povzetki sodelujoČih referentov v...

OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, Juša Kramarja 10, 9232 Črenšovci Tel.: +386 2 57 35 800; fax: +386 2 57 35 810

http://www.osfpcrensovci.si/; e-mail: [email protected]

A V T O N O M I J A V Š O L I 12. mednarodni simpozij

Črenšovci, 15. in 16. feb. 2019

12. mednarodni strokovni simpozij

»UČENJE ZA UMETNOST ŽIVLJENJA«

POVZETKI SODELUJOČIH REFERENTOV V SKUPINAH

Povzetke so v svojih prispevkih pripravili referenti sami. Razvrščeni so po abecednem redu priimkov avtorjev.


http://www.osfpcrensovci.si/; e-mail: [email protected] Stran 2 od 53



PREDSTAVITVE V SKUPINAH Liljana Babič, Osnovna šola Beltinci UČENJE ZA ŽIVLJENJE PRI POUKU NEMŠČINE Učitelji vedno znova iščemo nove pristope, s katerimi izboljšujemo kakovost storitev učnega procesa ter spodbujamo zanimanje za učenje. S hitro rastjo znanja, naglim razvojem moderne tehnologije in nenehnimi spremembami klasičen pouk izginja iz šolskih prostorov. Pomembno je, kako podati učencem ustrezna znanja in informacije, da jih naučimo učenja in sposobnosti hitrega in uporabnega odziva v novem okolju. Sodobni pristopi, medpredmetno načrtovanje in povezovanje predstavljajo izziv za učence in učitelje. V prispevku predstavljam primera metod spodbujanja učenja učenja pri pouku nemščine. Ključne besede: učenje za življenje, sodelovalno učenje, oblike in metode, medpredmetno povezovanje Suzana Babič, Osnovna šola Stročja vas AKTIVNA IGRA OTROK Z NARAVNIM MATERIALOM V VRTCU Vloga vzgojitelja v vrtcu je zelo pomembna pri omogočanju aktivnega učenja – aktivnega vključevanja otrok v dejavnosti skupine. Vzgojitelj mora zagotavljati dovolj časa, da otroci med spontano igro spoznavajo in pridobivajo nova znanja in spretnosti. Prispevek je razdeljen na dva dela – teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu so predstavljena izhodišča aktivnega učenja otrok ter igra kot otrokova osnovna dejavnost. Praktični del pa je namenjen izvedbi naravoslovne dejavnosti otrok v skupini 1–2 let. Ključne besede: aktivno vključevanje otrok, učenje učenja, naravoslovje, igra, sodelovalno učenje, vloga vzgojiteljice pri igri otrok. Ana Balažic, Osnovna šola III Murska Sobota UČENJE V GIBANJU PRI POUKU MATEMATIKE V 6. RAZREDU V zadnjem času vse več beremo o izsledkih različnih raziskav, ki kažejo na pomembnost gibanja celega telesa za razvoj in delovanje možganov. Zaradi koordinacije in ravnotežja, ki ga zahteva gibanje, namreč usklajeno delujeta tudi obe možganski polovici, izkoristek je večji, zaradi povečanega dotoka krvi pa se aktivira večja kapaciteta možganov, kar ugodno vpliva na sposobnost pomnjenja in koncentracije. (Fonda, 2010). Izziv sem prepoznala v tem, da tudi pouk matematike v 6. razredu izvedem na prostem in v razredu, ter ga popestrim z gibalnimi aktivnostmi (Fit aktivnimi metodami). Ključne besede: gibanje, delovanje možganov, koncentracija, fit aktivne metode, igra, motivacija





