1

Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju

Kaj je Boris Kidri dejansko zamolal

odposlancem 1. oktobra 1943 v Koevju?

Boris Kidri, 1943

(Vir: Google, Slike)

Pred seboj imam brouro (34 strani) z naslovom Govor tovaria

Kidria, Sekretarja Izvrnega odbora Osvobodilne fronte

slovenskega naroda na zboru odposlancev slovenskega naroda v

Koevju dne 1. oktobra 1943. Brouro tev. 30 je leta 1945 izdal

Knjini zavod Osvobodilne fronte, kopijo sem dobil iz zasebnega

arhiva T. M. iz Kopra (zanimivo je, da se samo en izvod te broure

nahaja v NUK, v Cobissu pa so registrirane samo tri sline broure

Borisa Kidria iz leta 1943).

Moj cilj je, da primerjam navedbe iz govora Borisa Kidria leta

1943 v Koevju z zgodovinskimi dejstvi, ki so podana v Slovenski

noveji zgodovini 18481992, 1. in 2. del, (Mladinska knjiga 2005,

Ljubljana). Zadral se bom predvsem pri vojako-varnostnih

problemih, ki jih tudi najbolje poznam.

2

Govor tovaria Kidria, 1943

(Vir: zasebni arhiv T. M.)

Boris Kidri je imel otvoritveni govor odposlancem Koevskega

zbora oktobra 1943. Gre za tipien politini govor, ki so ga zelo

pogosto prekinjali medklici, parole in dolgotrajno ploskanje.

Govor je Kidri napisal na podlagi analize dvoletnega delovanja

OF, ki jo je napisal 1943.

Januarja tega leta je napisal tudi brouro z naslovom Dve vojski,

dva znaaja in dva namena (Kidri, 1944: Dve vojski, 124), v

kateri je analiziral glavne razlike med Vojsko Kraljevine

Jugoslavije (VKL) in novo partizansko vojsko. Tako je za VKJ, ki

je aprila 1941 kapitulirala pred napadalci na Jugoslavijo e po

nekaj dnevih, navedel, da je lo za protinarodno vojsko, ki sta jo

vodila velikosrbska arija in izdajalski generali. Za partizansko

vojsko pa je ocenil, da je povsem ljudska vojska, ki je nastala iz

majhnih enot in skupin, poveljniki pa so se kalili v neposrednih

bojih. Seveda je tudi napisal, da je sovjetska Rdea armada glavna

vzornica jugoslovanski narodnoosvobodilni vojski pod uspenim

vodstvom marala Tita!

3

Ker gre za rno-belo politino analizo dveh vojska, seveda brez

strokovnih in drugih podatkov (slabo voden pohod 14. divizije

NOV Slovenije na tajersko 50 % izgub, napadi partizanov na

sovrane enote, vendar brez zaite civilnega prebivalstva, ki je

trpelo zaradi represalij poiganja domov, pregona v

koncentracijska taboria in podobno), se bom vzdral komentarja.

Ker so navedbe v tem govoru dokaj sistematino podane in tudi

delno obrazloene, jih lahko povsem mirne due razumemo kot

skupna stalia IO OF. Kidri navedel est obdobij v razvoju OF,

in sicer:

Prvi je bil period med zlomom Jugoslavije in nemkim

napadom na Sovjetsko zvezo (Kidri, 1945: 13). Zaelo se je s

politinimi sestanki, ki jih je inicirala OF, pozneje pa so bili

vzpostavljeni osnovni centri osvobodilnega gibanja, hkrati pa so

bile izvedene temeljne tehnine in druge priprave za bodoo

mnoino in oboroeno akcijo proti okupatorju (Kidri, 1945:13).

Kidri je seveda zamolal, da je zamisel o oboroeni akciji proti

okupatorju nastala v Kominterni oz. v CK KPS, saj so bili glavni

voditelji (Kardelj, Kidrieva, Maek in drugi) na olanju v

Sovjetski zvezi, kjer so usvojili doktrino proletarske revolucije kot

metodo osvajanja oblasti s strani KP! Kidri je tudi zamolal kako

je nastala OF. Tone Ferenc je 1987 v zalobi Borec Partizanska

knjiga v Ljubljani izdal zanimivo knjigo z naslovom Ljudska

oblast na Slovenskem 1941-1942, v kateri je razkril nekaj

napak okrog OF.

Tako tudi zvemo, da je prvotno ime OF bilo Proti imperialistina

fronta (PF), ustanovljena e 26. aprila 1941. ele ko je junija 1941

Nemija napadla Sovjetsko zvezo, so ime organizacije

preimenovali v Osvobodilno frono slovenskega naroda (OF), ker je

takrat Kominterna pozvala vse napredne sile k uporu proti

nemkim osvajalnim nartom (Ferenc, 1987: 10).

4

Zamisel o oboroeni akciji so vsilili kranskim socialistom

(Kocbek) in delu Sokola (Rus), s tem da so ti lahko imenovali

svoje politine komisarje! Tako so prve veje partizanske enote,

poleg poveljnika in politinega komisarja iz vrst KPS, imele tudi

e dva politina komisarja iz vrst kranskih socialistov in

Sokolov. ele s prihodom polkovnika Arse Jovanovia, naelnika

Vrhovnega taba NOV Jugoslavije, so ukinili prakso trojnih

komisarjev! Tako je tudi nastala znana Dolomitska izjava, po

kateri je, med drugim tudi slovenska partizanska vojska postala del

jugoslovanske partizanske vojske na elu z maralom Titom

(Marijan F. Kranjc, Partizanski poveljnik in trije strankarski

politkomisarji, 2014. www.vojastvo-military).

