KRIK

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXVII, šolsko leto 2001/2002, številka 2POSEBNA IZDAJA 7. a in 7. b razreda (projektno delo na taboru v Prekmurju)

Kolofon

Mentorici: Breda Šumi in Nada PajntarOblikoval: Grega Šoiè, 7.bNatisnjeno v 100 izvodihCena: (z DDV) 100 sit

Internet: http://www.o-fp.kr.edus.si/krik/Prekmurski_Krik_02.pdfE-mail: krik@o-fp.kr.edus.si

KRIKPOSEBNA IZDAJA

2

TAM, KJER ŠTORKLJEGNEZDIJOIzpod lepih visokih gorenjskih gora,na dolgo se pot naš razred poda,po zeleni dolini prek vinskih goric,prispemo v de•elo pravljiènih ptic.

Ob cesti na drogu si gnezda zgradijo,ko bli•a se zima, spet odletijo.Spomladi se vrnejo zopet nazaj,saj tukaj je njihov zemeljski raj.

Ravnina in polja in reka zelena,hišica majhna med drevjem zgubljena,njena je streha s slamo prekrita,pred tehniko novo stoletja •e skrita.

Mura se leno med polji preliva,v njenih valovih svetloba se skriva,nedaleè ob bregu privezan je mlinin o davnih nam èasih budi še spomin.

Prelepa narava je tu okrog nas.Le kaj nam prinaša moderni zdaj èas?Z roko v roki z naravo •ivimoin nekaj lepot še zanamcem pustimo.

Ker v naši sobi nismo ravno pravi poeti, nam je pripesmi pomagal Anjin dedek, in to kar prekomobilnega telefona.

DIJAŠKI DOM V MURSKISOBOTIDijaški dom je opremljen s pribli•no 400 sobami. Vpritlièju je recepcija, “dnevna soba”, jedilnica inmanjša trgovina. Mi smo stanovali v èetrtemnadstropju. Okolica dijaškega doma je zeloobse•na. Tam je tudi košarkarsko in nogometnoigrišèe ter manjši park z vodnjakom.Ko smo prispeli v dom, je sledilo razporejanje posobah. A razred je bil na enem koncu nadstropja, Bpa na drugem. Vmes pa na •alost uèitelji. V vsakisobi smo bili po trije, v nekaterih tudi po dvauèenca. Sobe so bile lepo urejene, posteljnina èista.V sobah smo imeli mo•nost zaklepanja vrat. Po 22.uri pa je morala v domu vladati tišina. V nekaterihsobah se tega nismo dr•ali ter naredili kakšnoneumnost.Neja Grošelj, 7. a

Klavdija Pavec, 7.b

3

ZAPLEŠIMO POPREKMURSKO

V nedeljo, 7. 4. 2002, smospoznavali prekmurske plese. Nazaèetku so nam glasbeniki zaigralinekaj prekmurskih pesmi. Igrali sozelo lepo. Zatem so nampredstavili svoje inštrumente.Zanimiv inštrument so bile cimbalein lonèeni bas.Potem so se zaèeli plesi. Punce infantje iz folklorne skupine so seprijeli za roke in odplesali prvi plesv krogu. Zatem so sledili še drugiplesi. Odplesali so velikoprekmurskih plesov ter nampokazali stare prekmurske obièajein igre, npr. menjavanje klobukov,vleèenje vrvi… Veèer so popestrilis tem, da so nas nauèili še nekajprekmurskih korakov.Klavdija Pavec in Urška Jenkole,7. b

1. DANNedelja, 7. 4. 2002

Ob osmih smo se zbrali predšolo. Ob 8.15 smo se odpeljali.Na poti v Mursko Soboto smo seustavili v Lipovcih, kjer smo siogledali izdelke iz slame.Pribli•no ob 13.00 smo prispeli vdijaški dom. Takoj smo seodpravili na kosilo.Popoldne so k nam v dijaškidom prišli uèenci Osnovne šoleBeltinci, ki so nam predstaviliprekmursko narodno nošo. Tudizapeli in zaplesali so nam nekajplesov. Pokazali so nam tudi to,kako so se vèasih igrali.Dan smo konèali z zabavnimveèerom, ki smo ga pripravilisami.Brigita Tiè in Špela Tièar, 7. a

Prekmurje je na splošno svojposeben znaèaj bolje ohranilo vpesmih kot v plesih.PO ZELENOJ TRATI je ples, kipo figurah in izrazu spada medplese ljubezenskega snubljenja,ŠMARJANKA je varianta tudidrugod znanega MRZULINA,MARKO SKAÈE pa jeprekmurska oblika plesa zblazino. TKALEÈKA je danesedini slovenski moški ples in imizkljuèno spretnostni znaèaj.Izka•e se tisti, ki bolje in hitrejepretika robec pod kolenom. ZaŠOŠTARSKO je znaèilnopantomimièno prikazovanjeèevljarskega dela; v raznih

variantah je ples razširjen povsodpo Sloveniji. Prekmurske plesezakljuèuje TOÈAK – POLKA.Predstavitev je bila izrednozanimiva in pouèna. Ob koncunastopa so k plesu povabili šeuèence in uèitelje naše šole.Slavko Vujinoviè, Marko Sever inMatej •erjal, 7. a

NOCOJ JE EDNA LUŠTNANOÈ

Nocoj je edna luštna noè,daj mesec svejti cejlo noè,daj mesec sveti cejlo noè,zaspati je nejmogoè.

So štirje vkuper stopili,so loške gruške trosili,ej loške gruške dobre so,èiravno trde so.

Tak dugo san hodo za teboj,kak ribice plavajo za vodoj,raztrgao san trouje šoulinje,pa nejman še lubice.

