razko‰nost … Îenial-


8

no blato! In kakó se je strdilo na meni … kotskorja na obrazu, na rokah, po vsem telesu …izlilo se mi je prav do srcá. A prej ga nisemãutil, dokler nisem stopil pred njene oãí, takosvete in nedolÏne … Od tedàj me du‰í in muãi,ali kakor se ga branim, vedno niÏje se udirapod mano;

STRNÉN Ne blêdi; saj si ves utrujen od razburjenja. âe-mú se muãi‰ zarad bolnega dekleta, kakor jePavla; kaj hoãe‰ z njo?

MLAKAR Ti ne vidi‰ drugega, kakor njena upala lica innjene sesu‰ene roké … Ali meni je takó ãudnopoleg njé; ãutim se nizkega in umazanega, inljubim jo, kakor ‰e nisem ljubil nikdar nobeneÏenske.

STRNÉN In Olga? Pozabil si jo jako hitro.

MLAKAR Zakaj me zasmehuje‰? Kadar se je naveliãam,pojde in si poi‰ãe koga drugega. Meni se gabi-jo ti kupljeni poljubi; peãejo me na ustnih invendar nimam moãí, da bi se jih ubranil.

STRNÉN Kljub temu ne more‰ tajiti, da ti je nenavadnozvesta. Spominjaj se: — odkar je pri tebi, Ïivisamó zate. In napósled je krasna Ïenska; pri-merjaj jo s Pavlo!


9

MLAKAR Resniãno: — polno, razko‰no teló, kipeãa ust-na, vroãe oãí, — ali kadar jo poljubljam in ob-jemljem, mi je v glavi pusto in teÏko, v srcu pane ãutim niãesar in sramujem se samega sebe.Kadar pridem od njé, ne mogel bi pogledatiPavli v oãí; zaklenil bi se v sobo in si zakrilobràz. — Moja sentimentalnost se ti zdí mor-da sme‰na … Ali ãe mislim nanjo, zdí se mi, ka-kor bi vstajal pred menoj drug svet, ves jasenin sonãen, poln nedolÏnosti in ljubezni, — da-leã, daleã od tega zaduhlega Ïivljenja, pod ãis-tim, svobodnim nebom …

STRNÉN Ali povej mi vendar jasno, — kaj misli‰, kajhoãe‰ doseãi? Ali bo‰ prosil njene roké? Ali sijo vzame‰ za ljubico, kot Olgo? Po mestu go-voré o tem; napravili so ji celó podoknico, ka-kor si morda sli‰al …

MLAKAR Nesramne du‰e! A jaz jih poduãim! In to si jeizmislil moj pisar; vrgel sem ga na cesto ‰e tistihip … Vernik!


10

DRUGI PRIZOR

Prej‰nja. Vernik med vrati na desni

MLAKAR Kod se klati zdaj ta ãlovek?

VERNIK Sinoãi sem ga videl v kavarni vsega razgretega;imel je veãjo druÏbo krog sebe.

STRNÉN Krasno: — imel je veãjo druÏbo krog sebe. Ti sinepreviden in slep, ravno zdaj, ko bi moralpaziti na vsak korak. Sam ponuja‰ agitatorjesvojim nasprotnikom in jim daje‰ najpriprav-nej‰a oroÏja. Znesel bi se bil nad svojim pisar-jem pozneje, kadar bi bil ãas za tó. ·koduje tilahko veliko; sluÏil ti je spretno in ãasih v pre-cej koãljivih zadevah; — ravno takó spretnosluÏi zdaj lahko Delaku … In naposled, kaj ti jestoril posebnega? Oprostil bi mu bil to nepre-mi‰ljenost.

MLAKAR To je bila nedolÏna nepremi‰ljenost! On gre inskliãe svoje znance, — pol mesta je bilo tam.Smejali so se in zabavljali … O, jaz jih poznam!Kakó je bilo, Vernik? Kaj so govorili? — In Pro-sén! Ko je bil sit mojega kruha, se je spravilnad mojo ãast.

VERNIK O vas ni govoril razÏaljivo; in vrh tega je bil Ïezeló pijan.


11

MLAKAR O meni ne? Jako milostno.

Strnénu: Kaj govoré po mestu? Kakó so pove-dali tebi?

STRNÉN Prosén je menda napravil zabaven veãer naãast tvoji novi ljubici, Pavli Zarnikovi, in po-tem so ji peli podoknico. Meni se je zdelo vseskupaj zeló malenkostno.

MLAKAR Malenkost! Po beznicah so napijali Pavli! Mojiljubici! … Ti si jih sli‰al velikrat, v kak‰nemtonu razpravljajo o mojih ljubavnih razmerjihz Olgo in prej z drugimi. Takó nizko so potí-snili zdaj njó, ki niso vredni, da izgovarjajonjeno imé … Ali jaz jih odvadim! To je bil samoeksempel!

Verniku: In kaj je pripovedoval tisti veãji druÏ-bi?

VERNIK Ko sem pri‰el tjà, so utihnili.

MLAKAR Poizvedujte … in povejte mi obrekovalce. Omeni naj govoré, kar se jim ljubi, a Pavlo najpusté pri miru.

Vernik se vrne v pisarno.

Ali ni to stra‰no, kakó nizko stojim? S svojoljubeznijo sem jo oneãastil.


12

TRETJI PRIZOR

Mlakar. Strnén. Delak, pri vhodu

DELAK gladko obrit, svetal obraz, malo ple‰e nad ãelom;njegove kretnje so oprezne in premi‰ljene; govoripoãasi, prijazno, neodloãno: Oprostite, gospoddoktor, da sem takó svoboden in vas nadlegu-jem osebno.

MLAKAR Jako me veselí. Prosim, sédite. Kakó vam mo-rem postreãi?

STRNÉN Dovoli, prijatelj, da se poslovim; neãem te mo-titi, in vrh tega imam ‰e mnogo opravkov, ãehoãem jutri v Trst.

MLAKAR Samó ‰e trenotek … Oprostite, gospod doktor… Morda se oglasi‰ danes ‰e pri Olgi? Stori mito ljubav in sporoãi ji, da nocoj ne pridem po-njo. Obljubil sem ji, da jo povedem v opero; alito mi je nemogoãe. Jaz se ne morem zabavati,niti govoriti z njó besedice veã.

STRNÉN Da ne postane‰ sentimentalen v tej druÏbi.Kdo drugi bi te drugaãe razumel, kakor jaz.

MLAKAR Pa vrni se kmalu; zeló te potrebujem.

STRNÉN V kratkem ãasu. — Klanjam se, gospod doktor.

Odide.


13

âETRTI PRIZOR

Mlakar. Delak

DELAK Gotovo ste iznenadeni nad mojim posetom,blagorodje. Ali ‰tel sem si v prijetno dolÏnost,da vas povabim osebno —

MLAKAR Na va‰ znameniti shod? Hvala iskrena. Od ne-katerih strani sem Ïe ãul o tem shodu, — kajnameravate z njim? Kaj hoãete doseãi?

DELAK Jaz ãutim iz va‰ih besed, da vidite v meni nas-protnika —

MLAKAR Kaj imá to pri stvari?

DELAK Vi smatrate ta shod kot nekako demonstraci-jo proti vam; takó so vam poroãali in vi samìste prepriãani o tem. Tudi jaz sem naletel pomestu na podobne govorice, — in to je glavnipovod, da vas vznemirjam s svojo prisotnostjo.

MLAKAR Torej tajiti hoãete, kar je jasno, kakor na dlani:— da ste delali za ta shod Ïe pred meseci inmeseci, tiho in oprezno, kakor bi snovali zaro-to, — da ste hujskali, kjer se vam je ponudilaprilika, — da ste govorili o oholem gospostvu,o krutem samodr‰tvu, o korupciji in nemorali… Ali mislite, da je kdo dvomil, komú je bilonamenjeno vse to?


14

DELAK Priãakoval sem ta oãitanja, zató nisem iznena-den, ãeravno me globoko Ïalijo. Vi me imatena sumu, da spodkopujem na skrivnem va‰ugled, da vas trgam s prestola, na katerega vasje posadilo na‰e mesto. Ali to ni bil nikdar mojnamen, — in kak‰no korist naj bi imel jaz sampri tem?

MLAKAR Lahko je uganiti. In ãe zanikujete vse, ãemúpotem va‰e tiho rovanje, ãemú ta shod?

DELAK Dovolite, gospod doktor, da govorim odkrito.

MLAKAR To bi me jako veselilo.

DELAK Gotovo vas ne razÏalim, ãe vas opozorím navelike nedostatke v na‰em politiãnem Ïivlje-nju, zakaj poznate jih samí najbolje. Opaziliste Ïe lahko davno, kak‰na brezbriÏnost je za-vladala v nas gledé najvaÏnej‰ih vpra‰anj, kivzburjajo drugod duhove in vzpodbujajo kdelu in premi‰ljevanju. Kamor pogledate krogsebe, povsod ciniãna brezdelnost in leno za-na‰anje na vodnike. In ako jo ti zavozijo, akoravnajo z narodovim zaupanjem lahkomiselnoin pre‰erno, ne zmeni se za tó Ïiva du‰a …Drugod po svetu, — kak‰no Ïivljenje, kak‰napolitiãna zrelost! Ali tu v na‰em mestu, tu Ïi-vimo kakor za kitajskim zidom: staro, patri-


15

arhaliãno Ïivljenje; vsakdo je sreãen, da mu nitreba imeti svoje volje in svojega razuma.

MLAKAR To je torej nekako jedro va‰ega programa, kiga mislite razvijati v nedeljo na shodu. Toãkoo lahkomiselnosti vodnikov bi razpredli neko-liko ob‰irneje; dalo bi se povedati veliko zani-mivega.

DELAK Vi prihajate s svojim starim oãitanjem; to mezeló bolí. Ali preverjen sem, da ãutite samí, kajste zagre‰ili in koliko je trpel narod zarad va‰ihnapak. Treba bi bilo samó priznati, da se je za-vozilo in takó bi ne bilo veliko teÏav, da bi sespravil voz na pravo pot.

MLAKAR Dovolj, dovolj! Kar bi imeli ‰e povedati, spo-polnim si lahko sam. In jásnej‰e bi ne bili mo-gli razkriti svojih naãrtov, kakor ste to ravno-kar storili.

S pritajeno razburjenostjo: Vi govorite z máno,kakor bi me gledali Ïe pod svojimi nogami,kakor bi leÏal na tleh, nemoãen in uníãen, za-motan v va‰e zanke. Obãudujem va‰o nedo-seÏno previdnost. Niste me napadali javno innaravnost; dajali ste mi klofute in z drugo rokóste me boÏali. Raãunali ste odliãno: — pomilo-vali ste me in s svojim pokroviteljskim soãut-


16

jem sme‰ili. Kazali ste na moj pla‰ã, kjer sevam je zdelo, da je najbolj umazan in vzdiho-vali ste sentimentalno: »Ah, moj Bog, ne glej-mo tjà, ne sodimo ga, zakaj on je na‰ vodnik!«… In danes zahtevate, da se vam zjokam naprsih in priznam svoje grehe. Pri‰li bi do gos-postva brez boja in poleg tega bi se lahko ka-zali svetu v najplemenitej‰i luãi … Kakor semrekel: va‰ raãun je Ïenialen, a za danes ne ob-veljá. AranÏirali ste svoj neumni shod, da bime zvrnili na najlep‰i naãin; pa videti hoãemo,koga bo bolela glava po njem …

Pri desnih vratih: Vernik!

PETI PRIZOR

Prej‰nja. Vernik

MLAKAR Naroãite gospodu Jerebu in notarju Vranãiãu,naj prideta takoj k meni, brez odla‰anja, zakajãas je drag … Do nedelje sta samó ‰e dva dní,gospod doktor? … Poi‰ãite urednika Froléta;zdaj bo najbrÏe v kavarni; naj se potrudi tudion k meni. Recite vsem, da se pogovorimo ovaÏni stvari, in … da sem se premislil … Dobro


17

bi bilo, ãe naznanite to tudi Grudnu. Naj pri-dejo nemudoma.

Vernik odide.

·ESTI PRIZOR

Mlakar. Delak

MLAKAR Ali veste, gospod doktor, da sem vam zelóhvaleÏen? … Mislite si, odloãil sem se bil Ïe po-polnoma, da poloÏím roké navzkriÏ in se vampoklonim … Kakor vidite, znam govoriti zelóodkrito.

DELAK Hoteli ste —?

MLAKAR Takó je. Hotel sem se vam vdati, brez ugovo-rov, brez pogojev, brez najmanj‰ega hrupa. Alivi ste bili zeló neprevidni; síloma ste mi potis-nili oroÏje v roko, dasi ga nisem maral; in zdajglejte samí!