Natalija Bauman, Osnovna šola Sveta Ana UPORABA MATERIALOV ZA VZPODBUJANJE ZNANJA ANGLEŠKEGA JEZIKA PRI UČENCIH Z RAZLIČNIMI PRIMANKLJAJI Prispevek se ukvarja s tematiko poučevanja tujega jezika v razredu, kjer so zbrani različni tipi učencev. V razredih se pojavljajo učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ki so izjemni na drugih področjih. Učencem se nudi več različnih metod s katerimi lahko dosežejo znanje tujega jezika. Za doseganje teh ciljev pa so potrebni različni zunanji in notranji dejavniki, ki doprinesejo k razumevanju. Projekt 3D plakata v četrtem razredu, kjer so učenci z materiali naredili svoj tip »kartonke«, je dokazal, da je učenje tujega jezika lahko dosegljivo prav vsem in vsem zabavno. Ključne besede: učenci s primanjkljaji, poučevanje angleščine, metode, dejavniki, formativno spremljanje, samovrednotenje, vrstniško vrednotenje, motivacija Janja Benedik Špendal, Osnovna šola Orehek Kranj MODRO JE RAZMIŠLJATI O DENARJU Prispevek predstavlja obravnavo učne snovi o denarju z metodo formativnega spremljanja. Z denarjem se otroci redno srečujejo – opazujejo potek nakupovanja, se učijo varčevanja in spremljajo delovanje finančnih sistemov. Pri obravnavi učne snovi pa se izkaže, da so njihove predstave izkrivljene in pogosto napačne. Učni načrt omenjeni tematiki namenja malo ur, prav tako so z vsebinami skopi delovni zvezki. Zato je vprašanje učinkovite obravnave te snovi pomembno. Lahko trdimo, da z uspešno obravnavo teh vsebin dokazujemo, v kolikšni meri naša šola uči za življenje. Ključne besede: denar, formativno spremljanje, raziskovanje, transfer znanje, učenje za življenje, vrstniško sodelovanje Jasna Brenčič, Osnovna šola 8 talcev Logatec UPORABA INTERVIZIJSKE METODE KIPARJENJE PRI OBRAVNAVI KNJIŽEVNEGA BESEDILA Med branjem književnih besedil učenci vstopajo v nove, nepoznane literarne svetove. Za doseganje ciljev pri pouku književnosti je vživljanje v književno osebo zelo pomembno. V prispevku je predstavljen način uporabe intervizijske metode kiparjenje pri obravnavi književnega besedila v tretjem triletju osnovne šole. Neverbalna metoda, ki se je razvila iz psihodrame in za katero je značilen premik iz jezikovnih do slikovnih in scenskih elementov, omogoča drugačno analizo in predstavitev odnosov med književnimi osebami. Učenci so pri uporabi metode dejavni in ustvarjalni. Ključne besede: čustvena inteligenca, čustva, književno besedilo, metoda kiparjenje, intervizija Helena Brezar, Osnovna Šola Marije Vere IGRAMO SE IN UČIMO SLOVENSKO V Sloveniji je vse več priseljencev, tudi otrok, katerih pravica je, da hodijo v šolo. V današnjem času učencem tujcem namenjamo več pozornosti kot v preteklosti, njihove pravice so določene tudi z zakoni. Ena izmed pravic so tudi dodatne ure, namenjene učenju slovenščine. Ta je zanje drugi jezik oziroma jezik novega okolja, ki se ga morajo naučiti, če se želijo v to okolje vključiti. Hkrati je tudi učni jezik in učni predmet. Način poučevanja je prepuščen učitelju. Z lastnimi izkušnjami sem ugotovila, da je zelo učinkovita metoda poučevanje slovenščine na zabaven način, prek iger. Ključne besede: učenci tujci, slovenščina, učenje, igre