DRU•ABNI VEÈER

Dru•abni veèer se je bli•al, mi pasmo še vedno bili brez idej inzamisli, kaj naj bi sploh poèeli nadru•abnem veèeru. Ampak Anja,ki je polna zamisli in se je vednoizkazala kot dobra voditeljica,nam je dala nekaj sijajnih idej:

- TRI SESTRE (Grega,Matic, Sebastijan),

- MISTER in MISS

Manca Pogaèar, 7.bManca Pogaèar, 7.b

4

Murske Sobote(prostovoljci),

- ZABAVNI PEVSKIZBORÈEK (ki nas jespremljal po poti vMursko Soboto),

- ZMENKARIJE.Dru•abni veèer se je zaèel in vsismo •e nestrpno prièakovalivoditeljico Anjo. Anja se jekonèno pojavila na odru innapovedala prvo toèko. To je bil

Po veèerji smo sami organiziralidru•abni veèer. Napovedovalkiveèera Anja in Cirila sta najprejnapovedali skupino iz avtobusa.Zapeli so Siva pot. Nato soSebastijan L., Grega P. in MaticÈ. iz 7. b razreda posnemaliletošnje zmagovalke Eme –Sestre. Na glave so si nadelilasulje in se preoblekli v dekliškeobleke. Po konèani predstaviSester je ponovno zapela skupinaiz avtobusa ob spremljavi kitare,na katero je igrala Manca. Zatemsmo izbirali mistra in misicotabora. Zmagovalca sta bila An•eM. in Pršica (pevka iz skupineSestre). DJ sta zavrtela pesem, nakatero sta zmagovalca zaplesala.Zelo smo se smejali. Veèer se jebli•al koncu, preden pa smo odšliv sobe, smo imeli zmenkarije inples.Ne•a G. & Ana K., 7. a

V Prekmurje smo se odpravili,da bi se zabavali,v avtobusu •vi•gali,voznika ob •ivce spravljali.

Spoznali mnogo smo stvari,spoznali noše in ljudi,a nekaj smo pogrešali –disko v jedilnici!!!

Edita, Cirila, Mira

naš zabavni pevski zborèek izavtobusa. Res, da so peli maloneusklajeno in malo pozabljalibesedilo, vendar so bili zelozabavni in so po•eli velik aplavz.Potem je prišlo do zapletov.Sestre še niso zvadile teksta, zatoso nastopile z majhno zamudo,vendar zelo preprièljivo inrazigrano. Zapele so pesemSAMO LJUBEZEN. Na vrsto jeprišel izbor MISS IN MISTRAMURSKE SOBOTE. Komisijaje postavljala vprašanja in dobilazanimive odgovore. Na koncu paso bili rezultati takšni:MISS – Pršica

MISTER – An•e M.

1. spremljevalka – Èahukica1. spremljevalec – Oskar G.

2. spremljevalka – Edita P.2. spremljevalec – Urban T.

Na koncu so bile seveda obvezneZMENKARIJE, ki so se hitrokonèale, zato smo morali spat •eob 21.30.

Vsi se bomo seveda najboljspominjali izzivalnih sester, ki sopoplesavale po odru in nas vsenasmejale do solz.Petra Nastran, Urška Osterman,7. b

5

2. DANPonedeljek, 8. 4. 2002

Dopoldne:- 2 km dolg sprehod do

Rakièana,- ogled cerkve arhitekta

Jo•eta Pleènika vBogojini,

- ogled lonèarske delavnicemojstra Bojneca.

Popoldne:- plavanje, aerobika in

fitnes v hotelu Diana,- projektno delo.

Zveèer:- predavanje o astronomiji.

RAKIÈAN – JAHANJE,VO•NJA Z VLAKCEM

V ponedeljek smo po zajtrkuodšli na pohod do Rakièana, najahanje in vo•njo z vlakcem.Pribli•no pol ure za tem smo seodpravili do majhnega letališèa.Zaradi mraza si letališèa nismoogledali, zato pa smo nadaljevalivo•njo do srednje kmetijske šole.Po dolgem èakanju na vodièkosmo si konèno ogledali zelišènivrt, zelenjavni vrt, sadovnjak inèebelnjak, za zakljuèek pa šemuzej na prostem s kmetijskimipripomoèki. Potem smo seodpeljali nazaj do gradu, kjer sonas •e èakali uèenci 7. a razreda.Kdor je hotel jahati konja, je

moral plaèati dvesto tolarjev.Edini, ki so se opogumili, so biliga. Pajntar, An•e in Sebastijan.Primo•, •iga in Matej, 7. b (2.skupina)

Izpred dijaškega doma smo se 1.skupina odpeljali do lonèarskedelavnice, v nadaljevanju pa smosi ogledali èudovito cerkevGospodovega vnebovzetja.Medtem ko smo si mi ogledovalicerkev, se je 2. skupina zabavalaob jahanju in vo•nji z vlakcem.Ko smo konèali z ogledom, smose odpeljali do Rakièana. Tridekleta smo se opogumila in seodloèila jahati konja. Nato smozaslišali zvok vlakca ter se •eveselili vo•nje z njim. Odpeljalismo se do športnega letališèaRakièan in si ogledali srednjokmetijsko šolo. Voznik vlakca jebil tako prijazen, da nas jezapeljal celo do dijaškega doma,2. skupina pa je morala oditi karpeš (HA, HA).Ko smo prispeli, smo se voznikuzahvalili in se 2. skupini pova•nali.Roberta in Sandra, 7. a – 1.skupina

LONÈARSTVO

Bilo je popoldne in mineval je •edrugi dan našega tabora, ko smose odpravili ogledat lonèarskodelavnico v Filovcih. •e od daleènas je pritegnil napis nad vhodnimivrati, kjer je pisalo:“SI ROKE NAMOÈIM, SIŠAJBO POTOÈIM, POSODONAREDIM, KA VODO DR•I.”

Vstopili smo v majhno hišo, kjerje v kotu sedel lonèar, ki je ravnoizdeloval vrè za vodo. Ko jeizdelek dokonèal, nam je šeenkrat pokazal, kako ga naredi.Potem nam je njegov bratpokazal, kako izdelke sušijo in•gejo. Sledil je ogled sosednjegaprostora, v katerem se je nahajalalonèarska kopa. To je peè, ki jezgrajena iz opeke, èez katero jeprevleèena glina. Posebnost tepeèi je, da so izdelki, ki jihvzamejo iz te peèi, èisto èrni.Po ogledu smo se vsi zadovoljniodpravili proti dijaškemu domu.Anja Torkar, 7. b

ASTRONOMIJA INZVEZDE – KAKOROMANTIÈNO!?