DELAK Vi zaãenjate boj, gospod doktor, in ne pomis-lite, da bo to le domovini na ‰kodo.

MLAKAR Meni se zdí, da sva pri‰la v pogovoru Ïe daleãdovolj, — da pustiva lahko fraze pri miru.

DELAK Blagor domovine vam je fraza?


18

MLAKAR Fraza! Prosvetljenost, o kateri ste govorili, —fraza! Napredek, politiãna zrelost, — fraza! Alivseh teh idealnih, bobneãih fraz potrebujetenujno, da doseÏete svoj smoter. Skovali ste si iznjih bodalo in ‰ãit obenem. Z njimi zakrivatesvoje hinavstvo in napadate lahko na najspret-nej‰i naãin vsakogar, ki vam stojí na poti. In tosem zdaj sluãajno jaz.

DELAK RazÏaljivo govorite; toda prosim vas, nadaljuj-te; besede, kakr‰ne so va‰e dana‰nje, so mijako dragocene.

MLAKAR Motite se, ãe se vam dozdeva, da govorím vrazburjenosti nepremi‰ljeno, da vam sam po-nujam lice za klofuto … Spraviti ste me hotelina polje, kjer vam morda nisem kos; ali jazvam ne sledím na tej poti, ker ne maram bojav temí, zahrbtnih intrig in tihega rovanja; tovse prepu‰ãam vam, zakaj meni se zdí neãast-no. A tega niste upo‰tevali, to je bila napaãnapoteza v va‰em naãrtu. Kar govorím danesvam, kar govorím svojim prijateljem, to hoãempovedati na va‰em shodu … in obenem posve-timo po kotih, kjer ste razpredli svoje pajãevi-ne; — kak‰en vtisek bodo napravile na soncu,to je va‰a stvar.


19

DELAK Tedàj odkrito hoãete priznavati korupcijo, ki jevladala pod va‰im gospostvom? Odkrito hoãe-te —?

MLAKAR Odkrito in naravnost! Kakor ste govorili prej visamí, — o lenobi, cinizmu in propalosti, — ko-likor daleã hoãete. Jaz izgubim pri tej igri veli-ko, vas pa bo uniãila in va‰a misija bo konãa-na.

SEDMI PRIZOR

Prej‰nja. Jereb, pri vhodu

JEREB starikav ãlovek z redkimi, sivimi brki, zaspanimobrazom in naoãniki na nosu: Klanjam se, go-spôda! Ravnokar sem naletel v kavarni na tvo-jega pisarja, ki je iskal Froléta, in poÏuril semse, da ti ustreÏem … Hm … znamenite pogo-vore, kakor se vidi … da, da, ãasi so resni, gos-poda moja … in nekako razburjena, hm? Da,da!

MLAKAR Takó je; razpravljala sva delikatna vpra‰anja,— ali ne, gospod doktor? Ako Ïelite, lahko pri-sostvujete na‰i mali konferenci; ne bo niã po-sebnega, niã tajnega.


20

DELAK Ne, ne … hvala lepa; vi ste preprijazni, gospoddoktor. Zamudil sem se celó dalje, kakor semhotel, zató dovolite, da vas zahvalim za vljud-ni vzprejem in se poslovim.

MLAKAR ·koda, da takó hitite; povedali bi lahko ‰e kajimenitnega, ali ne upam se vas zadrÏávati …Na svidenje!

DELAK Z bogom!

Odide.

OSMI PRIZOR

Mlakar. Jereb

JEREB Imela sta kaj interesantnega s tem Delakom?Ti si vznemirjen … hm … razjarjen.

MLAKAR Poglej me, Jereb, — ali izgledam kakor ãlovek,ki mu je prisojeno samó ‰e kak‰nih ‰tirinajstdni? Ali me zapu‰ãata razum in fantazija — aliso moje oãí oslepele, moji ãuti oslabeli, — alividi‰ na mojem obrazu smrtne poteze?

JEREB Znamenita vpra‰anja … hm.

MLAKAR Ti ne zapazi‰ niãesar? âudno … In misli si:Delak je pri‰el ravnokar k meni, da si izgovorídedi‰ãino za umirajoãim.


21

JEREB âudovito … hm, in precèj nejasno. âemú pra-vi‰, da te je poãastil Delak?

MLAKAR Kar je poãel zadnje mesece, to ti je znano — ino tem nameravanem shodu?

JEREB Natanko. In ti mu nisi stopil na prste, kakorsmo ti svetovali … da, da.

MLAKAR Doslej sem imel razlogov za svoje odla‰anje, —a zdaj je stvar dozorela. Delak je takó ponosenna svoje uspehe, da je zahteval od mene na-ravnost, naj se mu vdam na milost ali nemi-lost, odstopim svoje mandate, skesano poto-Ïim svoje grehe in zlezem solzan in osramoãenv svoj kot.

JEREB Jako veliko je zahteval. In ti si ga potipal … hm,krepko potipal?

MLAKAR Kakor je zasluÏil; a na shodu v nedeljo ga raz-krijemo do nagega.

JEREB Zdravo bi bilo, hm, jako zdravo, in skrajni ãasje. V mestu stojé stvarí tu pa tam precej slabo… hm. Delak je bil priden … da, da.

MLAKAR Treba je zvedeti natanko, kakó govoré po go-stilnah in kavarnah, kak‰ne neumnosti so raz-trosili Delakovi ljudjé. Ali kaj je jedro vseh go-voric, kaj si sli‰al ti sam?


22

JEREB Niã trdnega … hm. Same splo‰ne stvarí, neza-dovoljnost brez doloãnih vzrokov. Veliko vlo-go igrá pri vsem tudi tvoje … hm … privatnoÏivljenje … da, da; oprosti!

MLAKAR To se pravi, moja nemoralnost.

JEREB Takó jo imenujejo ãasih, in tudi bolj jasno …hm. Ti daja‰ ljudem pohuj‰anje, kakor pravijoin tvoje ljubice niso … hm … svetnice; da, da.

MLAKAR In to so zapazili ‰ele zdaj, ko ãutijo, da se majèpod menój; dokler sem jim stal pretrdno, seme níso dotikali. Ali jaz jih odvadim stikati pomoji spalnici in sezati z umazanimi prsti vstvarí, ki jih ne brigajo.

DEVETI PRIZOR

Prej‰nja. Vranãiã, Frolè — pri vhodu

MLAKAR Dobro do‰la; zeló sta mi ustregla, da sta se po-trudila takó hitro.

VRANâIâ Kakor mi je sporoãil Vernik, si se premislil, —v kak‰nem oziru?

MLAKAR Pustili smo vajeti iz rok in zdaj imamo posle-dice. Pri nas je vse v neredu in hujskaãi in agi-tatorji Delakovi imajo lahko delo. Zató je nuj-


23

no potrebno, da se domenimo, kaj je ukreniti… Prosim, sédite.

FROLÈ Vzbudil te je torej ‰ele ta shod. Zadnjih parmesecev smo tavali s svojim listom kakor v po-lutemi. Jaz sem sicer nekoliko vedel, kaj poãnókrog nas, ali prijeti jih nisem mogel nikdar naobãutnem mestu; delali so takó na lahko, da siudaril v meglo, kadar si jih hotel zadeti.

MLAKAR A zdaj se pokaÏejo na jasnem, kar nam morebiti samó ljubó … Odloãnih prista‰ev, ki biimeli kaj talenta in vpliva, Delak sploh ne mo-re imeti veliko?

FROLÈ Jaz mislim, da jih nima. Kakor je govoril indelal megleno in negotovo, bilo je skoro ne-mogoãe, da bi si pridobil navdu‰enih prijate-ljev, ki bi jasno vedeli, kaj hoãejo.

VRANâIâ Toliko veã pa imá prikritih, ki so se vrgli v svo-jem vedenju popolnoma po njem. Slinijo se inzabavljajo obenem, da jim ãlovek ne more po-gledati v du‰o.

FROLÈ Recimo, prijatelj Gruden … Kdo bi si bil mislilo njem!

MLAKAR Gruden? On je vendar tvoj najbolj‰i sotrudnik.


24

FROLÈ Sodil sem ga po ãlanku, ki mi ga je izroãil vãe-raj. Pisal je o politiãnih znaãajih … da na prili-ko ni vseeno, kakó se vede v svojem zasebnemÏivljenju ãlovek, ki ga je izvolil narod svojimvodnikom in mu izroãil svoje zaupanje …skratka, jako idealno in bedasto, — in vrh tegase je videlo precèj jasno, kam je meril.

MLAKAR Hinavci! In on je imel svoje dní najumazanej‰ijezik, kadar je pil do pozne noãí, — moje vinoin v moji druÏbi.

JEREB Hm … govori se tudi o Strnénu, da, da; pa to somorda bajke.

VRANâIâ O Strnénu nisem ãul niãesar.

MLAKAR Prazno! Bil je ravnokar pri meni in jaz ga po-znam.

FROLÈ Stanje je tako, da se moremo zana‰ati na ma-lokoga.

MLAKAR Zató nam je napravil Delak s svojim shodompravo uslugo. Razkrinkajmo ga brezobzirno;osvetliti je treba natanko vsak njegov tihotap-ski korak. Z ironijo ga je treba uniãiti; — kdorse osme‰i, ne more biti veã patetiãen; in Delakje brez patosa, kakor jezdec brez konja. Ne muugovarjati; to bi mu bilo samó prijetno; ne seprepirati z njim. On bo govoril idealno; govo-


25

rite idealno tudi vi in políjte ga mimogredé ssarkazmom. Pravil bo o neznosnih razmerah vna‰em mestu, — storíte to tudi vi in glejte, dabote slikali ‰e veliko bolj ãrno, kakor on sam;ako mogoãe, — in mogoãe je vse, — obrnitestvar takó, da zvalite krívdo nanj in na ljudínjegovega kalibra, na hujskaãe in hinavce …Ali njegove skrite prista‰e pustite v miru, bo-dite z njimi prijazni in stavite jih visoko nadDelaka; poniÏajte in osme‰ite ga pred njimi, dajih bo sram vodnika in uãitelja … Napósled pasi izposodite od njega sentimentalnost in toÏi-te ljudém, — kak‰ni umazani oblaki podle za-visti in gospostvaÏeljnosti so se pripodíli nadna‰e mirno mesto, — in tako dalje.

FROLÈ Torej boj do skrajnosti.

MLAKAR Hoãejo ga, — in ti ima‰ veliko nalogo. V istemsmislu naroãi krepkih, bombastiãnih ãlankovza svoj list in glej, da pridejo v mnoge roké …V podlistku sme‰i in karikiraj, — to je pikant-no in ugaja ljudem … Medtem pa delajte medsvojimi znanci, posebno med onimi, ki so bilipovabljeni na shod. âasa imamo samo ‰e dvadní.


26

DESETI PRIZOR

Prej‰nji. Vernik, — pri vhodu

VERNIK Gospod Gruden se je oprostil.

MLAKAR To je zdaj razumljivo.

VERNIK Paã pa sem naletel v kavarni na Prosena, ki mije izroãil pismo za vas.

MLAKAR Kaj hoãe?

VERNIK ti‰je: Pravil je tudi meni samemu o gospo diã-ni Zarnikovi.

MLAKAR Kaj vam je pravil?

VERNIK Da se varujte Strnéna.

MLAKAR Dajte mi pismo … Dovolite, da vas ostavim zadvé minuti. Pomenite se o na‰ih zadevah inpotem mi povejte rezultat.

Odideta v pisarno.

ENAJSTI PRIZOR

Jereb. Vranãiã. Frolè

FROLÈ po kratkem molku: Torej?

JEREB Jako gospodovalen … hm, jako energiãen, da,da …


27

VRANâIâ Odkrito in jasno, — meni preseda Ïe velikostvari. âasih se zdim samemu sebi, kakor bisluÏil za hlapca pri njem. On je vsekakor veliktalent in ko bi hotel, koristil bi veliko. Ali ãud-no je, zakaj bi se ravno njemu takó brez-pogojno klanjali. Kaj je storil takó slavnega,kakó je zasluÏil to kleãeplastvo, ki ga uÏiva odvseh strani?

FROLÈ Pridobil si je zaupanje narodovo, — kedaj, za-kaj in kakó, to je njegova stvar. Sicer jaz za svo-jo osebo nisem bogve kakó navdu‰en zanj: onje trd gospod in ne trpí v listu nobene samo-stojne besede. To me je razjarilo velikrat, alisklonil sem hrbet.

VRANâIâ Sanja se mi, da to gospostvo ne bo trajalo veãdolgo.

JEREB Znamenja kaÏejo … hm, teÏki oblaki. In on niveã tisti, kakor je bil ãasih … da, da.