Drugo je bilo razdobje med faistinim napadom na Sovjetsko

zvezo in spomladansko osvoboditvijo dela slovenskega ozemlja

1942 (Kidri, 1945: 14). Kidri je potrdil, da je OF zaela s

partizanskim gibanjem oz. oboroenim odporom proti okupatorjem

ele po nemkem napadu na SZ, da bi tako imeli moralno oporo

in materialno pomo (Kidri, 1945: 14). Seveda pa so se priprave

na oboroene akcije odvijale v prvem obdobju.

Kidri je tudi zamolal prikriti cilj OF. Namre, KPS je

pojmovala narodnoosvobodilni boj tudi kot edinstveno

revolucionarno prilonost, kot etapo na poti do socialistine

revolucije. ...Partija revolucionarne perspektive ni niti skrivala niti

posebej razglaala; vsaj v vrhu OF je bila e kmalu jasna

perspektiva socialne preobrazbe slovenske drube" (Ferenc, 1987:

11).

Prav tako je Kidri zamolal, da je Septembra 1941 vrhovni

plenom OF sklenil, da za asa osvobodilne borbe edini predstavlja,

zastopa, organizira in vodi slovenski narod na vsem njegovem

ozemlju. Hkrati je razglasil za kodljivo vsako organiziranje zunaj

http://www.vojastvo-military/

5

OF. Sklenil je tudi, da vstopi v stalno zvezo z enakimi predstavniki

drugih narodov Jugoslavije (Ferenc, 1987: 21).

Kidri je predvsem poudaril, da je morala OF prav v tem obdobju

voditi ostro politino borbo z najrazlinejimi poskusi reakcije

(Kidri, 1945: 15), ki je uporabljala razline metode, in sicer:

1. lo je za poskuse, kako razcepiti borbeno enotnost slovenskega naroda, predvsem pa uveljavljanje propagandnih parol o

prezgodnji oboroeni akciji, ki naj bi povzroile prevelike

rtve, pa etudi so kmalu zatem dvignili puko proti lastnemu

narodu, kar je povzroilo najve rtev in najve kode za

slovenski narod (Kidri, 1945: 14).

2. Tudi reakcija je ponujala razne narte za bodonost, s imer so hoteli zaeti papirno razpravo in tako spremeniti OF v nekaken

diskusijski klub.

3. Reakcijo je predvsem motila enotnost v IO OF in nasploh v OF, zato so napovedovali, da bodo lani OF doiveli usodo

Kerenskega zaradi sodelovanja s KPS. Enotnost OF in

partizanskega gibanja je bila vsiljena predvsem z Dolomitsko

izjavo, po osvoboditvi pa je zaradi sektake politike KPS zares

prilo do odpadnitva (Kocbek in drugi).

4. Naslednja metoda borbe proti slovenskemu narodu je bila Mihajlovieva akcija, ko je general Mihailovi zagreil

nezasliano izdajstvo v Srbiji (1941). Slovenske etnike je

Kidri oznail kot oboroene tolpe, ki so nastopile s puko v

roki proti lastnemu narodu (Kidri, 1945:17).

Dejstva so seveda drugana. V Srbiji sta se Tito in Mihailovi

neuspeno dogovarjala, kdo bo poveljnik (polkovnik

Mihailovi) in kdo politini komisar (Tito, vodja KPJ)

oboroenih enot (partizanov in etnikov) v skupnem boju proti

nemkemu okupatorju. eprav sta bila oba pripadnika

Kominterne oz. sovjetskih obveevalnih slub, do sporazuma

6

ni prilo, zato lahko domnevamo, da je v bistvu lo za interese

Sovjetske zveze, ki ni hotela zaostrovati odnose z Veliko

Britanijo, ki je tedaj bila gostiteljica jugoslovanske begunske

vlade in je podpirala Draa Mihailovia kot nosilca vojakega

odpora proti nemkemu okupatorju (Slobodan Kljaki prevod

M. F. Kranjc Skrivnostna smrt etnikega generala Draa

Mihailovia (v Moskvi), Nedeljski dnevnik, 3. 6. 2007,

Ljubljana).

V lanku Revizija (Mladina, 7. 9. 2012, Ljubljana) sem zapisal

naslednje zgodovinske podatke: V obdobju 19411945 smo v

Sloveniji imeli tri vojske: dve kvislinki in eno partizansko, na

zavezniki strani! Slovenski etniki (astniki in rezervisti VKJ)

so sicer e maja 1941 ustanovili Slovensko legijo, vendar so se

odloili za akanje. Poveljnik je bil major Karl Novak. Prvo

bojno enoto lani tajerski (partizanski) bataljon so ustanovili

15. 5. 1942 v Bizoviku pri Ljubljani, ki se je kmalu zatem

prelevil v MVAC in Legijo smrti (3 bataljoni). etniki so bili 8.

9. 1943 tudi vojako poraeni v Graricah, takoj po italijanski

kapitulaciji, zatem pa je major Novak pobegnil v Italijo.

Partizani so formirali svoj Glavni tab 22. 6. 1941, ki je

poveljeval tevilnim partizanskim enotam po celi Sloveniji.

Dne 8. 7. 1942 so v entjotu iz vakih stra ustanovili

domobransko vojsko, ki se je septembra 1943 morala

podrediti nemkemu SS generalu Rsenerju kot pomona

policijska formacija. Poveljnik teh enot je bil polkovnik Franc

Krener, medtem ko je general Leon Rupnik figuriral kot

glavni inpektor. Dne 5. 5. 1945 je bila v Ljubljani

ustanovljena nekajdnevna Slovenska n