Vesolje je neskonèen prostor,kjer prebivajo nebesna telesa.Sestavljeno je iz veè galaksij. Mi•ivimo v galaksiji, imenovaniGalaksija. Kako domiselnopoimenovanje!V galaksije spadajo sonca,zvezde, planeti…V našem osonèju je devetplanetov in eno sonce: Merkur,Venera, Zemlja, Mars, Jupiter,Saturn, Uran, Neptun in Pluton.Skoraj vsak bi •elel raziskovativesolje. Nekateri ljudje jemljejovesolje za zelo lepo terromantièno stvar. Vesolje ni nièod tega, kar si mislijo, vesolje jezelo nevarno. To vse namdokazuje astronomija.Astronomija – veda, ki prouèuje

6

vesolje. Vesolje meri preko 10 milijard svetlobnihlet. Lahko ga opazujemo s teleskopom, s prostimioèmi ali s sateliti, ki nam pošiljajo slike, ki jih lahkoprouèujemo. Zaradi onesna•enega zraka tersvetlobe zvezde v mestu te•ko vidimo.Zaradi slabega vremena (bilo je oblaèno) si zvezdnismo mogli ogledati.•iga, Primo• in Matej, 7. b

“Ena, dve, tri, štiri…” se pogosto sliši iz naših ust,ko s prostim oèesom gledamo zvezdice. Tudi vPrekmurju bi bilo tako lepo in romantièno, èe se nanaše obzorje ne bi privlekli temni oblaki.Tako smo o zvezdah poslušali v sobi, v kateri je sijzvezdic nadomešèala neonska luè. O zvezdicah stanam pripovedovala simpatièen gospod s sivimi lasmiin njegov mlajši pomoènik. Izvedeli smo, da smo miz našo Zemljo vred le majhen nepomemben delèekogromnega morilskega vesolja, ki pa je po drugistrani lahko tudi zelo lepo ter romantièno. Ljudje sose vèasih bali kometov, saj so verovali, da prinašajorazne kuge, suše…Za to leto bodo za naš delèek galaksije veljalenaslednje napovedi:

- 24. junija nas bo luna za kratek èas zapustila(lunin mrk),

- 12. avgusta bomo na nebu lahko opazovalihitro potujoèe utrinke (meteorski rojperzeidi),

- 17. novembra bo tam zgoraj divjalastrašanska nevihta (meteorska nevihtaleonidi),

- 13. decembra bomo videli podobne utrinkekot avgusta, toda v veèjem številu(meteorski roj geminidi).

Naša galaksija je poimenovana povsem brezdomišljije - imenuje se Galaksija. Galaksije sezdru•ujejo v jate, naša jata pa se imenuje Krajevnajata. Da bi prepotovali le našo galaksijo bi porabilizelo zelo zelooooooooooooooooooooo veliko èasa.Èe bo znanost v prihodnosti tako hitro napredovalakot svetlobna hitrost, se bomo morda sreèali znašimi sosedi nekje v vesolju.Urša, Anja, Teja, 7. a

NOÈNA MORA

Ko smo prišli, smo skor •e odšli,tko smo hotl, da neb šli u kotl.Ker tovarišice so vroèe bile navzoèe,bilo nas je strah in špilal smo šah.

Drug dan v domu smo bli in se monopoli šli.Vsi smo zmagovali in denar za•galiin pol se v postelje podal.Ker takoj nismo zaspal, so nas na piko dal.

Za tret dan še ne vem,ker nas še ni zabolelin zdaj grem v posteljo spatin se s hrano igrat.

Leško, eno rimo in naslov je dodal Prša, Èahuk jete•il

Po prstih sred noèi od sobe do sobe:”O šit, šica gre.Se bom kr v wc skriu.”

Narisali: Grega Prša, Sebastjan Leško in MaticÈahuk, 7.bNa sliki je An•e Matoh.

7

3. DANTorek, 9. 4. 2002

Dopoldne smo se spet razdelili vdve skupini. Mi smo se najprejpreizkusili v roènih spretnostih,izdelovali smo izdelke iz slame.Pozneje smo odšli na ogledmesta, evangelièanske cerkve terpokrajinskega muzeja.Popoldne pa je bilo v znamenjušporta. V razliènih športnihdejavnostih smo se pomerili zuèenci Osnovne šole MurskaSobota II. Po nekaj zmagah inporazih (veèinoma zmagah) smose odpravili nazaj v dijaški dom.Zveèer smo si ogledali filmHalgato.Urška Osterman in PetraNastran, 7. b

SPRETNI PRSTI?!

Na taboru smo si ogledaliizdelovanje slamnatih izdelkov.Gospa nam je razlo•ila, kakopripravijo stvari za izdelek:najprej poberejo še zelene bilker•i, še preden se zaène razvijatizrno. Nato jih raztrosijo po njivi(to traja 5 – 7 dni). Ko jihpoberejo, jih zve•ejo v snope.Pred pletenjem jih namoèijo vmlaèno vodo. Nato izdelkeizdelujejo, in sicer na pamet.Medve sva izdelali srèka. Izdeleknama je uspel še kar dobro,vendar se z gospejinim ne moreprimerjati. Spoznali pa smo tudikri•e, vrèke, putrce, do•njeke…Za bunclek porabi gospa pribli•no25 ur, za do•njek pa 120 ur.

Upamo, da bo tradicijaizdelovanja slamnatih izdelkov šedolgo v Sloveniji.Ana & Ne•a

Prvo uro smo poslušali gospo,kako se dela iz slame. Èepravsmo v naši skupini poslušali boljmalo, smo izdelke naredili medprvimi. Oskar je naredil samopolovico srèka, Aleš je bil najboljpriden, saj je naredil najveèjisrèek, jaz pa sem naredilmanjšega.An•e Matoh, 7. b

Vsi trije smo izdelali srce, le da sobila vsa razliène velikosti inoblike. Na zaèetku smo se karprecej motili, vendar ko nam je g.Teran nekajkrat pokazal, kakoizdelovati, nam je stvar kar stekla.Izdelek je vsem kar dobro uspel.Sebastijan, Grega in Matic, 7. b

Izdelal sem violinski kljuè. Delo jebilo te•avno, vendar nam je gospadelo delno olajšala, saj jepripravila material – slamo zapletenje in vsakemu uèencuizdelala zaèetek. Pomoè je

ponudila tudi, èe komu delo ni šlopreveè od rok. Sam sem lovilzadnje trenutke èasa in na koncumi je le uspelo splesti izdelek, kisem si ga •elel. Poleg violinskegakljuèa, ki sem ga izbral (ta izdelekje bil najbolj zahteven, vsaj takoje povedala gospa), sta bila naizbiro še slamnati srèek terslamnati venèek. Najte•je je bilo,ko je zmanjkalo slame in jo je bilotreba nadomestiti (“štukati”), pritem se mi je slama veèkratrazparala. Prvi koraki so bili te•ki,potem pa je delo potekalo kot pomaslu. Na mojo sreèo mi jeizdelek kar dobro uspel, samomalo ga je bilo treba pritrditi inizdelek je bil konèan.Marko Sever, 7. a

Na tabor smo se odpeljali,se veliko nasmejali,

domov odnesli smo izdelke,ki bili so kot pepelke.