VRANâIâ On ni veã tisti. Zarad njegove malomarnostismo ãakali toliko ãasa brez dela in gledali, ka-kó so rojíli krog nas Delakovi ljudjé. Njemu seje ljubilo takó in zdaj zopet se mu ljubi, da pre-hitimo, kar smo zamudili in zastavimo glavezanj.


28

JEREB In recimo, da propade … hm, mogoãe je, po-tém smo na suhem ali kakó podobno … hm;da, da.

FROLÈ On se smatra mogoãnim in nedotakljivim, ka-kor je bil doslej … »Priznávajte, ne ugovarjaj-te, smé‰ite!« — To bo ‰lo teÏkó! Ali naj prizna-vamo, kaj je poãel in govoril pri zadnjih volit-vah, — in kaj ni govoril, kadar bi bil moral kajstoriti v korist mesta in naroda? Ali naj molãi-mo in pritrjujemo, ãe se bodo drgnili ob nje-govo osebo in prijetno domaãe Ïivljenje?Bojím se, da se ne osme‰i sam, — in kakó botakrat?

JEREB Hm, da, da: kakó bo takrat?

VRANâIâ âe se zgrudi on, potegne nas s seboj in tu namostane samó dvoje: — ali se pribliÏamo Dela-ku —

FROLÈ Ali pa?

VRANâIâ Jasno: — ali pa Ïrtvujemo njega in Delaka in sevzdrÏimo samí na starem programu.

JEREB Stari program je sam doktor Mlakar, — in breznjega ostane prazen in sme‰en, vsaj za nekajlet … da, da.


29

FROLÈ Jaz mislim, da je treba vztrajati poleg njega dovolitev, — a do shoda gotovo. Mlakar je odli-ãen govornik, kar pa Delak ni in nihãe njego-vih ne; zató je ‰e mogoãe, da se izreÏe.

DVANAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Strnén, — pri vhodu

STRNÉN Ah glej, — sami prijatelji … Kaj mislite, kaj pra-vite k temu?

VRANâIâ Zopet novice.

JEREB Nemirni ãasi … hm, jako nemirni, da, da.

STRNÉN Gotovo ste sli‰ali samí. V tem kratkem ãasu sedoktor vendar ni spreobrnil. On obupuje, rokéso mu omahnile, pokoja si Ïeli, — na veliko ra-dost Delakovo.

VRANâIâ — Ki je bil takó bedast, da ga je zopet silomapotisnil v boj.

STRNÉN Kakó?

FROLÈ On hoãe boj, — skrajen, brezobziren. Da ste gasli‰ali ravnokar!

STRNÉN Torej zopet nov obraz. Jaz ga ne poznamn veã.Izpreminja se vsako minuto; zdaj govori sa-njarsko, sentimentalno, kakor ‰estnajstletna


30

punca, in hipoma bíje zopet krog sebe, kakorbi se bil vzbudil iz spanja. Danes se mu gnusipolitika in veselja‰ko postopanje, Ïelí si tihe,romantiãne samote med gorami in gozdovi, —jutri pa se vrÏe s potrojeno silo v hrup in ‰um,da Ïiví in uÏíje, kar je zamudil.

VRANâIâ Kaj ga je napravilo takega? ·epetajo si o noviljubezni.

FROLÈ Gruden mi je pravil nekaj o Zarnikovi Pavli;peli so ji menda celó podoknico na njegov ra-ãun.

VRANâIâ Pavli? — S to ima‰ tudi ti nekaj opravka,Strnén, kakor se ãuje; —to se pravi, gotovegane vem niãesar.

STRNÉN Kaj ti pride na misel … A Mlakarja je popolno-ma uniãila. Postal je zarad njé mleãnozob ‰tu-dent. âe pojde takó dalje, doÏivimo v kratkemãasu propàd njegove slave. Volitve so blizu,pod nogami se mu majè in on leta za dekleti.

JEREB Slabo, hm … treba je stvar premisliti.


31

TRINAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Mlakar, — iz pisarne

MLAKAR Ti si Ïe tukaj, Strnén? To je dobro … Misli si,jaz sem sli‰al Ïe toliko zanimivega v tem krat-kem ãasu.

STRNÉN Prijatelji so mi povedali, da si se premislil.

MLAKAR Povedali so ti? Jako interesantno … A daj ti,Strnén, da te od blizu pogledam; prav v obràz,v oãi …

STRNÉN Ti se mi vidi‰ zeló vznemirjen, prijatelj.

MLAKAR Ah, kakó prijazno … kakó se zanima‰ zame …Povej mi, Strnén, ali zna‰ ti lagati?

STRNÉN Kak‰no vpra‰anje!

MLAKAR âudno, kajneda … Ali rad bi te pra‰al ‰e kajdrugega, veliko drugega … in ‰e bolj intere-santnega.

VRANâIâ Vidva imata zasebne stvarí, kakor se dozdeva,zató je paã umestno, da vaju ne motimo.

MLAKAR Ah, dragi moji, prosim vas, oprostite … midvakonãava kmalu … A naposled pa na‰a stvar tu-di ni tako nujna; pomenimo se lahko ‰e jutri,ali pojutri‰njem, — ali pozneje; ãasa je veliko!

FROLÈ In pri tem ostane, kar si bil prej odloãil?


32

MLAKAR Kakó? Jaz sem bil prej odloãil? Nò, ako sem bilodloãil, torej naj ostane, —ali pa naj ne ostane;napósled je to paã vseeno.

JEREB Torej … hm … takó … da, da!

VRANâIâ Kakó tedàj stojímo? Kaj je storiti? Treba bi sebilo posvetovati natanãneje in doloãiti jasno,kakó se je ravnati.

MLAKAR Da … mi se bomo posvetovali in doloãili … ke-dar hoãete, kar hoãete.

FROLÈ Dovolite tedàj, da odhajamo … Klanjam se …Na zdravje, Strnén!

MLAKAR Hvala, prijatelji, da ste bili takó prijazni … jakome je veselilo …

Jereb, Vranãiã, Frolè — odidejo.

·TIRINAJSTI PRIZOR

Mlakar, Strnén

MLAKAR Ti vidi‰, Strnén, jaz sem popolnoma miren, ka-kor bi se ne bilo niã zgodilo; jaz ne jokam, nerazsajam, — ali ni to ãudno?

STRNÉN Kaj se ti je pripetilo? Ti si stra‰en.

MLAKAR Ne, ne odmikaj se; ãemú se me boji‰? … Ti pra-‰a‰, kaj se mi je pripetilo? … Jaz sem odkril


33

pred teboj svoje srce, poznàl si vsak njegovnajskrivnej‰i kot; zate nisem imel tajnosti, kerse mi je zdelo, da si moj prijatelj … Ti pa si sena tihem smejal, kadar sem ti toÏil, kakorotrok; rogal si se mi, kadar sem ti pokazal svo-jo du‰o … Povej mi, kaj si mislil na skrivnem,ko sem ti govoril o Pavli in o svoji ljubezni?

STRNÉN malovaÏno: Ah, to te je takó vzburilo? Na uhó soti pri‰lè govorice, da — na kratko, da ljubku-jem s Pavlo. Tudi jaz sem naletel danes Ïe napodobno neumnost, — ravnokar tu pri tebi.Pravil jo je Frolè — ali Vranãiã; ne spominjamse.

MLAKAR In ti tají‰? Varati me hoãe‰ ‰e dalje, ker vidi‰,kakó sem postal lahkoveren, zaupen kakorotrok, da nimam veã svoje volje, da te ne vi-dim, ãetudi se mi roga‰ v obràz. Zasmehuje‰me lahko svobodno; verjamem ti, kar hoãe‰,kolikor hoãe‰, — samó laskaj se moji ljubezni,boÏaj in tolaÏi moje trpljenje. Reci mi, da je nepozna‰, da se ne briga‰ zanjo, — in jaz ti verja-mem; verjamem ti, ãe mi reãe‰, da ne ljubi onanikogar, kakor mene samega; — da priãajo oljubezni njeni bojeãi pogledi, da mi odtegujeroko iz ljubezni, — da je sama ljubezen vzrok


34

njenemu odmikanju in molãanju, kadar stojímpred njó. Povéj mi kakr‰no hoãe‰ krasno laÏ injaz ti jo verjamem … Ah glej, prijatelj, ti mevidi‰ uniãenega, nesvestnega od ljubezni, zatóbi bilo brezsrãno od tebe, da bi me varal … Po-vej mi resnico in, — gotovo, jaz ti ne poreãemÏale besede; dam ti rokó, svojemu prijatelju,samó povej mi resnico, ne varaj me …

STRNÉN Govori jasno in trezno, da ti morem odgovar-jati.

MLAKAR Ti se ãudi‰ moji razburjenosti, — ali pri‰ló jetakó nenadno, da mi je postalo megleno predoãmí … Povedali so mi, da jo ljubi‰ in da ti onavraãa ljubezen; da si si jo osvojil popolnoma;da so te videli z njó v drevoredu; stiskala sta seza roko in ‰epetala …

STRNÉN In takó si prepriãan, da sem te izdajal, svojegaprijatelja?

MLAKAR Ali je resnica?

STRNÉN Dovoli, da se poslovim.

MLAKAR Zakaj ne odgovori‰?

STRNÉN Ne Ïali me z vpra‰anji; jaz ti ne odgovarjamnanja. Neãastna so zate, ne zame.


35

MLAKAR po kratkem molku: Ne hodi, oprosti mi! … Ti nemore‰ vedeti, kakó sem trpel v teh kratkih mi-nutah … Ali zasluÏil sem to trpljenje … Glej, ni‰e dolgo, kar sem ti pravil, da se iztrgam Ïiv-ljenju, da se odloãim popolnoma od svoje pod-le preteklosti, — a trenotek potem sem sezgrudil v prepàd nazaj, v roke oholosti in ãa-stihlepju, — zatajil svoje srce in svojo ljubezen… A jaz ne maram veã omahovanja … Kakornikdar prej, ovladalo mi je du‰o hrepenenje potihi, nedolÏni sreãi, po sonãni romantiki. Od-sloviti hoãem vse svoje nizke Ïeljé, vse kar mije doslej uklepalo duhá, da se ni mogel po-vzdigniti visoko nad zemljo. Svobodno in mir-no stopim potém pred njene oãí, pred njen za-upni, otro‰ki obraz, — in njeni pogledi se mene bodo veã plaho ogibali, njena roka se ne bostrahom umikala moji … Ali prijatelj, ti si brez-ãuten; ti ne vidi‰ ãudovitega ognja, ki se razlí-va po mojih prsih, —in ne razume‰ me …

STRNÉN Jaz ãutim s teboj globoko in odkrito, — ali ãe-mú bi ti prigovarjal polblaznemu? Ti paã nisipremislil trezno, kaj hoãe‰ storiti; — in kakóbodo sodili ljudje? Da si se umaknil od utruje-nosti in iz strahú pred nasprotniki; tvoji senti-


36

mentalnosti se bodo smejali, a malo jih bo, dabi ji sploh verjeli.

MLAKAR âemú govori‰ takó pusto? Zakaj se ne veseli‰ zmenoj?

PETNAJSTI PRIZOR

Prej‰nja. Olga, — pri vhodu

OLGA To je lepó od tebe, da si me priãakoval; misli-la sem skoro, da mi uide‰, kar bi ne bilo pravniã ãudnega, kakr‰en si postal. Obljubi‰ mi, dame povede‰ na zabavo, in v zadnjem hipu miodreãe‰, brez vsakega pametnega razloga, —ker se ti enostavno ne ljubi … Stra‰en ãlovek!A zdaj se naglo pripravi, da ne prideva prepoz-no; uvertura je gotovo Ïe priãela.

STRNÉN Oprosti, prijatelj; v najinem preÏivahnem raz-govoru sem ti pozabil povedati, da gospodiã-na Olga nikakor ni hotela vzprejeti tvoje odpó-vedi. In kakor se meni zdi, imá ãisto prav; poj-di v opero, da se razvedri‰.

MLAKAR Ne morem in torej ne pojdem … Jako Ïal mi je,ali jaz se zabavam najraj‰i sam. Oprosti mi,Olga.


37

OLGA Zelo si hudomu‰en. Da bi govoril resno, tega sine morem misliti.

MLAKAR Hudó mi je, ãe te Ïalim; ali jaz ne pojdem nedanes, ne jutri, nikdar ne. Zabavaj se sama,dam ti vso svobodo; hodi v opero, v koncerte,v vesele druÏbe. Mene bo veselilo, ãe me bo‰lahko pogre‰ala.