Lea Breznik, Osnovna šola Hudinja Celje KAKO KOT UČITELJ SPODBUJATI KREATIVNOST IN INOVATIVNOST V OŠ? V prispevku bom predstavila, kako se vsakodnevno srečujem s strokovnimi izzivi pri svojem delu na področju kreativnosti in ustvarjalnosti. Vsi vemo, da se današnji svet nenehno spreminja in vsi smo podvrženi nenehnim spremembam, ki jim moramo slediti, tudi na področju učnega in vzgojnega delovanja. Sodobni čas nam narekuje hitrejši tempo, hkrati pa nam daje več možnosti za nadgradnjo znanja, vsebin ali samega učnega procesa, ki pa ga moramo oblikovati in približati učencem tako, da so jim vsebine zanimive, poučne in da znajo tudi sami izluščiti bistvo iz pridobljenega znanja. Ključne besede: učitelji, učenci, kreativnost, inovativnost,izobraževanje, znanja, veščine Katja Brezovnik, Osnovna šola Vransko-Tabor BRALNA NOČ - USPEŠNA MOTIVACIJA ZA BRANJE Branje je pomembno v vseh vidikih življenja in ga je potrebno uriti in negovati. Da postanemo dobri bralci, je potrebno začeti že v zgodnjem otroštvu. Če v otroštvu postavimo dobre bralne temelje, ti temelji služijo za razvoj dobrega bralca, ki prebrano tudi razume in zna umestiti v okolje okrog sebe. Na Osnovni šoli Vransko-Tabor že nekaj let v decembru organiziramo bralno noč. Tako želimo spodbuditi učence, da bi več brali, da bi o prebranem razmišljali. Trudimo se izbirati teme in knjige glede na interes učencev ter hkrati aktualizirati knjižna gradiva, ki jih imamo v šolski knjižnici. Ključne besede: branje, bralna noč, motivacija Mateja Brežnik, Osnovna šola Petrovce, POŠ Trje RAZREDNI PROJEKTI IN INTERESNE DEJAVNOSTI SO PRILOŽNOST ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI Ustvarjalnost je lastnost, ki nas ločuje od drugih živih bitij. Ustvarjalnost je v nas, samo spodbujati jo je potrebno. Je enako pomembna kot funkcionalna pismenost, zato bi jo morali obravnavati na isti način. Ko je otrok ustvarjalen, je vključena njegova celostna osebnost. V prispevku je predstavljen način spodbujanja ustvarjalnosti pri razrednem projektu in interesni dejavnosti. Učenci so zelo ustvarjalni, samo priložnost jim moramo dati, zato je zelo pomembno tudi ustvarjalno učno okolje, ki ga imajo doma. Ključne besede: učne sposobnosti, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalnost, ustvarjalno učno okolje. Lea Cebe Podržaj, Osnovna šola Sostro OTROŠKA LIKOVNA DELA V GLEDALIŠČU KAMIŠIBAJ V svoji predstavitvi želim prikazati, kako lahko v šestem razredu pri urah likovne umetnosti kot učni pripomoček uspešno vključujemo japonsko gledališče Kamišibaj. Ne glede na starost opažam, da imajo učenci, še posebej v nižjih razredih, veliko simpatijo do gledališča, kar sem izkoristila pri pouku. V svojem prispevku predstavljam učno uro, v kateri s svojimi risbami sodelujejo vsi učenci razreda. S tem želim poudariti pomembnost dobre motivacije, za uspešno delo v razredu, krepitev medsebojnih prijateljskih odnosov, ustvarjalnosti, individualnosti in željo po likovnem ustvarjanju. Ključne besede: japonsko gledališče Kamišibaj, likovna umetnost, ustvarjalnost, motivacija, likovna tehnika, samokritičnost