Ne•a in Ana

8

TEKMOVANJE VŠPORTNIH IGRAH

9. 4. 2002 smo imeli dru•abnopopoldne s sosednjo OŠ izMurske Sobote. Pomerili smo sev košarki, štafeti, med dvemaognjema in skakanju z vreèo. Obvsaki disciplini smo se zelozabavali, najbolj napeto pa je bilopri igri med dvema ognjema, sajsta bili obe skupini zelo dobri.Všeè nam je bilo tudi vleèenjevrvi. Seveda, zmagali smo mi.Zmagali smo v vseh disciplinah,razen v skakanju z vreèo nismoimeli sreèe, pri košarki pa smoizgubili samo za en koš. Po koncuteh iger smo si malo odpoèili,potem pa še nekajkrat vrgli nakoš. Èez nekaj èasa se nam je priigri pridru•il g. Teran in z njim smoigrali vse do konca tegadru•abnega popoldneva.Miha Kozjek in Zlatko Makariè,7. a

HALGATO

Film Halgato se nam ni zdeldober, ker ni po našem okusu –vsak ima svoj okus. Tudi govoricaljudi ni bila preveè jasna, sajimajo Prekmurci svoje nareèje, kiga vsi ne razumejo prav dobro.Film pripoveduje o •ivljenjuRomov, kako jih Slovenci nespoštujejo ali ne marajo, in tosamo zaradi njihove barve ko•e.Veliko je ljubezenskih prizorov,igranja na violino…Èe bi film ocenjevali z ocenamiod 1 – 10, bi se verjetno vsistrinjali z oceno 4. To pomeni, daje bil film srednje dober.Roberta, Ana, Sandra, 7. a

Ocena: -2Film nam ni bil všeè, saj sogovorili v prekmurskem nareèju insmo zelo malo razumeli. V filmutudi ni bilo prave zgodbe, saj se je

ponavljalopodobno:umor,posilstvo,umor…Sicer pa jefilmprikazovalcigansko•ivljenje, kije tudi vresnici zelokruto innemoralno.Vsebina nibilarazumljiva inzanimiva.Cirila Zorenè, 7. b

Film Halgato mi sploh ni bil všeè.Bil je dolgoèasen, nekatere osebev filmu so govorile nerazloèno,vsebina je bila ponavljajoèa invsekakor neprimerna za tabor, nakaterega smo šli (le jezik je bilprekmurski ter okolica z ljudmi).Lahko bi si ogledali boljsprošèujoè film, na primer kakšen“za nasmejat”.Anja Nagliè, 7. a

4. DAN

Sreda, 10. 4. 2002

O, ne •e zadnji, smo stokalizgodaj zjutraj, saj smo vedeli, damoramo spakirati prtljago. Pozajtrku smo takoj zaèeli reševatinaloge. Na poti nazaj domov smosi v Ver•eju ogledali še mlin naMuri.Klavdija Pavec, 7. b

9

ZNAÈILNEPREKMURSKEJEDIPREDJEDI: prekajena šunka,nadevan •elodec, •olca izsvinjskih ko• in parkljev, tlaèenka,kuhana govadina s hrenom, mesoiz tunke…MLEÈNE PREDJEDI: skuta ssmetano…JUHE: kisla juha iz svinjske glavein parkljev, braska juha s svininoin ajdovo kašo, krompirjeva,fi•olova ali mleèna juha s svininoin z ajdovo kašo, gobovasmetanova juha…GLAVNE JEDI: koline z bujtorepo, svinjska peèenka inkrvavice iz ajdove kaše,ocvirkove pogaèe, bograè,ciganska peèenka, peèen zrezek,zaèinjen s èesnom, ribe…PRIKUHE: krompir, zelje, bujtarepa, fi•ol, buèe, kumarice…PRILOGE: dodole (krompirjevi•ganci), cucki (krompirjevisvaljki), sirovi ali makovi rezanci,kulinje, potresene z makom inpolite s kislo smetano…Ostale jedi: gibanica, repnjaèa,tikvaèa, posolanke, vrtanik(kruh).

IN KAJ SMO JEDLI MI?Nam pa so se cedile sline obpokušanju mednarodne kuhinje.Na našem jedilniku se je znašeldunajski zrezek, pomfri, ham-burger, polpeti, testenine, dušenagovedina, pasulj…

Slavko Vujinoviè, Marko Sever,7. a in •iga Vegnuti, 7. b

PREKMURSKA GIBANICA

Sestavine

Krhko (podplatasto) testo

- 25 dag moke (mehka inostra pol pol)

- 10 dag masla- 4 dag sladkorja- 1 jajce- 0,5-1 dl belega vina- sol

Vleèeno testo

- 0,5 kg mehke moke- cca 2 dl mlaène vode- sol- limonin sok, nekaj kapljic- 2 •lici olja- 1 jajce ali samo rumenjak

Nadevi:

1. Makov nadev:

- 15 dag maka (mletega)- 1 zav. vanilin sladkorja- 5 dag sladkorja

kristalnega- 5 dag raztopljenega masla- 1 dl goste kisle smetane

2. Skutin nadev:

- 25 dag skute – pretlaèene- 1 jajce in 1 rumenjak- 5 dag sladkorja, limonino

lupinico- 5 dag raztopljenega masla- 1 dl goste kisle smetane

Priprava

1. Krhko testo za podlago

Sestavine: moko, maslo, sladkor,jajce, sol in belo vino pomešamov primerni skledi in zamesimotesto. Testo gnetemo, da jegladko in ga oblikujemo vhlebèek. Pokrijemo in pustimotesto poèivati.