OLGA In takó mirno govori‰, ko mi daje‰ slovó, kome peha‰ od sebe? Ne zdí se ti vredno, da bimi povedal, kaj sem ti storila, kedaj sem te raz-Ïalila … Ali saj tega ne zahtevam od tebe, — neopraviãuj se, ne i‰ãi izgovorov in izmi‰ljenihvzrokov … O, jaz sem videla to Ïe davno; ni-sem hodila za teboj, nisem te nadlegávala zvpra‰anji, niti nisem poizvedávala pri tvojihprijateljih, — a vendar sem ãutila iz tvojih naj-prijaznej‰ih besed, da sem ti zoprna, da se mehoãe‰ iznebiti. âemu mi nisi povedal tega prejin naravnost? Zakaj nisi priznal, da si se menaveliãal, da ljubi‰ drugo, ki te zná lep‰e zaba-vati, kakor jaz.

STRNÉN Stvar je postala zeló delikatna, zató dovoli, date ne motim.

MLAKAR Ostani, Strnén; z gospodiãno konãava takoj …Kaj je treba teh ob‰irnih besed, ãemú se raz-


38

greva‰? Ako jo zahteva‰, — ne vem, zakaj bi tizakrival resnico; — jaz ti ponujam roko v slo-vó, ne bodi uÏaljena.

OLGA Oh ne, ne misli, da bom jokala pred teboj, date bom prosila ene same prijazne besede v slo-vó. Ali prosim te, povej mi, — kakó te je oãa-rala? Kakó je govorila s teboj, kakó se je smeh-ljala, kako ti je gledala v obraz, da te je moglatakó osvojiti? RazloÏi mi to skrivnost. Pavla nilepa in vendar mi je ugrabila tvojo ljubezen.

MLAKAR Ne izgovarjaj njenega imena.

OLGA Ah, boji‰ se, da bi je ne oneãastila? Kakó mo-ralno! … In ‰ele zdaj si se spomnil na svojoãast? … Ali sem se kazala kdaj drugaãno, kakorsem bila v resnici? Ali nisi vedel sam, kjé si mepobral in kak‰no? Nikdar ti nisem skrivalasvojega Ïivljenja; povedala sem ti sama, kak‰-no teló objemlje‰, kak‰na ustna poljublja‰ …âemú si me vodil s seboj? Zakaj me nisi pustilv Trstu? … Naroãil si mi lepe sobe, napravljalmi elegantne obleke, kazal me ljudem, ali semte vsega tega prosila? … Ti sam si se skloniltakó nizko k meni in zdaj nima‰ pravice, da bime zaniãevàl.


39

MLAKAR Ne oãitaj mi, ne muãi me … Povej mi, kaj zah-teva‰ od mene? Govori, — ali Ïeli‰ denarja?Zahtevaj kar hoãe‰, samó ostavi me, ne muãime dalje.

OLGA Ah ne, uboÏãek moj, jaz nisem neusmiljena;zabavaj se s Pavlo svobodno; — gotovo, jaz tine bom kalila pokoja; svoj denar shrani zase in— zanjo; vzdrÏim se brez truda, kakor bi sebila tudi doslej lahko brez tebe … In ne misli,da se Ïalostim; ni moja navada; takih trenot-kov sem videla Ïe veliko do danes … A tudi ni-mam obilo vzroka; kakor se vidi, nisi veã veselin kratkoãasen, — in veselje je moj element …Z bogom! … Sploh pa se morda ‰e kdaj vidimo.

MLAKAR Oprosti mi, Olga, nisem te hotel raniti.

OLGA Brez skrbí, tega tudi storil nisi … Z bogom, go-spod Strnén.

STRNÉN Klanjam se, gospodiãna Olga!

Olga odide.


40

·ESTNAJSTI PRIZOR

Mlakar. Strnén

STRNÉN Pokazal si ji vrata precej surovo … In ona jeimela ãisto prav s svojimi oãitanji.

MLAKAR âastitaj mi in ne grajaj me. Zdí se mi, kakor bise bil osvobodil gnusne verige, ki me je veza-la na preteklost … Kakó se ãutim lahkega insvobodnega, kako se izlíva novo, lep‰e Ïivlje-nje v moja prsa … A treba je ‰e veliko, prednoga morem uÏívati s popolnim razko‰jem …Najprvo in glavno: — povej mojim in svojimprijateljem, da sem sit politike in spletkarstva,da odlagam svoje mandate, — in nadaljnje ko-rake naj storé, kakor se jim najbolj‰e zdí. Ko bime kdo napadal, naj me branijo ali ne, — po-polnoma svobodno.

STRNÉN To je tvoja resna volja?

MLAKAR Kakor vidi‰ … In zdaj v opero; dejal si, da sempotreben razvedrila … Ali hoãe‰ z menoj? Zdise mi, da pride tudi Pavla.

Zástor pade


41

DRUGO DEJANJE

Salon pri profesorju Maku; na desni obednica,na levi profesorjeva soba, v ozadju vhod; na

desno — zadaj — vrata v Pavlino sobo

PRVI PRIZOR

Makovka. Pavla. Mak med vrati svoje sobe

MAK neroden, star ãlovek z razoranim naivnim obra-zom: Ali ‰e ni bilo Strnéna?

MAKOVKA Vsak ãas mora priti, kakor je obljubil.

MAK Kadar pride, povej mu, da ga teÏkó priãakuje-mo … Ah, to so novice —

Vrne se v sobo.

MAKOVKA Samó pomisli, kaj bi bila ti brez mene; de-lavka v tovarni morda, ali ‰e kaj slab‰ega. Todajaz sem se te usmilila, ker sem bila predobre-ga srca … Zakaj te ni vzel kak‰en drug sorod-nik, — saj jih je bilo veliko! Pa niso bili takó ne-umni, kakor jaz … Takrat seveda nisem mogla


42

misliti, kako mi bo‰ plaãevala mojo dobrotlji-vost.

PAVLA drobna postavica; bled, stisnjen obràz; velike oãi,nemirne in sanjarske: Jaz vam nisem storila niãhudega, prav niã, da mi oãitate nehvaleÏnost.

MAKOVKA Sramoto mi dela‰, da gledajo ljudjé za me-noj … âemú so ti napravljali podoknico Mla-karjevi pisarji? Brez vsakega vzroka? Po mestugovoré, da si njegova ljubica. In brez razloga?— Kaj takega si ne izmislijo na lepem.

PAVLA To ni res … ni res.

MAKOVKA Od tebe se nadejam lahko vsega … âemúposeda‰ potuhnjeno po kotih in molãi‰ in gle-da‰ v tlà, kakor bi imela zakrivati kak‰no hu-dodelstvo? Druge so vesele in zdrave, ti pahodi‰ okoli kakor duh, da se te ãlovek bojí … Inpred svetom se pomiluje‰ in pove‰a‰ glavico,kakor bi ti bilo bogve koliko hudega, — da simislijo: »Revica, uboga revica! Kakó je soãutjavredna! …« In ti ve‰ dobro, da me s tem sra-moti‰ in v stran potíska‰ …

PAVLA Ali zakaj me muãite? Zaklenite me v sobo, nepokaÏite me nikomur, jaz vam bom hvaleÏna.Pustite me sámo, ãe vas Ïalim pred drugimi …


43

Nikdar vas ne prosim, da me vzemite s seboj vdruÏbo, — zakaj mi oãitate, da se vsiljujem.

MAKOVKA Ti ãuti‰, zakaj se dela‰ nesreãno in zapu‰ãe-no. Za tvoj obràz bi se paã nihãè ne zmenil, —in ker se ti zdi, da nisi dovolj lepa, hoãe‰ bitiinteresantna; — oh, jaz te poznam, jaz razu-mem vsako tvojo besedico. Pa ne misli, da se tikaj posreãi; s samo interesantnostjo ne ulovi‰nikogar … âemú se joka‰? Jaz ne bom gledalatvojih rdeãih oãi, — spravi robec!

DRUGI PRlZOR

Prej‰nji. Vranãiãevka in lvanka, njena hãi

MAKOVKA To je lepó, gospá Vranãiãeva, da se nas ven-dar enkrat sponmite. Koliko sem Ïe mislila, za-kaj nas tako redkokdaj poãastite … In hãerka,— moj Bog, kakó je krasna; kakor roÏa; — lah-ko ste ponosni, milostiva.

VRANâIâEVKA Ah, same skrbí, — saj veste, kako je zotroci … In gospodiãna Pavla, va‰e zdravje na-preduje, kakor se vidi; danes so liãeca ‰e dovoljrdeãa. Jaz sem zmerom rekla, da ta bolezensãasoma mine; le potrpite, gospá Makova,kak‰na krasotica bo ‰e iz njé …


44

MAKOVKA Tako malo imam upanja; bleda je kakor rju-ha in nobena stvar je ne veseli. Samo ãasih seza trenotek malo popravi, da ãlovek Ïe priãa-kuje najbolj‰ega, — ali takoj spet vse izgine.

VRANâIâEVKA Îalostno, res Ïalostno; lahko si mis-lim, koliko je to trpljenja. Ali nikar ne obupaj-te. Jaz sem poznala nekega dekleta, — mojbog, da bi jo videli: — sam okostnik, reãemvam; koÏa je na obrazu kar takó visela od nje— in oãí vdrte, kakor pri mrliãu … Pa jo poglej-te danes: rdeãa je kakor krí in polna in okrog-la; omoÏila se je in imá Ïe dvoje otrok.

MAKOVKA Ali to se ne pripetí velikrat, take ãudovitespremembe, — in jaz se bojím za Pavlo. Da biimela vsaj kaj razvedrila, — toda niã se ji neljubi.

IVANKA Pavli: Ti si gotovo Ïe dovr‰ila svoj prt; jaz pa nepridem s svojim nikamor; od zaãetka sem takódelala; ves dan sem vezla; komaj sem imelaãasa, da bi kavo spila. Zdaj pa leÏi tam v kotu,ves zamazan. Kadar ga vzamem v roko, mineme vse veselje; samó da bi naredila do polovi-ce, potem bi Ïe ‰lo.

PAVLA Ivanka, stori mi veliko uslugo; ali hoãe‰?

IVANKA Kar zahteva‰.


45

PAVLA Ti si veliko bolj razumna kakor jaz in dobi‰laÏje kak‰en pameten vzrok …

IVANKA O —!

PAVLA Jaz bi ‰la nocoj rada ven, nekako ob ‰estih, ali‰e prej. Izmisli si ti kak‰no pretvezo, da mevzame‰ s seboj, kadar odide‰, — toda prej alipa pozneje, kakor tvoja mama.

IVANKA Ah, ti ima‰ sestanek?

PAVLA Povem ti med potjo.

VRANâIâEVKA — Verbiãevka mi je pravila, in ona jeãula o tem pri Bernótovih. NajbrÏe je vse sku-paj sama ãista izmi‰ljotina; ljudjé so hudobniin gledajo, kakó bi izna‰li o ãloveku kaj nespo-dobnega. Meni je celó Ïal, verjemite mi, gospáMakova, da sem vam opomnila o tej stvari.

MAKOVKA Oh, — oh, — in jaz nisem niti slutila. Mojeoãí … moj bog, — moje oãí … kje sem jih ime-la? Gotovo je resnica vmes, drugaãe bi ne go-vorili … Pavla, ali si Ïe pokazala gospodiãniIvanki svoj prt? Dovr‰ila ga je Ïe skoro, samo‰e dva, tri dni …

VRANâIâEVKA Kakó je pridna! — Tu ima‰ vzgled,Ivanka. Mislite si, niti do polovice ‰e ni pri‰las svojim.


46

PAVLA Pa jaz sem veliko prej priãela, in tudi je deloslab‰e … Pojdi, Ivanka.

Pavla in Ivanka odideta v Pavlino sobo.

TRETJI PRIZOR

Makovka. Vranãiãevka

MAKOVKA Prosim vas, gospá Vranãiãeva, povejte mivse, do piãice … Ah, ali vidite, kakó sem vzne-mirjena? Da mora imeti ãlovek vrh vsega ‰e ta-ke skrbí … Zadnjiã z Mlakarjem, — saj ste go-tovo sami sli‰ali, kak‰ni ‰kandali so bili to, —in zdaj zopet —! Ah, samo sramoto imam stem dekletom.

VRANâIâEVKA Vse je najbrÏe navadna govorica, brezvsakega smisla; nikar se ne vzburjajte takó sil-no. In tudi, ãe bi bila resniãna ta govorica, kajje potem hudega? Vsako dekle ima kak‰noznanje in ni treba, da bi bilo kaj pregre‰negavmes. Pavla je pametna in po‰tena in Strnénne verjamem, da bi nameraval kaj slabega. Onbi bil celo dobra partija … in ãe resno misli …

MAKOVKA Ali on ne misli resno! — Kaj ne poznate Pav-le, kaj je ne vidite, kak‰na je, — da lahko zaspívsak ãas in ne vstane veã. Kdo jo bo jemal?