mag. Darja Cekin, Osnovna šola Zalog BRALNOMOTIVACIJSKE STRATEGIJE V OSNOVNI ŠOLI Branje je pomemben del življenja. Raziskave kažejo, da bere vedno manj ljudi. Z bralnomotivacijskimi strategijami, ki temeljijo na konstruktivističnem pristopu, skušamo učitelji in promotorji branja branje približati otrokom na igriv način in jim tako spodbuditi veselje in radovednost ob branju. V prispevku je predstavljen razvoj bralnomotivacijskih strategij, ki jih je razvila španska bibliotekarka in prevajalka Montserrat Sarto. Pri nas je bralnomotivacijske strategije prva predstavila dr. Barbara Pregelj. Predstavljeni so nekateri vidiki praktične uporabe teh strategij. Ključne besede: branje, bralnomotivacijske strategije, Montserrat Sarto Vesna Celcer, Osnovna šola Loče ZDRAVJE - VREDNOTA ŽIVLJENJA V članku Zdravje - vrednota življenja opisujem različne dejavnosti, s katerimi med mladimi spodbujamo dejavnosti za zdrav način življenja. S šolskim vrtom želimo učencem privzgojiti željo in potrebo po pridelavi lastne zdrave hrane, s spoznavanjem sprostitvenih tehnik in različnih oblik gibanja jih želimo naučiti obvladati stres in krepiti fizično kondicijo. Z naštetimi dejavnostmi privzgajajmo učencem zdrav način življenja. Upam, da bodo to skrb ponotranjili in da bo zdravje postalo pomembna vrednota v njihovem nadaljnjem življenju. Ključne besede: zdravje, šolski vrt, zdrava prehrana, gibanje, skrb za duševno zdravje. Simona Celec, Osnovna šola Kajetana Koviča Radenci UMETNOST IN MATEMATIKA Z umetnostjo izražamo svoja občutja. Uporabljamo jo lahko tudi za sproščanje in umirjanje. Kot učiteljica razrednega pouka jo rada uporabljam pri različnih predmetih, kot uvodno motivacijo v novo učno snov, pri urjenju in ponavljanju, kot dodatni izziv za nadarjene učence ter kot popestritev učne ure, saj moramo biti učitelji velikokrat pravi umetniki, da nam uspe pripraviti zanimiv pouk. Simetrične slike, matematični gobelini, slike iz vzorcev in točk, zrcaljenje čez simetralo, predstavljajo le nekaj primerov, kjer najdemo umetnost tudi v sami matematiki na razredni stopnji. Ključne besede: umetnost, motivacija, dodatni izziv, popestritev, urjenje Jasna Cigut, Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana RAZŠIRJENI PROGRAM OSNOVNE ŠOLE – HRANA IN PREHRANJEVANJE V razširjenem programu šole učenci imajo priložnost, da skupaj z učitelji in starši izberejo tiste dejavnosti, ki upoštevajo njihove interese, razvijajo in nadgrajujejo njihova močna in šibka področja. Področje hrana in prehranjevanje daje učencem še več možnosti, da preko vsebinskih sklopov, kot so: kultura prehranjevanja, higiena, označevanje živil, različni načini prehranjevanja ter zdrav in uravnotežen jedilnik, težijo h kvalitetnejšemu in bolj zdravemu načinu prehranjevanja. Ključne besede: razširjeni program, hrana in prehranjevanje, kultura prehranjevanja, higiena, različni načini prehranjevanja, zdrav in uravnotežen jedilnik.





mag. Nataša Cotman, Osnovna šola Preserje pri Radomljah LITERARNI NATEČAJI – OBREMENITEV ALI OBOGATITEV Opažam, da so učenci za literarno ustvarjanje izjemno motivirani, kadar v nalogi vidijo nek smisel, »dobiček«, morda zabavo. Pri pouku slovenščine tvorimo različna umetnostna besedila. Prikazala bom, kolikšen vpliv imajo lahko literarni natečaji na odnose določene skupine. Na eni strani nudijo izjemno nadgradnjo znanja, ki ga učenci že usvojijo pri pouku; a kadar gre za oddajo izdelka skupine, se lahko zaplete, če imamo v skupini deklico z motnjami avtističnega spektra. Dotaknila se bom tudi vprašanja ocenjevanja izdelkov. Razložila bom, kakšen učinek imajo lahko podeljene nagrade. Ključne besede: literarno ustvarjanje, literarna tekmovanja Doris Cuk Varga, Dvojezična osnovna šola I Lendava GIBALNA TERAPIJA Opravila sem 60 urni tečaj z naslovom Gibalna terapija (Mozgásterápia). Predavala nam je ga. Anna Julianna Durkó – Kulcsár Mihályné, ki je izvajalka celostne gibalne terapije na Madžarskem. Nova znanja, ki sem jih pridobila na tem seminarju, redno vključujem v proces pouka. Delam individualno z učenci, tedensko enkrat izvajam skupinsko vadbo kot interesno dejavnost v 3. razredu ter vsakodnevno vključujem izvajanje vaj kot razgibavanje pri dopoldanskem pouku v 1. razredu. V tem prispevku vam želim predstaviti, kaj je gibalna terapija in kako jo izvajam pri svojem delu. Ključne besede: učenci, gibalna terapija, gibanje, individualno, interesna dejavnost, gibanje pri pouku Tatjana Cvetko, Gimnazija Ledina VLOGA RAZREDNIKA PRI IZVEDBI PROJEKTA EVROPSKI ZAJTRK Članek predstavlja projekt Evropski zajtrk in vlogo razrednika v njem. Aktivnosti učencev so bile povezane z učenjem tujega jezika, ruščine, in spoznavanjem značilnega ruskega zajtrka. Učenje v avtentičnih situacijah se je izkazalo kot učinkovito tudi pri krepitvi medsebojnih odnosov v razredu in dobrem splošnem počutju na šoli. Učni cilji in kompetence, kot so krepitev medsebojnih odnosov, spoznavanje ruske kulture, navad, prehrane, so bili v projektu doseženi. Ključne besede: razrednik, projektno delo, zdrav zajtrk, medsebojni odnosi. Petra Cvikl Marušič, Osnovna šola Voličina KAKO ZAČETI PLESATI OZIROMA ZAČETI UČITI PLES? Na predmetni stopnji večkrat nastane problem pri poučevanju plesa predvsem pri dečkih. Le-ti so nemotivirani, sram jih je, ples označujejo kot šport namenjen dekletom. Manjka jim samozavesti, sproščenosti in posledično ustvarjalnosti. Tako jih lahko poskušamo do plesa v vsej svoji širini pripeljati po drugačni poti. Prispevek prikazuje primere različnih načinov učenja, ki so lahko osnova za učenje različnih stilov plesa. Takšne učne metode lahko uporabimo tako med urami športa ali na športnih dneh kot tudi pri interesni dejavnosti. Ključne besede: načini poučevanja plesa, metodika v plesu, različni stili plesa, ustvarjalnost, sodobni ples, približati ples, fantje v plesu