2. Vleèeno testo

V moko dodamo vse sestavine inumesimo vleèeno testo.Zamesimo gladko mehko testo inga razdelimo na dva kupèkaPokrijemo in postavimo, dapoèiva vsaj 30 minut.

Nadevi

1. Mak zmeljemo in gazmešamo s sladkorjem invanilijevim sladkorjem.

2. Med pretlaèeno skutovmešamo jajce inrumenjak, dodamosladkor in limoninolupinico. Primešamo kislosmetano.

3. Orehe zmeljemo, toda nepreveè drobno,primešamo vanilin sladkorin cimet.

4. Jabolka olupimo, jihnaribamo, posladkamo,odišavimo s cimetom vprahu in limonino lupinico.Ponekod dodajo šenamoèene rozine oz.grozdje brez košèic.

Dober tek!

10

HIŠNI RED

DOVOLJENO PREPOVEDANO- pitje èaja in sokov,- obmetavanje s copati (èe

nuben ne ve),- tekmovati po stopnišèu,

- gledanje TV.

- pitje kave, kapuèina,- polivanje,- obiskovanje drugih sob,- hoditi iz sob,- med odmorom igrati

košarko,- razgrajati po 21:30,- ponoèi hoditi na WC

(zaradi tega smo zelotrpeli – dve smrtni •rtvi),

- razmetavati sobe (sej niblo kej za razmetat, k itakni blo niè pospravlen),

- zveèer pošiljanje SMS-ovin pogovarjanje potelefonu (vendar so bilebesede uèiteljevZAMAN, kajti imeli smoVIBRAKLIC),

- poslušanje vokmana (tudito smo poèeli),

- VSE, KAR SMOPOÈELI.

by Matic Èahuk, 7. bManca Pogaèar, Ana Nagliè, 7. b

•e prvi dan smo kavo pil,so prfoksi pršli in nam kuj zate•il:“Fantje, fantje, nehite kavo pit,da nau treba staršem doma zate•it!”

•iga, Nejc, Urban, 7. a

“Takoj vsi v sobe!” je stavek, kiga najveèkrat slišimo od našihuèiteljev, ki bi jih lahkopoimenovali kar muèitelji, saj namneusmiljeno zastavljajo številnavprašanja ter nova pravila inprepovedi.Preden se skrijemo pod topleodeje in vstopimo v svet lepeneresniènosti, nam pol urepridigajo o miru in redu, ki naj bivladal po deseti uri v naših sobah.Najveèji kršitelji le-tega miru sonaši preljubi prfoksi, ki celo poenajsti uri trkajo na vrata in motijonaš te•ko prislu•eni spanec.Zveèer nam zagotovijo zelozgodnji zajtrk, ko pa zjutrajodpremo oèi in se zbudimo,izvemo, da je zajtrk šele èez enouro. Tako gre po gobe pol urenašega dragocenega spanca.Po konèanih obrokih imamo polure prostega èasa, med katerimirešujemo naloge, s katerimi sonas obdarili naši uèitelji. Èeimamo sreèo, nam je celodovoljeno igranje na igrišèu,obdanem z dvometrsko ograjo,

11

preko katere nam je izstop strogoprepovedan.Po našem prostem èasu, ki gaimamo po navadi po kosilu, se znašimi uèitelji odpravimo na krajšisprehod po bli•nji okolici, zakaterega velja pomembno ternajstro•je pravilo: “Ne oblaèi sepremalo, ampak preveè!”Vèasih bi nam upoštevanje tegapravila prišlo prav, saj smo nasvoji ko•i obèutili, kaj pomeni neupoštevati to pravilo.Zveèer nas èakajo veèeri, ki sojih pripravili naši uèitelji ali panastanejo po naših •eljah, ki senajveèkrat ne obnesejo.Poleg teh pravil so tu še druga, kipa se jih nam “nedijakom” še nitreba dr•ati.

V tem dijaškem domuše kar lepo nam je,malo nam je grozno,a potrpeti znamo vse.

Hišni red velja za vse,le za uèiteljice ne!

Uèitelji so èudne volje,zato nikoli ne veš, kaj je bolje.Biti priden je lepo,biti poreden pa še bolje.

Anja Nagliè, Teja Krušec, UršaŠkapin, 7. a

KLIC V SILIPoslal sem SMS sporoèilo:“Nekaj bi te prosil, mami. Ali meprideš iskat, ker imam zelo visokotemperaturo in •elodène te•ave?•iga.”Mami: “A se ti zafrkavaš a mislišresno? Naj me Šumièka poklièe!”Toda nisem mogel sporoèiti, da je

z menoj vse v redu, ker sem bilzaseden z veliko slame v rokah.Izdelovali smo ravno izdelke izslame.Nakar je moj oèka klicalŠumièko in jo vprašal, kaj je zmano. Ker razrednièarka o tem nivedela niè, je bila zaèudena.Poklicati sem moral domov inpovedati, da sem se pohecal.Oèe mi je rekel: “Pazi se, koprideš domov!”Jaz pa le pri enem ušesu noter, pridrugem pa ven.Ko bom pa doma kaj veè izvedel,vam bom nemudoma sporoèil poSMS-u.Poreden uèenec •iga Renko, 7. a

KAJ SMOPOÈELI VPROSTEMÈASU?Vsi v tem taboru vedo, da jetreba prosti èas kar dobroizkoristiti. In mi znamo prosti èasizkoristiti.Prvi dan mi je bil še posebej všeè,ker smo morali samo poèivati,kolikor smo hoteli. Deèki so seodloèili za nogomet in takoj pokosilu •e zdrveli na igrišèe. Kmalusem se jim pridru•il tudi jaz.Drugi dan ni bil dan zasprošèanje, saj smo morali celdan pisati.Urban Tepina, 7. a

ANKETA

KAJ MI BO OSTALONAJBOLJ V SPOMINU?