47

Nihãè ni takó neumen, da bi se hotel zdruÏitiz bolehno stvarjo, ki morda nima niti par me-secev veã pred seboj. âe bi imela kaj premo-Ïenja, potem bi bilo Ïe na kak‰en naãin ra-zumljivo … ali takó! In posebno ‰e ta Strnén.On je preveã praktiãen, da bi se lahkomiselnonavezal na jetiãnega dekleta, ki nima toliko, dabi si kupila poroãno krilo … Pa da ona samatega ne ve.

VRANâIâEVKA NedolÏna je ‰e, — in kadar jo vidim,kakó strmí prédse, zdi se mi, kakor da Ïiví vsanjah, tam kjé daleã v kak‰nem drugem sve-tu. Potem seveda ne razume Ïivljenja in ne po-zná ljudi.

MAKOVKA Takó malo, kakor bi bila pri‰la ‰ele danesmednje … Jaz sploh ne vem, kaj bi si mislila otem otroku. Roké drÏi v naroãju in sanja …sanja. Ko bi je ne vzbudila, sedela bi ves dantakó in morda vso noã. Vsak trenotek se za-misli in potem ne vidi nikogar veã in niti nesli‰i, kadar jo pokliãem … Bogve, ali je to pri‰loiz romanov; — pa njena mati je bila tudi taka.

VRANâIâEVKA Imeti bi morala kak‰no primernodruÏbo.


48

MAKOVKA Ne mara nikogar; izpregovorí par besed inse skrije. Meni se zdí, da je tudi v njeni bolez-ni veliko vzroka. Nervozna postane, ãe vidi, dase kdo zanima zanjo, da jo soãutno gleda ali onji govorí … Vi ne veste, kakó mi je sitno tonjeno vedenje. Ljudjé bi si lahko mislili, da jenjena vzgoja takó slaba, da se nisem brigalazanjo in pustila, naj raste, kakor je boÏja volja… Res je, da se ni uãila kaj posebnega, — kaj biji koristilo? Saj takó ne bo dolgo. Ali da bi bilatakó divja in sama zase, tega nisem nikdar ho-tela.

VRANâIâEVKA Pazite nanjo. Kakr‰na je, napravi lah-ko kak‰no neumnost, — in odkritosrãno vampovém: —to ravno me je spravilo k vam. Takestvarí izvedó najpozneje tisti, ki se najbolj za-nimajo zanje … A zdaj bo takó vse pri kraju;Strnén odide menda ‰e nocoj v Trst; odpretimisli tam svojo samostojno pisarno.

MAKOVKA Príde se ‰e poslovit; posebno tu notri ga pri-ãakujejo nestrpno. Kolikor mi je sluãajno pri-‰lò na u‰esa, razpravljajo imenitne politiãnenovice. Kaj je takó posebnega, mi ni znano; nebrigam se veliko za take stvarí … Va‰ gospodsoprog je tudi med njimi.


49

VRANâIâEVKA Ah, on je ves mrtev na tó politiko. Pre-cej ko vstane, in pri obedu, in zveãer, — samapolitika, niã drugega kot politika. Odkar se jespustil vanjo, ne zanima ga nobena drugastvar veã … Prej je zmerom tiãal pri Mlakarju,zdaj pa je nekoliko ponehal in se jezí nanj.Vãeraj je bil doktor Delak pri njem in govori-la sta dolgo ãasa.

MAKOVKA Meni niã ne ugajajo ti sestanki. Moj moÏ sedá vladati od vsakogar in ne misli niã na svojprid. On je profesor in bogve, kaj si lahko na-koplje, ãe se bo vtikal preveã v te spletke inrazprtije.

VRANâIâEVKA Ne bojte se; zmerom je dobro, da seãlovek malo pokaÏe v javnosti; takó dobí pose-ben ugled in pride lahko ‰e daleã, ãe je spretenin pameten … Ali vidite Delakovko, kakó po-nosno hodi, odkar govoré po mestu o njenemmoÏu? Danes sem jo sreãala. âeprav ‰e ni biloposebno hladno, nosila je Ïe zimski pla‰ã, —prekrasen, reãem vam … Samó nji se ni podal;preveã je ‰iroka, zató so se gube na ledjih takósme‰no zibale; in tudi visok ovratnik ni zanjo… Tu se spomínjam, gospá Makova … Ali steÏe dobili najnovej‰o ‰teviko »Bazarja«? Hote-


50

la sem jo pogledati pri Verbiãevki, pa jo je spo-sodila.

MAKOVKA BoÏanstveno! Vi bote gledali! Dobro, da steomenili … Svetovati mi bote morali, kaj naj iz-berem … Dva pla‰ãa, — draÏestna, obãudova-nja vredna, — ne morem se odloãiti za nobe-nega … Izvolite z mano, da vam pokaÏem; pu-stila sem list v obednici.

âETRTI PRIZOR

Prej‰nji. Pavla, lvanka

IVANKA Prekrasno, mamá! Kak‰en prt! Mene je svoje-ga tako sram. ·e parkrat ga vzame v roko, pabo dovr‰en … Kako bo Verbiãeva gledala! …Zmenili sva se namreã s Pavlo, — ah, mamá,prosim, nikar ne branite! Vi bote gotovo dovo-lili, gospá Makova, saj ste takó dobri; pokazatga neseva Milki. Îe vãeraj je rekla, da bi garada videla, — saj ste sli‰ali, mamá, — in jazsem prepriãana, da tudi Milka priãnè delati,samó da bo videla, kak‰na krasota je to.

PAVLA Jaz bi ‰là zeló rada, mamá; takó dolgo nisembila tam; Milka je morda Ïe razÏaljena.


51

IVANKA Ah, ti prosi‰ takó hladnó … Ali saj ni treba veã;zdaj je Ïe dovoljeno, — pripravi se.

MAKOVKA Takó hitro vendar ne bota odleteli; po ãakaj-ta kave; Milka vama nikamor ne uide.

VRANâIâEVKA Ti si kakor iskra, Ivanka, da se te ãlo-vek prestra‰i. Izmisli si kak‰no stvar in plane zobrazom vanjo.

MAKOVKA Po kavi lahko odide‰, Pavla, ãe ne more bitidrugaãe.

IVANKA Bravo! — Ali sli‰i‰?

MAKOVKA In zdaj poglej v kuhinjo … Ali ne, — poskr-bela bom sama … Gospá Vranãiãeva, ãe izvo-lite, v obednici vam pokaÏem »Bazar«.

Makovka in Vranãiãevka v obednico

PETI PRIZOR

Pavla. lvanka

PAVLA Ah, svobodna, svobodna, svobodna! … Ali sime videla Ïe kdaj takó veselo, Ivanka? Kakórazko‰no mi je pri srcu, kakó je vse takó sonã-no krog mene. Zdi se mi, kakor bi se mi bil od-prl svet ‰ele danes. ·ele danes ãutim Ïivljenjev svojih udih. Samó hitro odtod, odtod. Tu je


52

takó mrtva‰ko, — ãasih se mi je videlo, kakorbi hodili krog mene sami mrzli okostniki z vot-limi oãmí in reÏeãimi ustmi … bilo me je strahin ubeÏati nisem mogla. A zdaj je posijalo son-ce … na moj obraz … globoko v krí, do srcá …Bojím se, da me sreãa ne onesvesti.

IVANKA Ti blêde‰, Pavla; kakó te morem razumeti?Kam hoãe‰? Kaj se ti je zgodilo tukaj? Jaz sebojim zate; vidi‰ se mi bolna in vzburjena.

PAVLA Da bi ti ãutila to gorkoto, ki se mi razliva poprsih. Samó pomisli: toliko ãasa v mrzli, mokrisobi, med temnimi stenami, — in zdaj hipomasredi jasnega, pomladnega dné … Povej mi, alitebi ni bilo nikdar teÏkó v tem svetu, med temiljudmí; ali se nisi nikdar ãutila osamljene innesreãne in si Ïelela kam drugam, … daleã, da-leã, da bi ne gledala veã znanih, zoprnih obra-zov? Ali se ti ní zdelo, kakor bi bila zakopanagloboko v prepadu, opolzlem in gnusnem, —nad teboj pa sonce in svetlo nebó?

IVANKA Kadar sem brala v romanih o kak‰nem samot-nem gradu in parku z visokimi kostanji in tamna klopi onadva, roko v roki … takrat mi je po-stalo ãudno, — a ne takó, kakor ti pravi‰. To je


53

takó romantiãno in neznano … kakor bi govo-rila v vroãici. Zakaj toliko misli‰?

PAVLA To pride samó … s tako silo, da se ne morembraniti, kakor bi mi roké omahnile … Oh, Ïedavno, ko sem bila ‰e bolan otrok, ko so hodilikrog mene s tistim sitnim, ãmernim soãutjem,— Ïelela sem kaj drugega, lep‰ega, kar mi jebilo takó znano, a vendar ‰e nisem videla nik-dar, razumela nisem, kaj je bilo, a vendar se mije zdelo, kakor bi Ïivela Ïe nekdaj drugo, takógorko Ïivljenje. In niti danes ne morem razu-meti, — a jaz ãutim, kakó se mi bliÏa z ljubimirokami.

IVANKA Kaj hoãe‰ storiti?

PAVLA Ti ‰e zdaj ne ve‰ tega?

IVANKA Pripovedovala si mi vse mogoãe stvarí, a kajpomeni tvoja razburjenost, mi je ãisto nezna-no. Kam hrepeni‰ odtod?

PAVLA Samó ‰e par trenotkov … Posloviti se nimamod nikogar, — in potem stran, stran … Zdajpride vsak hip, da me re‰i; — on je edini, ki jevidel moje sanje in priãakovanje; samó on jeãutil, kaj je gorelo v mojem srcu, — zakaj onme ljubi.

IVANKA Doktor Strnén? In ti ga ljubi‰?


54

PAVLA Jaz ga ljubim in pojdem z njim, — ‰e nocoj, ‰eta trenotek. On me osvobodi teh ljudi, tegaÏivljenja, tega zaduhlega zraka. Zató ga ljubimin pojdem z njim.

IVANKA A kaj so ti storili tukaj? Kdo te je tako Ïalil, damora‰ od doma?

PAVLA Kdo me je Ïalil? … Vsaka ãrta na obrazu mojetete in vseh drugih, ki so hodili k nam ali kisem jih sluãajno sreãávala; vsak smehljaj, vsa-ka besedica, — vse mi je bilo zoprno, nenarav-no in takó nizko. Studile so se mi stene v mojisobi, slike in stoli in preproge — vzduh, ki mije padal na prsa teÏko in soparno … vse … vse… A zdaj se bo konãalo.

IVANKA In vse to misli‰ resno? … Ah moj bog, kam si seizgubila v svojih sanjah! In ti zaniãuje‰ vse lju-di, ki so te imeli radi. Tvoja teta te ni marala,jaz sem videla to velikrat, — ali vsi drugi, ki sokedaj govorili o tebi, so bili polni soãutja.

PAVLA Jaz ga ne maram, tega soãutja. Kdo ima pravi-co misliti, da je bolj‰i od mene? Kaj imam nasebi takó hudega, da naj bi stala pod drugimi?

IVANKA A tega vendar nihãe ni rekel … Ti si bila bolna,zapu‰ãena, brez matere, zató so te pomilova-li, — kdo se je nadejal zarad tega sovra‰tva od


55

tebe! Silno pretirano misli‰, — to je pri‰lo sa-mó iz tvojih veãnih sanj, iz samote in romanov.Sama si pravila, da si presedela ãasih po celenoãí pri oknu; to ni bilo dobro zate in za tvo-jo ljubezen; in napósled si se pogreznila v teblodne, polblazne sanjarije … Vzdrami se, koje zadnji ãas, da ne napravi‰ najveãje neum-nosti.

PAVLA Pusti me! … Obljubila si mi pomoãi, da pridemnocoj na cesto, — a ni treba; iztrgam se lahkotudi sama; kdo mi more braniti? Zbogom,Ivanka; ne vidiva se najbrÏe nikdar veã.

IVANKA A ne tako, Pavla, — oprosti mi. Zahtevaj, kar seti ljubi, jaz sem ti na uslugo vsak trenotek. Sa-mó varuj sámo sebe! — Jaz te spravim odtod inspremim, kakor bo‰ hotela.

PAVLA A ti bi imela lahko potem kak‰ne sitnosti …Povej mami resnico: — da sem te ostavila sre-di ceste in se nisem vrnila veã.