Jurij Cvitanič, Osnovna šola Markovci FORMATIVNO SPREMLJANJE PRI ROKOMETU Pri uri športa, rokomet delo po postajah, je bil poudarek na osnovnih elementih formativnega spremljanja. To so načrtovanje kriterijev uspešnosti, povratna informacija, medvrstniško sodelovanje in predvsem samovrednotenje. Po uvodnem delu ure z ogrevanjem in pogovorom o že osvojenih znanjih so učenci sami zapisali kriterije uspešnosti. Na začetku ure si je vsak učenec izbral svoj osebni cilj, ki ga je tekom ure poizkušal doseči! Po koncu telesne aktivnosti, je vsak učenec izpolnil tudi list z vprašanji o počutju in dosežkih med vadbo. Ključne besede: kriteriji uspešnosti, medvrstniško vrednotenje, samovrednotenje, formativno spremljanje Urška Čarni, Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha Ljubljana POGLOBIMO ZNANJE MATEMATIKE IN LOGIKE Učenje je proces pridobivanja znanja, sam ta proces in znanje pa je potrebno razumeti, da bi ga znali uporabiti v novi situaciji. Interesno dejavnost "Poglobimo znanje matematike in logike" sem oblikovala, da bi učenci na drugačen način s svojim delom in izkustvenim učenjem pridobivali nova znanja, saj se na tak način največ naučijo. Z nadgradnjo klasičnega načina poučevanja sem vključila določene pristope, s katerimi učenci začnejo pridobivati vpogled v njihovo osebnost, postopno izboljšujejo samopodobo, prepoznavajo svoja čustva ter na ta način opravijo prve korake v samoiniciativno učenje. Ključne besede: matematika, interesna dejavnost, samopodoba, čustva, osebnostne lastnosti, samoiniciativnost, učenje Katarina Diklić in Anica Trninić, Osnovna šola Vuk Karadžić, Surčin, Srbija UČENJE ZA UMETNOST ŽIVLJENJA – PRIMERI IZ PRAKSE Da bi šola ustrezno izvajala funkcijo učenja za življenje, mora delovati izobraževalno in vzgojno. Priča smo temu, da imajo srbske šole vse manjšo vzgojno vlogo in da si resorno ministrstvo prizadeva uskladiti to neskladje. Poleg tega bi šola morala biti povezovalni dejavnik različnih področij v okolju, hkrati pa bi se morala tudi sama vključevati v njegove posamezne dele. Šola bi morala imeti zdravstveno, estetsko, etično, ekološko in druge vloge, da bi lahko razvila umetnost življenja pri učencih. Zato morajo biti posamezniki, ki razvijajo ta področja pri učencih, tudi sami t. i. umetniki. Ključne besede: šola, učenje, umetnost, življenje, knjižnica. Monika Dobravc, Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje MEDITACIJA PRI POUKU KEMIJE V 8. RAZREDU Vodenih sprostilnih dejavnosti v šoli primanjkuje ali pa jih sploh ni. Zato sem v tem šolskem letu v pouk kemije vpeljala določene tehnike sproščanja. V prispevku predstavim stres ter kako le-ta vpliva na učence, saj je za nas pomembno, da znake stresa pri učencih prepoznamo ter jim pomagamo, da ga premagajo in tako razbremenijo svoje telo. Sledi predstavitev tehnik sproščanja in prikaz pouka kemije z vključeno meditacijo. Rezultat takšnega načina dela so bolj umirjeni, sproščeni in zadovoljni učenci, ki lažje opravljajo šolsko delo. Ključne besede: tehnike sproščanja, pouk kemije, stres, meditacija