- Najbolj mi bo ostalo vspominu pletenje iz slame,to pa zato, ker je bilozanimivo in ne preveète•ko. Ana, 7. b

- Najbolj mi bo v spominuostalo izdelovanje izdelkaiz slame, ker radaizdelujem preprostestvari, in športnopopoldne s prekmurskimiosnovnošolci, s katerimismo se zelo dobrorazumeli. Doris, 7. b

- Najbolj mi bosta ostala vspominu dva dogodka.To je plavanje, kerobo•ujem vodne športe,še posebej èe smo celrazred skupaj, in mojeizdelovanje violinskegakljuèa, ker zelo radaustvarjam take preprostestvari, ki se dajo nareditizelo hitro. Anja, 7. b

- Najbolj mi bo ostalo vspominu pletenje iz slame,ker je bilo pri delu zelozabavno. Katja, 7. b

- Najbolj nama bo ostalo vspominu, da smo seveliko zabavali in siogledovali zanimivosti.Najbolj nama je bila všeèevangelièanska cerkev,ker o njej nisva vedelinièesar. Sandra inRoberta, 7. a

- V spominu mi bodoostale prekmurskenarodne noše, ki so nam

12

jih predstavili uèenci OŠBeltinci. Tudi zapeli inzaplesali so nam nekajznaèilnih prekmurskihplesov. Špela, 7. a

- Všeè mi je bila lonèarskaobrt, kjer smo si ogledaliizdelavo razliènih izdelkoviz gline. Brigita, 7. a

KAKŠNO SE MI ZDIPREKMURJE?

- Prekmurje je drugaènokot Gorenjska, saj je toravninski svet. Tudi ljudjeso prijazni in gostoljubni.Samo razumeš jih zelote•ko, še posebej, èegovorijo v svojemnareèju. Ana, 7. b

- Prekmurje je zelozanimivo. Ljudje sodrugaèni kot mi“Gorenci”. So zeloprijazni, imajo drugaèennaglas, zaradi tega jihvèasih zelo te•korazumemo. Pokrajina nihribovita, temveè ravna.V Prekmurju imajo velikostarih šeg in navad:lonèarstvo, izdelki izslame, prekmurske noše,plesi in pesmi… Polegšeg in navad pa imajo tudizelo urejeno in èistookolico. Doris, Anja,Katja

- Prekmurje je polnozanimivosti. Pokrajina imaveliko polj, ki so letosmoèno posušena, saj •edolgo ni de•evalo. Zimeso mile, poletja pa vroèa.

Ljudje so tukaj vsi zeloprijazni, moti me lenjihova govorica, sajjih vsi ne razumemoprav dobro. Sandra inRoberta, 7. a

- Pokrajina v Prekmurjumi je zelo všeè, èepravje veèinoma ravna.Ljudje so zelo prijazni,sama govorica pa serazlikuje od naše.Nekaterih njihovihbesed nismo razumeli,a so nam jih potem tudirazlo•ili.

Tam, kjer štorklje •ive,tam, kjer Mura le•i,prav tam smo biliin vse videli.Narodno nošoin druge stvari.Všeè nam je biloin še bomo prišli.

Ana in Manca, 7. b

KAJ MI JE BILO VŠEÈ?

- Všeè mi je bilo plavanje,ker rada plavam, in prostièas, ker smo se velikozabavali.

- Predvsem prosti èas, kismo ga na •alost imelizelo malo. V bistvu le prvidan. V prostem èasu smose ukvarjali s športom,lahko smo se drli inskakali. Bili smo brezskrbi, da bi nas kdo za tooštel. Najbolj mi je bilovšeè veseljaèenje in

dolgoèasenje na prviveèer, ko smo prišli.Mislim, da dolgèas ne bibil prisoten, èe veèera nebi organizirali prvi dan, sajnismo bili dovoljsprošèeni. V velikopomoè bi nam bila dobravolja uèiteljev, ki pa je odnjih nismo dobili.

- Všeè mi je bilo vse,najbolj pa hrana, ker je

13

bila dobra in okusna.- Najbolj všeè mi je bil prvi

dan zveèer.- Najbolj mi je bilo všeè

zabavanje v zgodnjejutro, saj smo imeli letakrat pravi prosti èas, kismo ga dobro izkoristili.Èeprav bi rad povedal,kaj se je dogajalo, tegaraje ne bom.

- Najbolj mi je bilo všeè•uriranje pozno v noè.Hodili smo po hodnikih,vpili in se basali ssladkarijami. Uèiteljice sose jezile in hodile posobah kontrolirat, èe •espimo, mi pa smo sepotuhnili in se delali, daspimo. Nato se jeuèiteljica tako razjezila,da je odšla po kljuè inodklenila našo sobo. Vsismo spali (kao!), a Maticni bil preprièljiv, zato je bilnajveè kriv.

- Najbolj všeè mi je bilo,ko smo se zadnji danzjutraj odpravili po sobahin sošolce mazali s pastoza zobe. Nasmejali smose do solz, ko smo videlinjihov odziv.

- Prosti èas, ki pa ga je bilosicer zelo malo, saj smoimeli zelo veliko drugihobveznosti.

- Izdelovanje izdelkov izslame, ker je bilozanimivo in zabavno.

- Na taboru mi je bilnajbolj všeè veèerastronomije, saj je bil zelozanimiv. Velikokratgledamo v nebo, vzvezde, vendar ne vemo,

kako se kakšna zvezdicaimenuje. Ta veèer smodobili odgovore na velikovprašanj.

- Avtomat za pijaèo, kersmo lahko polegkokakole pili tudi kakav.

- Košarka, ker jo radigram.

- Prosti èas, ker smo sekartali in zabavali.

- Igranje nogometa, ker sevrnem poln modric,igranje košarke, ker jemoj najljubši šport;igranje slaèi osla, kerimam pri tej igri sreèo…

- Sreèanje z OŠ iz MurskeSobote, ker smotekmovali.

- Prvi dan, ker nismo imelitoliko dela in smo sezabavali, uèiteljice inuèitelji pa nam niso te•ili.

- Izdelovanje izdelkov izslame, ker sem se nauèilaizdelovanja in naredila karlep izdelek.

- Fitnes in plavanje, keredino ni bilo dolgoèasno.

- Avtomat, ker mi je dalkakav, ko sem mu plaèal.

- Igranje monopolija in•uriranje pozno v noè, kernismo mogli spat.

- Všeè mi je bilooponašanje treh sester –nasmejal sem se ob petjuPršice, Èahukice inLeškice.

- Jahanje, le škoda, da smojahali zelo malo èasa, sajzelo rada jaham. Všeè pami je bilo tudi na vlakcu,vendar je na •alost pihalveter in nas je zelo zeblo.Voznik je bil tako dober,

da nas je pripeljal dodoma in nam ni bilo trebaiti peš.