56

·ESTI PRIZOR

Prej‰nji. Strnén, — pri vhodu

IVANKA Jaz ostanem v obednici, da te ne bodo motilipo nepotrebnem.

Odide.

STRNÉN Ali si pripravljena?

PAVLA Dà … Po kavi odidem z Ivanko in na cesti mepustí sámo.

STRNÉN Vlak se odpelje ob polu sedmih; torej samó ‰eeno uro … Kakó ti je pri srcu, Pavla? Ako ob-Ïaluje‰, reci mi samó. Jaz neãem, da bi bil krivene same tvoje solze. Ali ti ne bo slovo teÏko?

PAVLA Slovó?

STRNÉN Poglej te stene, te slike … to so tvoji stari znan-ci, vtisnjeni globoko v tvoje srce, ãetudi tega neve‰; — in danes jih vidi‰ zadnjikrat … In ãuj, —ali sli‰i‰ iz obednice te glasove? Tvoja teta intvoje prijateljice; poslu‰aj jih pazno, — odslejjih ne bo‰ ãula veã … In dihaj v polna prsa tazrak; — ali se ti ne zdí, da diha‰ z njim starespomine, od otro‰kih let pa do danes? A vse toje nocoj poslednjikrat. Kakó ti je pri srcu, Pav-la?


57

PAVLA Zakaj me muãi‰? Reci, da si se igral z menoj;da mi ne more‰ dati sreãe, ki si mi jo obljubá-val. Ali ãemú si mi pokazal blaÏenstvo takó bli-zu, da mi ga zdaj odteguje‰? Slikal si mi takólepo Ïivljenje in zdaj si ga zakril.

STRNÉN Pavla, pri‰el bi lahko ãas, na katerega danes nemisli‰ … Bojím se, da se me nisi oklenila iz lju-bezni, da ne hrepeni‰ po meni, temveã samópo drugem zraku, po drugih obrazih, po dru-gem svetu, ki morda ni tak, kakr‰nega gleda‰ vsvoji nemirni du‰i. Sanjala si o sreãi, mirni insladki, opojeni s ãisto sonãno svetlobo, — alive‰, da jo dobi‰ ob moji strani? Tukaj ti je biloÏivljenje zoprno in zaduhlo, da si umirala vnjem, — in kolikor bolj se ti je studilo, tem lep-‰e je sijalo ono drugo v tvojem srcu … A zdajupa‰, da se uresniãi? … In tudi, ko bi ga na‰la,— kdo vé, ãe ti ne bo v par dneh tvoja novasoba prav takó ozka in temna, novi zrak pravtakó teÏak in gost, — novi obrazi podli, sebiã-ni, surovi, kakor so se ti zdeli vsi, ki si jih gle-dala doslej? … âe se to zgodí, Pavla, kakó botedàj? Kod bo‰ iskala svoje sanje, kam bo‰ be-Ïala od mene?


58

PAVLA Ti me stra‰i‰ zadnji hip; prej nisi nikdar takógovoril. Zakaj se ne spominja‰, kaj si mi ob-ljubával, ko si me opajal z ljubeznijo in sladki-mi besedami? Ti sam si sanjal kakor jaz, — adanes me ne ljubi‰ veã in obupava‰.

STRNÉN Razumi me, ljubica … Ker te ljubim, neãem, dabi me kdaj zarad moje ljubezni sovraÏila. âe bise imelo to kdaj zgoditi, pojdem raj‰i odtodbrez tebe in uniãim prostovoljno svojo sreão …Verjemi, da bole moje besede mene samegabolj, kakor tebe, — a hotel sem, da se odloãi‰svobodno.

PAVLA V najlep‰em trenotku govori‰ pusto in hladno;ãemú je treba tega razumnega obotavljanja?Ko je pri‰el ãas, ustra‰il si se svoje ljubezni.

STRNÉN Prav ima‰; to je bilo nepotrebno … Tvoje srceje gorko in ljubezni polno, kakor nekdaj. Hva-leÏen sem ti, Pavla, da se ne stra‰i‰ in mi za-upa‰ svojo sreão … Kakor te ljubim, obljubu-jem ti, da ti ne bo nikdar Ïal svojega zaupanja… Ustvaril ti bom s svojo ljubeznijo nov svet,poln pomladi in sonãne svetlobe, — kakr‰negasi gledala v svoji du‰i. Zakaj jaz te ljubim … lju-bim!


59

SEDMI PRIZOR

Prej‰nja. Ivanka, — med vrati obednice

IVANKA Pavla! Kavo!

PAVLA Strnénu: In potem odideva … Kjé naj te priãa-kujem?

STRNÉN Poslovím se precej za tabo. Kadar ostavi‰ go-spodiãno Vranãiãevo, pojdi poãasi dalje, natóse odpeljeva na kolodvor. Tvoje stvarí so Ïetam … Ne zadrÏuj se predolgo.

PAVLA Takoj sem pripravljena … Tu te priãakujejo; aiztrgaj se kmalu, da ne zamudiva.

Odide v obednico.

OSMI PRIZOR

Strnén

STRNÉN Kdo more reãi, da je to hudodelstvo? Meni bibila ljub‰a mirna, domaãa ljubezen, brez vsa-ke romantiãne primesi … Eden, dva, — mordatri mesece, in stvar bi se lepó na tihem razbli-nila in izgubila, — brez hrupa in ‰kandalov …Ali ona hoãe romantike, — ãemú bi ji branil?


60

DEVETI PRIZOR

Strnén. Mak iz sobe na levi. Za njim Frolè inVranãiã

MAK Ah, tukaj ste napósled … Torej kaj je, kakó je?Mlakar je kapituliral? Táko znamenito novicoskrivate, kakor bi bila samo za vas … Po ovin-kih ‰ele smo zvedeli, da misli stopiti v penzijo… Ali kak‰ni vzroki so ga napótili, — to nam jetemno in megleno. RazloÏite nam!

VRANâIâ Ob‰là ga je menda neka posebna sentimental-nost. Otroãji je postàl.

STRNÉN Dà, meni je bilo Ïe naravnost sitno, kadar semgovoril z njim; ãlovek ne vé, ali bi se mu sme-jal, ali bi vzdihával z njim. âasih se mi je pravzdelo, da je morda obolel na duhu, — drugaãebi si bilo teÏkó razlagati njegovo poãetje.

FROLÈ Ravno sinoãi n.pr. nas je pozval k sebi v silninaglici, — in kakor se je potem vedel, to je biloãudovito. Sprva je gorel za boj in odloãnost, —potém je pa jecljàl takó zmedeno in nerazum-ljivo, da sem vsaj jaz za svojo osebo od‰el trd-no prepriãan o njegovi blaznosti … Kaj ti jeprav za prav hotel, Strnén, ko se je spravil natena tak ãuden naãin?


61

STRNÉN Tukaj je jedro! Ljubosumen je bil name, pro-sim, ne smehljajte se, — ãista resnica!

VRANâIâ Torej je vendar res, gospod profesor, da je Pav-la njegov novi ideal?

MAK Meni je to popolnoma neznano … Kadar je bilpri nas, je veãidel molãal, in s Pavlo ‰e celó nigovoril veliko … In vrh tega bi bilo jako ãudno,da bi se mogel navdu‰iti za Pavlo … On je ven-dar znan …

STRNÉN Don Juan, gotovo; ali tu ga je doletela nesreãa,kakr‰ni se taki ljudjé malokdaj izognejo. Kadarse nauÏije Ïivljenja, udari ga bog s sentimen-talnostjo; in to je nevarna bolezen.

VRANâIâ Posebno zanj, — zakaj on je romantiãna du‰a,kakor vsi tisti, ki stojé najglobokeje v blatu, agledajo v nebó in sanjajo o lilijah.

STRNÉN Dà, kdor gleda pazno krog sebe, sreãa lahkoveliko takih romantiãnih du‰. Ko bi jih posadilmed zvezde, Ïeleli bi si ‰e vi‰je. Zmerom vidi-jo pred seboj neko drugo, idealno Ïivljenje,neko ãudovito svetlobo in stegujejo roke zanjó … Zató ni ãudno, da se jim ble‰ãi in da pa-dejo, kadar ãutijo, da so najbliÏe svojemu ide-alu … Veliko je takih du‰ med nami …


62

MAK O Mlakarju bi se dalo teÏkó misliti … Saj sespominjate, kakó je Ïivel; po mestu so si pri-povedovali svoje dní cele romane; ‰ele zadnjeãase je nekoliko potihnilo … Poslednja je bilamenda Olga.

STRNÉN To je odslovil vprião mene … Sploh pa, kaj do-kazuje tisto njegovo Ïivljenje? … Sentimental-nost je tiãala Ïe takrat za vso njegovo tako-zvano nemoralnostjo, za njegovimi ciniãnimibesedami, za vsem brezobzirnim zaniãeva-njem, s katerim je takó radodarno obsipávalsvet in samega sebe … Normalen ãlovek se ãutiãistega in plemenitega, ãetudi stojí ‰e takó niz-ko, medtem ko vidi sanjarska du‰a noã in pro-palost celó tam, kjer je ni.

MAK Pa kaj hoãe prav za prav? Govorili ste o Pavli …

STRNÉN Zdí se mu, da je zaljubljen vanjo, — kar ni ãistoniã res … Njegova sentimentalnost se je mora-la naposled kam izliti, — in takó je naletel slu-ãajno na Pavlo. Ko je videl njen bledi obrazek,njene nedolÏne oãí, — in kar je glavno, njenbolni, melanholiãni izràz, zazdelo se mu je hi-poma, da vidi svoj ideal … Kaj hoãe in po ãemhrepení, to ve najmanj on sam. âe bi ga Pavla


63

ljubila, ãe bi se mu vdala, izgubila bi zanj v ti-stem trenotku svojo idealnost.

FROLÈ Ali to nima s politiko nobenega opravka. âe-mú je bilo treba, da se je odpovedal zarad tehromantiãnih budalosti vsemu javnemu Ïiv-ljenju?

STRNÉN âisto naravno … Kakr‰en je ta hip, zdí se munemoralno, ãrno in gnusno vse, kar je poãeldoslej …

VRANâIâ Bógvé kakó lepó in ãísto tudi res ni bilo.

STRNÉN Po samotnem, idiliãnem Ïivljenju hrepení, ko-likor se dá razumeti iz njegovih besed … Vzne-mirja ga najneznatnej‰a malenkost, ki bi gaspominjala na preteklost. Kaj bo iz tega, to jevpra‰anje.

VRANâIâ Zanimivo bo, kakó se bodo zasukale stvarí ponjegovem odstopu. Delak priveslá visoko, to jenedvomno. Treba je le ‰e, da nastopi trdno inodloãno in pustí svoje prevídno tipanje …


64

DESETI PRIZOR

Prej‰nji. Pavla in Ivanka, — iz obednice

PAVLA med vrati: Ah, mamá, niti roké mi nisi dala;zbogom, mamá …

MAKOVKA od znotraj: Ne mudita se predolgo.

IVANKA âe opraviva hitro, spremim potem Pavlo na-zaj; mama, morda bo‰ takrat ‰e tukaj.

PAVLA Idiva torej … da ne bo prepozno.

VRANâIâ Ti si tukaj, Ivanka?

IVANKA Îe davno, papá; pri‰li sva z mamo; ali vi s svo-jo politiko, kdo bi se vas predrznil motiti. Inzdaj odhajava s Pavlo k Verbiãevi.

FROLÈ Ravnokar smo govorili o vas, gospodiãna Pav-la, in o va‰em romantiãnem ãastilcu.

STRNÉN O Mlakarju. —Kakó sodite o njem, gospodiãnaZarnikova?

PAVLA Meni je zoprn, ãetudi sem ‰e malo govorila znjim. Ali kar pripovedujejo drugi, to je slabo.On mora biti ãisto navaden ãlovek, brez vestíin idealov; — samó gospodovalen politik indrugega niã.

VRANâIâ Kakó globoko se motite; on je najidealnej‰iãlovek, najbolj romantiãna du‰a …


65

IVANKA Kdo? Mlakar?

MAK Takó pripovedujejo … Meni se je zdelo prvihip zeló neverjetno.

STRNÉN Pa je resniãno. Le pomislite, gospodiãna: —odslovil je vse svoje ljubice, odpovedal se po-litiki in vsi ãasti in slavi, — in to iz same ãistesentimentalnosti, brez vsakega pametnegavzroka.

FROLÈ Vzrok je vendar naraven: on je idealno zaljub-ljen.

STRNÉN Ali nimate usmiljenja zanj, gospodiãna? Îrtvo-val se je edino zarad vas in se obenem podal vnevarnost, da se osme‰i s svojo romantiãnoboleznijo … Take du‰e so zeló soãutja vred-ne …

PAVLA Zakaj govoríte toliko o njem? … In ãe je vse res,kar pravite, ne zasluÏi, da bi ga sme‰ili.

VRANâIâ Napósled je na tem njegovem otroãjem poãet-ju vsekakor nekaj lepega; vidi se, da mu je os-talo precèj plemenitosti, kljub vsemu, kar sipripovedujejo o njegovem Ïivljenju.

IVANKA âas je, Pavla, da odideva … Poslovi se.

PAVLA Zbogom, papá.


66

MAK Pa takó resno in melanholiãno? … Danes se mizdi‰ ‰e bolj bleda … zavij se dobro in kmalu sevrni.

PAVLA Kmalu …

Pri vratih v obednico.

Zbogom, mamá.

MAKOVKA od znotraj: Ali kak‰no dolgo slovó je to … Nezamudi se tam predolgo.

PAVLA Ne, mamá.

IVANKA Torej pojdi; ali ãe ti je slabo, ostani raj‰a domá;morda bi bilo bolj‰e …

PAVLA Ah, ne … mudi se …

Odideta pri vhodu.

ENAJSTI PRIZOR

Mak. Vranãiã. Frolè. Strnén

FROLÈ Kakor je stvar sama na sebi sme‰na, vendar jetreba pomisliti, da imá lahko resne posledice.âez dva meseca pridejo volitve, in ãe ostaneMlakar pri svojem odstopu, vrtilo se bo vsedrugaãe, kakor navadno. Ljubili ga sicer nisonikjer, ali privadili so se takó njegovega vod-


67

stva in Ïe samó njegovega imena, — da jezme‰njava neizogibna.

STRNÉN In koliko jih je, ki Ïe ãakajo na to kalno vodo;kdor je dovolj spreten, mu ne bo teÏko ribari-ti.

FROLÈ Najveã upanja imá Delak.

MAK Mislite?

VRANâIâ Ali ãe se natanãneje pogleda, mu ni Mlakarjevodstop prav niã koristil. Delak je delal doslejveliko, pa niã samostojnega. Vse njegovo ro-vanje je bilo naperjeno samó proti Mlakarju.Izpodkopával je trdnjavo na najumetnej‰e na-ãine; — in zdaj, ko se je vdala prostovoljno, jevse njegovo delovanje precej prazno. âe se jehotel proslaviti kot re‰itelj domovine, tedaj seje zmotil.

FROLÈ Nikakor ne. Kdo bo mogel verjeti, da se jeMlakar radovoljno odpovedal mandatom? On,ki je pazil doslej tako skrbno, da mu nihãe nirastel ãez glavo, — ki je ãuval svojo slavo insvoje gospostvo, kakor absoluten vladar? Kdobo verjel, da se je odtegnil tak ãlovek javnemuÏivljenju samó iz utrujenosti in hrepenenja pomirnem Ïivljenju? … Delak bo gledal, da izra-


68

bi poloÏaj na svojo koríst, — in to mu bo jakolahko. On bo stvar razlagal, kakor da je Mlakarizprevidel svoje grehe in se umaknil bolj‰imljudém, — na priliko njemu, Delaku …; da je stem domovini mnogo koristil in zasluÏi hvalein priznanja, ãetudi ni bilo njegovo prej‰njepoãetje, kakor bi moralo biti … Kdo mu bomogel ugovarjati?

VRANâIâ A recimo, da doseÏe svoj namen, — da pride vdrÏavni zbor, — da si pridobí narodovo za-upanje in vzame v roko véliki zvonec, — po-tem bo vse priãakovalo od njega, da bo res kajpametnega delal in popravil Mlakarjeve napa-ke. Tega pa Delak ne bo storil, ker stoji ‰e glo-boko pod Mlakarjem s svojim hinavskim zna-ãajem in s svojo nesposobnostjo … Kaj bo po-tem?

STRNÉN Ne delajte si nepotrebnih skrbi. Delak zná go-voriti sladko in obljubávati, — kaj hoãete ‰eveã? Mlakar je zanemarjal ti dve edino potreb-ni, glavni ãednosti dobrega politika, zató jeverjetno, da bi ga Delak pozneje sam izpodri-nil, tudi ko bi ne bil radovoljno odstopil.

FROLÈ Pametno bi torej bilo, da se vdamo v to, kar jezdaj neizogibno.


69

MAK Jaz nimam proti Delaku niãesar; on je prijazenãlovek in ne takó oblasten, kakor je bil Mlakar.

FROLÈ Kóga drugega bi bilo teÏkó dobiti, da bi imeldovolj popularnosti in vpliva. Treba bi bilo go-voriti z njim, da se razumemo, sicer ostanemona strani, — posebno drugo leto pri obãinskihvolitvah; on imá veliko prijateljev, ki bi bili radisvétniki … Zató je bolj‰e, da mu damo rokó,dokler je ãas.

VRANâIâ To bi ne delalo nobenih posebnih teÏav, zakajv programu na‰em in njegovem ni takó rezkihnasprotij.

MAK To sem tudi jaz Ïe mislil … Nobenega nasprot-ja skoro, — in smoter je takó samó eden: bla-gor domovine … A za domovino —

STRNÉN Da, da, za domovino se je treba Ïrtvovati …Kakor vidim, gospôda, se bote jako lahko spra-vili in pobótali. Takó je prav: — vse za blagordomovine. Samó ‰koda, da mi ni odsojeno daljãasa gledati to krasno edinost … Kakor vidite,je skrajni ãas, da se poslovím; ãez dobro ãetrture odide vlak …

VRANâIâ ·koda; tvojega svéta bi v teh ãasih zeló potre-bovali. Pri Mlakarju si imel dobro ‰olo, — innjegovi nauki niso padli na kamenita tla.


70

STRNÉN Jako laskavo … Toda prijatelj, zdí se mi, da sismatral moje besede za ironijo. Oprósti! Saj vdnù srcá se gotovo razumemo.

MAK Pa dobro uspévajte kot samostojen advokat.Morda vam bo od zaãetka malo tesnó v novipisarni.

STRNÉN Priãakujem, da ne … Vsak Mlakarjev konci-pient je napravil imenitno kariero … Toda kla-njam se, gospôda. âetudi daleã od vas, zanimalse bom vedno za va‰e blagodejno politiãno de-lovanje …

MAK med vrati obednice: Ana!

DVANAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Makovka. Vranãiãevka

MAK Gospod Strnén se poslavlja.

MAKOVKA Kaj res Ïe odhajate, gospod doktor?

STRNÉN Moram, milostiva, ãetudi mi je teÏkó. Spo-roãite, prosim, moj poniÏni poklon gospodiã-ni Pavli … Klanjam se.

VRANâIâEVKA Na svidenje, gospod doktor. Saj nasgotovo ‰e kdaj poãastite, kadar pridete sluãaj-no v na‰e mesto.


71

STRNÉN Nedvomno … Na svidenje, gospôda.

Odide.

TRINAJSTI PRIZOR

Prej‰nji brez Strnéna

FROLÈ Vranãiãu: Precej ostró sta se prijela nazadnje.

VRANâIâ Îal mi je, da mu nisem odgovoril jasneje. Kdomu daje pravico do ironije in zlobnosti? On jeizdajal Mlakarja, norãeval se iz njega in mu natihem zabavljal, ‰e ko se je hlinil njegovegaprijatelja … In zdaj se nam zaniãljivo smehljá,ko zahteva korist domovíne, da se prilagodimopoloÏaju. Neznosen mi je bil Ïe prej in samóveselí me, da ga ni veã med nami.

MAKOVKA Tudi jaz sem se oddahnila. Njegov obràz mine ugaja in njegovo govorjenje je zoprno inprisiljeno, kakor bi mislil pri vsaki besedi vsekaj drugega … Zdi se mi, da bi lahko storil naj-veãjo nesramnost in bi se vendar ãutil nedolÏ-nega … Ravno danes sem ãula takó neprijetnonovico, da sem Ïe teÏkó ãakala, kedaj se po-sloví ta ãlovek.

MAK Kak‰no novico?


72

MAKOVKA Hodil je menda za Pavlo. A kaj je hotel, to jelahko razumeti … sicer bi ne zakrival takó paz-no.

VRANâIâ In ‰ele danes ste sli‰ali o tem? Po mestu je biloÏe precej znano, — in govorili so raznovrstnestvari … Ali se vam zdi, da je zdaj razmerjekonãano?

MAKOVKA Kakó mislite, gospod notar?

VRANâIâ Hotel sem vam Ïe davno svetovati, da varujtegospodiãno, — toda bil sem prepriãan, da vammora biti stvar znana … Strnén se je bahalsam, — to je bilo ravno tisti veãer, ko so ji na-pravljali Mlakarjevi ljudjé podoknico, pil jemalo preveã in govoril precèj dvoumno. Kdorga je pazno poslu‰al, razumel je lahkó, — ahrup je bil prevelik in govorili so vsi navzkriÏ,zató se je malokdo brigal zanj … Pravil je o ro-mantiãnih du‰ah in mimogredé omenil Pav-lo …

Frolètu: Ti si bil zraven?

FROLÈ Govoril sem z Grudnom, zató se ne spomi-njam veliko.

VRANâIâEVKA Makovki: Moj moÏ mi je povédal takojdrugi dan, ali nisem vas hotela vznemirjati.


73

Sploh pa se mi je zdelo, da je vse samó pri vinuizmi‰ljeno.

VRANâIâ Nekoliko resnice je gotovo, sicer bi ne govorils tako zadovoljnim in ironiãnim nasmehom.Trdíl je, da bi se vdala vsakemu, ki bi se vedelspretno laskati njenim romantiãnim sanjam …Napósled je umolknil, ker se mu je zdelo, da jeza‰el predaleã …

MAKOVKA Meni je takó teÏkó pri srcu. Îal mi je, dasem pustila ravno zdaj Pavlo od doma.

VRANâIâEVKA Kaj se ji more zgoditi? Strnén je od‰el.

VRANâIâ Par trenotkov pozneje kot ona.

MAKOVKA Vi mislite —?

·TIRINAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Ivanka

VRANâIâEVKA Kakó da se vraãa‰ takó hitro? In sama?

MAKOVKA Kje je Pavla?

IVANKA Prosila me je, naj jo pustim sámo.

VRANâIâ Kedaj? Kje?

IVANKA Na cesti.

MAK A kakó se je to zgodilo?


74

MAKOVKA Kam je ‰la? Zakaj vas ni hotela s seboj?

IVANKA ·li sva poãasi par korakov po tlaku, — in natosem se vrnila.

VRANâIâ Kakó to?

IVANKA Ali papá, saj sem povedala … ona je takó hote-la.

VRANâIâ In ãemú sta bili obé takó vznemirjeni, ko staodhajali?

IVANKA pol jokaje: Jaz ne vem … Zakaj me spra‰ujete?Pustite me; jaz ne vem niãesar, niãesar ne …Mama, pojdiva domú.

MAKOVKA Govorite, gospodiãna, kaj se je zgodilo? Jazslutim nesreão, — in vi jo zakrivate, pozná sevam; kaj je s Pavlo?

VRANâIâ Posebnega ne bo niã, — ãakala je Strnéna, dase posloví od njega; ali pa je celó —, ne, pa toni mogoãe; bilo bi Ïe preneumno.

VRANâIâEVKA Zakaj ne izgovori‰? Kaj si hotel reãi?

MAKOVKA Vi vsi mi nekaj tajite; vsi gledate takó vzne-mirjeno; povejte mi, kaj se je pripetilo otroku?— Ali vidite, gospá Vranãiãeva, kakó sem izsebe? Mraz me spreleta po licih.

MAK Jaz sem nedolÏen na tej stvari; bog mi je priãa,da ne razumem besedice.


75

PETNAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Delak, — pri vhodu

DELAK Namenil sem se k vam, gospod profesor, vimenitni zadevi … in jako me veselí, da dobímtakó odliãno druÏbo.

Vranãiãu: Iskal sem Ïe tudi vas, gospod notar,in povedali so mi, da ste tukaj, — kar mi je lju-bó, zeló ljubó … Gotovo ste Ïe zvedeli, gospô-da, — jaz sem bil zaãuden, iznenaden …

FROLÈ Vi mislite Mlakarjev odstop, gospod doktor?Pri‰lo je res nenadno; v prvem hipu je bilo teÏ-kó verjeti.

DELAK Ravnokar sem bil pri njem, pa ni ga bilo domá,kar mi je zeló neprijetno … A kaj je zdaj stori-ti, gospôda? Stvarí so se zasukale hipoma takóãudno, da je treba hitro ukreniti kaj trdnega,zakaj volítve so pred pragom. Na‰ dosedanjivodnik se je umaknil in to bodo porabili razliã-ni ãastiÏeljni ljudjé, da poskrbé za svojo korist… Temu se moramo odloãno ustavljati, — sicerbo trpela domovina.