- Igranje nogometa, ker sesprostiš in zabavaš.

- Všeè mi je bil obisklonèarske delavnice inizdelovanje iz slame, kersmo se nauèili nekajnovega.

- Najboljša mi je bilahrana. Bila je zelo zdravain u•itna. Tudi avtomat mije bil zelo všeè, ker stabila kakav in èaj samošestdeset tolarjev! To jezelo zelo poceni.

- Avtomat za kakav, kersmo se tam zbirali, pilikrem kakav in sepogovarjali.

- Lepo urejene sobe indobra hrana, posebejvšeè mi je bil avtomat zatople napitke. Zelo pouèniin zabavni so bili izleti inpredavanja, še posebejtisto o astronomiji.

KAJ MI NI BILO VŠEÈ?

- Pohodi, ker ne maramhoditi. Tudi film mi ni bilvšeè, ker je bildolgoèasen.

- V nobenem primeru miniso bila všeè pravila, atudi z njimi se je daloshajati, èe si jih primerjals pravili, ki so jih postavilidijakom v dijaškemdomu. Mogoèe mi tudiogromno število nalog nibilo prav simpatièno,ampak kot berete, smo še•ivi.

14

- Vse mi je bilo všeè.- Ni mi bilo všeè, ker smo

morali zgodaj vstajati.- Muzej, ker je govorila

prepotiho, snov je biladolgoèasna, govorila paje tudi le stvari, ki so bilenapisane na razstavljenihpredmetih.

- Ni mi bilo všeè, ko mi jePrša z lepilnim trakomzalepil glavo. Da semlahko dobil lepilni trak zlas, sem si moral umitiglavo.

- Ni mi bilo všeè, da smomorali tako zgodaj spat,zjutraj pa zgodaj vstat.

- Zadnji veèer, ko smogledali film Halgato, kernisem niè razumela in sembila zaspana. Ni mi bilovšeè, ker smo morali •eob 22.00 spat.

- Zgodnje vstajanje, ker sez zgodnjim vstajanjem vsedmih letih še nisemsprijaznila in ker sem lena.Hehe.

- Stopnice, ker smo moralivsak dan desetkrat gor indol.

- Stopnice, ker jih sovra•imin me potem bolijo noge.

- Spanje, ker smo moralizaspati •e ob 22.00 innismo smeli iti zveèer vdruge sobe ali pri njihprespati. Tudi film mi ni bilvšeè, ker je bil brez pravevsebine in v prekmurskemnareèju, tako da nismoskoraj niè razumeli.

- Ni mi bilo všeè, da uèiteljiniso dovolili piti kavo.

- Prvi dan mi je bilo všeèvse, še posebej avtomat

za kavo. Najprej smo vsipopili vsaj tri skodelice,dokler nas niso zalotiliuèitelji, ki so prepovedalipiti kavo. Od takratnaprej sem si za•elel vsajeno skodelico kave, kosem šel mimo avtomata,ker pa mi je uèiteljicaprepovedala kavo, semse zadovoljil s kakavom.In še kar bi rad spil enoskodelico. Pa jo tud bom.Pa da ne bomo pozabilivsakodnevne hoje postopnicah.

- Hišni red, ker nismo smelihoditi iz sobe v sobo.

- Trda postelja in da smomorali ugasniti luèi •e obdesetih.

- Dolga pot do Prekmurjain nazaj, slaba hrana, daso ves èas tolkli po vratih,da nisem mogel zaspati…

- Ni mi bilo všeè, ker jeDanijel razbijal po vratih,Trost pa trkal in oponašalèudne glasove.

- Film Halgato, ker je bilopreveè nasilja in ubijanja.

- Hišni red – prepovedanoobiskovati druge sobe, obdesetih ugasnjena luè.Nekatera pravila so bilaprestroga.

- Ni mi bilo všeè, ker nismoigrali veliko nogometa.

- Ni mi bilo všeè, da so vsigovorili, da jim te•im, inkar je še najhujše, da sembila osamljena, medtemko so se drugi zabavali inu•ivali.

- Da smo bili nastanjeni vèetrtem nadstropju, kerso bile stopnice zelo

dolge in so se zelo vlekledo vrha.

- Sobe, vsaj na zaèetku,ker so bile zelo mrzle, dasmo ponoèi skorajzmrznili.

NAJ FACA NATABORU

- To so bile SESTRE, kerso bile smešne inzabavne.

- Naj naj naj faca na taboruso bile seveda našeèlanice slovenske popskupine Sestre, kitrenutno kraljujejo na

slovenski glasbeni sceni.- Tri sestre, ker so si upali

peti pred dvemarazredoma.

- Psiholog, ker smo sehecali.

- Avtomat za kavo, kersmo bili zmeraj pri njem(bil je v središèupozornosti)

- Alfonz Potoènik.- Študent Drago iz tretjega

15

nadstropja, ker je bilnekako èuden.

- Naj face so vsi, še najbeltisti, ki znajo te•it: Matoh,Mrak, Èahuk, pa tudLeško. Pa g. Potoènik jetud ful faca, k se je fino znemu pogovarjat.

- Naj faca se mi je zdelUrban Tepina, ker je v“boksarcah” skakal pohodniku gor in dol.

- Naj faci na taboru sta bilaGrega Prša – Pršica inMatic Èahuk – Èahukica,ker sta se obnašala kotpravi “sestri”. Seveda paje Pršica boljši, saj je zelodober igralec, sploh patakrat, ko je omedlel, kerje bil izbran za missPrekmurja.

- Manca in Ana, ker stazabavni in duhoviti.

- Kuhar, vedno se jezafrkaval. Vsi so bli face.

- Vsi tisti, ki so na kakšennaèin izstopali.

- To sta bila definitivnoOskar Grah in UrbanTepina, ker sta edinalahko èloveka spravila vsmeh, da se jeskoraj…!!!

- Matej •erjal, saj jeveèkrat pripovedovaltako smešne stvari, dasmo se vsi smejali.

- Za naj faco na taboru biporabil preveè strani, zatojih bom naštel samonekaj: Oskar Grah, ki meje vedno spravljal v smeh;Aleš Mrak, ki je zmerajzafrkaval druge uèence;•iga Renko, ker je prvidan tako smešno smrèal;

Danijel Bogdanoviæ, ki seje zmeraj rad tepel inseveda, da ne bi pozabilnajveèjega “vrebaèa” naceli šoli An•eta Matoha,ker je vedno sreèen in seveliko zafrkava.