VRANâIâ Na jutri‰njem shodu naj se napravi podlaganovemu delovanju; sestavi naj se volilni odbor,ki pa ne bó eksistiral samó po imenu in ne bó


76

samo vdano poslu‰al zapóvedi ene same vse-mogoãne osebe, kakor se je godilo doslej …

DELAK Dobro, jako dobro; govorili ste mi naravnost izsrcá … Nobenega diktatorstva veã! To je biladoslej najglobokej‰a rana na na‰em politiã-nem Ïivljenju in treba jo je zaceliti … Jaz nereãem, da bi Mlakar ne bil imel talenta; dà, bilje celó nenavadno nadarjen in ko bi hotel, sto-ril bi lahko veliko za obãni blagor. Toda kjer bimoral trezno soditi in delati, razlival je samósvoj oholi cinizem … Oprostite, gospoda, neoãitam mu niãesar, — ali resnice se ne more inne smé zamolãati.

MAK Vsekakor, vsekakor … Na‰e mesto bi potrebo-valo v drÏavnem zboru bolj resnega, bolj de-lavnega moÏa, ki bi uÏival popolno in upravi-ãeno zaupanje narodovo.

FROLÈ A najprvo je treba jasno vedeti, ãe niso samóbajke, kar se govorí o Mlakarju, — da ne na-stanejo kak‰na nesporazumljenja ‰e zadnjihip, kadar sklenemo Ïe kaj doloãnega. Sma-tramo ga mrtvim, a kakr‰en je zdaj, premisli selahko nenadno in potem imamo zopet nepo-treben boj … Razglasiti mora javno svoj odstop


77

in najbolj‰e bi bilo, ãe stori to ‰e danes ali jut-ri pred shodom.

DELAK In kaj ga je pravzaprav napotilo do tega kora-ka? Vãeraj sem govoril z njim in kazal se jetakó osornega in bojevítega, da bi si niti sanjatine mogel, kar sli‰im danes.

VRANâIâ To so ãudne stvarí, gospod doktor, — ki jih jetreznim ljudem teÏko razumeti. Nekateri pra-vijo, da se je zaljubil. Ali ta ljubezen je samósluãajni odtok, v katerega se je izlila njegovaromantiãna du‰a.

DELAK Hm, to je res precèj nerazumljivo … A o njego-vi novi ljubezni sem ãul tudi jaz; pravil mi jemenda Strnén … Dà, tá Strnén! Takrat se mi jezdelo njegovo smehljanje takó skrivnostno-ironiãno, — a zdaj je precèj jasno … Mlakar jemislil na gospodiãno Pavlo?

MAK Takó govoré.

DELAK Hm … in gospodiãne Pavle ni domá?

VRANâIâ To je ravno; gospá Makova je vsa v skrbéh za-njo.

MAKOVKA Verjemite, gospod doktor, da se vsa tresemod vznemirjenja … Od‰li sta z gospodiãno


78

Vranãiãevo in Pavla je ostala sama zunaj, ne dabi kdo vedel, kam je izginila.

VRANâIâEVKA Napósled pa ‰e ni takó dolgo; vrne selahko vsak ãas.

DELAK Zdelo se mi je, da sem ju sreãal.

MAKOVKA Koga?

DELAK Gospodiãno Pavlo in Strnéna. V trenotku, kosem zavil krog ogla, pripeljala sta se mimo;Pavla se je nagnila naprej in se ozrla skoziokno; nató pa ga je Strnén zagrnil in oddrdralasta proti kolodvoru.

MAKOVKA Ah moj Bog, kaj je to? … UbeÏala je z njim!

VRANâIâ Ali se niste morda motili, gospod doktor?

DELAK Nemogoãe; zdelo se mi je ‰e precèj ãudno.

MAKOVKA Ta sramota, ta sramota! Kaj bodo govorililjudjé? Kaj si bodo mislili o tem ‰kandalu? Raz-neslo se bo po vsem mestu … Stopiti ne bomsmela veã na cesto, med po‰tene ljudi … Ahmoj bog, svetujte mi vendar! —

VRANâIâEVKA To ne more biti resnica … Ivanka, alini pravila tebi niãesar?

IVANKA Kaj mi je hotela praviti? Jaz ne vem niã, nespra‰ujte me.


79

MAKOVKA Pa kakó se je moglo to zgoditi? — Ah, sajsem si mislila, saj sem priãakovala zmerom ne-kaj stra‰nega … In zdaj je tu! — NehvaleÏnica!Ali ji nisem dovòlj stregla, ali ji ni bilo dobropri meni? In ta ‰kandal! Ta sramota!

VRANâIâEVKA UtolaÏite se, prosim vas; napósled sebo ‰e vse poravnalo.

·ESTNAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Mlakar, — pri vhodu

MAKOVKA To se ne dá popraviti … Ali naj hitim za njó,ali naj jo i‰ãem po svetu, da jo iztrgam temuãloveku? — In ãe pride nazaj, — kdo bo ‰e pre-stopil ta prag, zasmehovali nas bodo in kazaliza nami … Ah, kaj mi je storiti!

MLAKAR Zdí se mi, da prihajam o nepravem ãasu; ãevas motim, oprostite.

MAK Nikakor ne, gospod doktor; ljubó nam je, da senas spominjate … Morda nas vidite malo vzne-mirjene, a to ni ãudno … Zadela nas je nesreãa,— takó nenadno, da jo morem komaj razume-ti.

MAKOVKA Poglejte jo tudi vi; — kak‰en angel je bila, —o, sama nedolÏnost, sama tiha svetost! In zdaj


80

jo vidite, kaj nam je storila; obãudujte jo! —UbeÏala je s prvim, ki jo je hotel … In s temumazanim ãlovekom!

MLAKAR O kom govorite?

MAKOVKA Vam je ‰e neznano? Zdí se mi, da govoré Ïena vsakem oglu o tem.

MAK Pavla se je odpeljala s Strnénom.

MLAKAR Zakaj ste tako resni? … Kdo pravi to? Kdo jo jevidel?

VRANâIâEVKA Makovki: Saj je ‰e ãisto negotovo; po-glejte, ãe je vzela kaj s seboj! Ako bi bilo res,kar takó ne bi od‰la …

Makovka in Vranãiãevka na desno v Pavlino sobo

SEDEMNAJSTI PRIZOR

Mlakar. Delak. Mak. Vranãiã. Frolè

MLAKAR Kakó imate pravico, kaj takega slutiti? Kjé ima-te dokaze?

DELAK Jaz ne trdim niãesar; povedal sem samó, dasem ju videl, ko sta se peljala proti kolodvoru.

MLAKAR Kdo?

DELAK Pavla in Strnén.


81

MLAKAR Ali ste prepriãani, da se vam ni ble‰ãalo in stevideli vse kaj drugega, kakor je bilo res? …Morda ste le mislili nanja in zdaj hoãete, da steju imeli resniãno pred seboj. Ali se morete za-na‰ati na svoje oãi? Na vas je vse vse hinavsko,zakaj bi tudi oãi ne lagale?

DELAK Verjemite ali ne, samó ne govorite razÏaljivo.Strast vas razburja.

OSEMNAJSTI PRIZOR

Prej‰nji. Makovka in Vranãiãevka

MAKOVKA Med njenimi oblekami je vse razmetano.Kar je bolj‰ega, je vzela s seboj … In to je leÏalona oknu, — nehvaleÏnica, nesramnica! Naj be-raãi po ulicah, kadar jo pahne od sebe.

âita listek.

»Upam, da me ne bote pogre‰ali.« — To je za-hvala za moje dobrote. Za plaãilo mi napravisramoto in ‰kandal.

MAK Samó te besede je pisala? Niã drugega.

MLAKAR Kaj hoãete ‰e veã?

Vzame listek v roko.


82

In kakó so ãrke mehke, bojeãe, nedolÏne. Ali sevam ne zdí, da gledajo iz njih njene mehke,plave oãi, da se vam smehljá njen bolni, blediobrazek? … To so hinavske du‰e; — skrivajo seza vsakim ãelom, naj bo otro‰ko ali nagubano… In ona, — kdo bi mogel videti, da je vse nje-no bitje ena sama, popolna laÏ?

DELAK Zdaj jo psujete sami. Kaj je storila — vam?

MLAKAR Zadovoljnost se vam pozná na obrazu, da mevidite nesreãnega … Veselite se svobodno;samí ne poznate razoãaranja, ker je va‰a du‰aprepodla, da bi hrepenela kdaj po ãem dru-gem, kakor po srebru in kadilu … Vi niste spo-sobni, da bi kdaj koga ljubili; vi niste moglizaupati nikdar nikomur, zató vas ni varal no-ben prijatelj … Kakor ste iskali povsod samósvojo koríst, takó ste hoteli izrabiti mojo ne-sreão; pa radovali ste se prezgodaj … Jaz semse varal poslednjikrat. Zdaj stojíva na isti sto-pinji in gledava ljudí in to krasno Ïivljenje zistimi naóãniki … Ne mislite, da sem postalslab in nesposoben, da me je ljubezen uniãilain napravila otroãjega … Gledala se bova zopetv javnosti, — iz obliãja v obliãje; takó na prili-ko jutri na shodu … âemú strmite name takó


83

prepla‰eno, gospôda? Jako mi je Ïal, ãe semvam preãrtal raãun, ki ste ga Ïe stavili na mojosentimentalnost … Veselite se, gospod doktor;—kakor nekdaj, gazila bova dalje isto blato!

Odhaja.

Zástor pade


84

TRETJE DEJANJE

Pri Mlakarju. V ozadju vhod; na levo v pisarno.Na desni velika miza z zofo in fotelji; na mizisteklenice in kozarci. Spredaj na levi divan in

okrogla mizica pred njim. Zadaj na desnipisalna miza

PRVI PRIZOR

Frolè. Skoãir in Mrmolja

FROLÈ Privlecite jih za láse na voli‰ãe. Obljubujte vse,kar vam pride na misel. âe so pijani, kriãite ingovorite navdu‰eno, razburjajte jih, toãite jimvina, da jim razgreje krí. Bedakom se laskajtein apelujte na njihov zdravi razum; — kdorvam pomoli pest pred obràz, poklonite se muin hvalite njegovo svetovno izobraÏenost; —svetohlíncem razlagajte, da se bojujemo edinoza vero in moralo; — naívnim ljudém pripove-dujte, da je domovína v nevarnosti, ãe ne vo-lijo Mlakarja … Vsakemu pokaÏite barvo, kate-ro najraj‰i vidi. Ako bi se vam kdo smejal in ãe


85

se vam zdí, da vidi kolikor toliko jasno, —smejte se tudi vi, zamahnite z roko in namig-nite mu, da vse skupaj res niã drugega ni, kotgola neumnost, — same besede in prazne ob-ljube; — ali da je vendar bolj‰e — in to opom-nite takó mimogredé —, ãe sedí v drÏavnemzboru talentíran in izobraÏen ãlovek, recimoMlakar, kakor pa sladki, brezznaãajni Delak, kinima niti vplíva, niti potrebnih zmoÏnosti …Skratka, — delujte na vse mogoãe naãine,zmerom pazno in previdno, in glejte, da se ni-kjer ne zagovorite … Koliko jih je ‰e treba?

MRMOLJA Sedem do osem glasov … Nekateri omahu-jejo tako ãudno, da ne vemo nikdar, pri ãemsmo. Dokler imá poln kozarec, ga je sámo nav-du‰enje, — kadar pa ne vidi veã pijaãe predseboj, zaãnè se premi‰ljati.

FROLÈ Take ljudi vzemite pod pazduho in jih peljitepred komisijo.

SKOâIR To je teÏko … âevljar Perín, na priliko, je sedelÏe od vãeraj zjutraj v gostilni in pil na na‰ ra-ãun, zdaj pa se ne gane od dóma; pravi, danima ãasa, — in ne premakne ga nobena pro‰-nja in Ïuganje ‰e manj; da mi je zastavil bese-do, o tem neãe vedeti niãesar.


86

FROLÈ PokaÏite mu denarja; to ga vzdigne takoj … Inpazite natanko, kaj poãnó Delakovi agitatorji;zapómnite si vestno vsa obrekávanja; stojtejim za hrbtom, kadar bodo ponujali pijaão inplaãilo; zalezujte jih, ãe se bodo silili v privat-na stanovanja; potem pa ji

ivan cankar romantiãne du‰e - cloverleaf-mall · 2012. 10. 17. · ali misli‰, da nisem...

Documents