- Manca, ker sva sezabavali dolgo v noè.

- Ana in Maruša, ker sta ga“biksali”.

- Urban Tepina, ker se jeobnašal smešno.

- Grega Šoiè, saj je stresalnajboljše šale na celemtaboru.

- Avtomat, ker je imeldober kakav.

NAJ DOGODEKNA TABORU

- Zanimiv dogodek je bilanaša nenavadna uraaerobike, a vseeno nemore prekositi nastopaSester. Sestre so sepripravljale eno uro. Èejih ne bi poznali, bi jih

lahko zamenjali zadekleta. Imele so dobernastop, èeprav besedilaniso znale na pamet.Migale so z boki in sespogledovale zobèinstvom. Na koncu sonas pozdravile in sekasneje udele•ile tudiizbora za MISSPREKMURJA. Enaèlanica je celo dobilate•ko prislu•eni naslov.

- Ko so Leškota oblimali sselotejpom.

- Sreèanje z drugo šolo.- Pot na bazen. Odšli smo

v hotel in na poti prijazno

pozdravljali ljudi, vendarnamesto da bi odzdravili,so zaèeli kleti ali pa soošabno pogledali stran.Tako ne velja to, kar sogovorili uèitelji predtaborom, da soPrekmurci prijazni ljudje.

- Naj dogodek je bil vtorek popoldne, ko svamidva s Èahukom

16

zalimala s selotejpomLeškotovo in Trostovoglavo. Oba sta se pustila,ko pa sta si selotejpodstranjevala, jeizgledalo, kot da bi sedepilirala.

- Naj dogodek mi je bilodhod v bazen, ker smovidele fante v kopalkah.

- Spanje – sicer ga je bilozelo malo.

- Zgodil se je ravno prvidan. Bili smo še najboljsprošèeni in brezskrbni.Igrali smo se twister. Biloje zanimivo, saj se nismokregali, ampak smo sepreprosto igrali. Kotmajhni otroci.

- Odhod domov.- Ko se je pokvarila kljuka.- Obisk bazena. Najprej

nas je bilo strah, potem

pa se je vse spremenilo vpravo rajanje. V bazenusmo se tunkali in s tistimi,ki so nam všeè,pogovarjali. Upam, dabomo to tudi kdajponovili.

- Ko smo se šli slaèi osel,se je Urbi slekel skorajdo nazga. Na sebi je imelsamo še “boksarice”.Medtem pa je vstopilaNeja in rekla…

- Ko smo se šli slaèi osla.Ne vem zakaj, ampak jazsem bil zmeraj skoraj nag.Zgleda, da je to •e ponaravi.

- Da sem zbolel (najslabšidogodek).

- Naj dogodek mi je bil, kosem na hodniku ujela leppar, ki si je vošèil lahkonoè (Ana in An•e).

- Naj dogodek na taboru jebil prvi veèer, saj je bilkatastrofa. Vseeno smose imeli zelo dobro.

- Tekmovanja z OŠ št. 2,ker smo zmagali in ostalibrez poškodb. Skratka,bilo je zabavno.

- Naj dogodek je bil, ko jeuèiteljica dobila Matohana hodniku, ko je šel kpunci.

- Aerobika, ker jo jepouèeval uèitelj, kipouèuje thai-bo in jogo.V eni uri nam je pokazalveliko udarcev thai-bojain nas na koncu sprostil zjogo.

- Ko smo se ponesreèi“zaklenili” v sobo, saj seje pokvarila kljuka. Klicalismo na pomoè in konènonas je neki mimoidoèirešil.

KRI•ANKI Z GESLOM

17

1. Kaj je bil Miško Kranjec?2. Ogledali smo si grad…3. Kdo je zgradil cerkev v Bogojini?4. Katera ptica je znaèilna za Prekmurje?5. Ob imenu Murska Sobota se spomnim na reko …6. Glavno mesto Prekmurja je … Sobota.7. Katera vera je znaèilna za Prekmurje?8. V katerem kraju smo si ogledali mlin na Muri?9. V Filovcih smo si ogledali lonèarsko…

Grega Šoiè, Danijel Bogdanoviæ in Rok Trost, 7. b

1. Kraj, kjer smo si ogledali izdelke iz slame.2. •ival, znaèilna za Prekmurje.3. Svetovno znani slovenski arhitekt Jo•e …4. Klobuk, ki ga nosijo moški v prekmurski narodni noši.5. Najveèja reka v Prekmurju.6. Prekmurski pesnik, pisatelj, dramatik, re•iser Franèek …7. •ito, ki ga uporabljajo pri izdelovanju slame (lep sijaj).8. Kraj, kjer je mlin na Muri, ki smo si ga ogledali.9. Katero vero je širil Primo• Trubar?

Edita, Cirila, Mira

18

KAZALOTAM, KJER ŠTORKLJE GNEZDIJO ............................................. 2DIJAŠKI DOM V MURSKI SOBOTI ............................................. 21. DAN ............................................................................................. 3

- Zaplešimo po prekmursko- Nocoj je edna luštna noè- Dru•abni veèer

2. DAN ............................................................................................. 5- Rakièan – jahanje, vo•nja z vlakcem- Lonèarstvo- Astronomija in zvezde – kako romantièno!?- Noèna mora

3. DAN ............................................................................................. 7- Spretni prsti??- Tekmovanje v športnih igrah- Halgato

4. DAN ............................................................................................. 8ZNAÈILNE PREKMURSKE JEDI .................................................. 9PREKMURSKA GIBANICA ........................................................... 9IN KAJ SMO JEDLI MI? ................................................................. 9HIŠNI RED ...................................................................................... 10KLIC V SILI .................................................................................... 11KAJ SMO POÈELI V PROSTEM ÈASU ....................................... 11ANKETA ......................................................................................... 11

- Kaj mi bo ostalo najbolj v spominu?- Kakšno se mi zdi Prekmurje?- Kaj mi je bilo všeè?- Kaj mi ni bilo všeè?

NAJ FACA NA TABORU ............................................................... 14NAJ DOGODEK NA TABORU ...................................................... 15KRI•ANKI ...................................................................................... 16