Lucija Dolenc Čuk, Osnovna šola Preserje EN, DVA, TRI, MOŽGANČKE BUDIMO MI V prispevku na primerih pokažem, kako lahko »gibanje z namenom« (glej Prgić, 2018), gibanje na prostem kot izkustveno učenje in pouk na prostem vključujemo v vse elemente pouka v kombiniranem oddelku. Gibalne aktivnosti so pomemben dejavnik zmanjševanja nemira v razredu, predvsem pa idealno učno sredstvo za poučevanje otrok z motnjo pozornosti, ki jih v prispevku prav tako izpostavim. Ključne besede: gibanje, pouk v naravi, aktivna udeležba vseh učencev, nemirni otroci Mirnesa Džananović, Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice PROJEKT 3D Šola kot vzgojno-izobraževalna institucija ima velik vpliv na učence. Ima pomembno vlogo pri otrokovem odraščanju, izgradnji njegovega zaupanja vase in izgradnji njegove identitete. Razen intelektualnega se tu odvija čustveni in socializacijski razvoj, ki sta velikokrat pogoj za intelektualni razvoj. Otrokov razvoj je odvisen od staršev in njihovega načina vzgajanja ter od učitelja. Predstavljen je projekt za pomoč pri izgradnji otrokove osebnosti v sodelovanju s starši in šolo. Ključne besede: otroški razvoj, vzgoja, sodelovanje, šola, starši, učenec, projekt 3D mag. Petra Erjavec, Zavod svetega Stanislava; Osnovna šola Alojzija Šuštarja UČILNICA V NARAVI – SPODBUDNO OKOLJE ZA UČENJE IN KVALITETNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA Razvoj človeka je tekom evolucije potekal v naravi, čemur sta prilagojena tako zgradba, kot delovanje človekovih možganov. Skozi celotno evolucijsko obdobje se je človek učil na izkustven način, otroci pretežno skozi igro. Razvoj otroka na vseh področjih –kognitivnem, socialnem, čustvenem in motoričnem – poteka v naravi spontano, ob prosti igri, izkustvenem in situacijskem učenju ter gibanju. Direktno učenje v naravi otroka bolj motivira in ima nanj močnejši vpliv kot učenje v notranjih prostorih. Številne raziskave kažejo mnogo pozitivnih učinkov tovrstnega izobraževanja. Ključne besede: učilnica v naravi, učenje, prosti čas Anita Fartek, Osnovna šola Sveti Jurij INOVACIJA = MOTIVACIJA KAKO POSTATI USPEŠEN UČENEC Z USTVARJALNIM UMOM? PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI V SKLOPU ERASMUS+ PROJEKTA Živimo v obdobju hitrega tehnološkega napredka, kjer nas na vsakem koraku obdajajo IKT-naprave. Že malčki v vrtcu vedo, kaj so računalnik, tablica in pametni telefon in da se na njih lahko igra igrice ipd. S tem pa so lahko povezane tudi različne pasti (nekemične zasvojenosti ...), na katere moramo odrasli biti pozorni. Izziv pedagoških delavcev v 21. stoletju je, kako uravnavati pasti in prednosti sodobne tehnologije ter narediti pouk čim bolj zanimiv. V prispevku bom predstavila koncept igrifikacije ter kako lahko z uporabo različnih aplikacij popestrimo pouk in motiviramo učence za učenje. Ključne besede: motivacija, igrifikacija, sodobne oblike poučevanja, aplikacije





Silvija Filipič, Osnovna šola Mala Nedelja PERMAKULTURNI VRT IN PREDŠOLSKI OTROK Vrtec pri OŠ Mala Nedelja je vrtec v in ob naravnem okolju. Vsako leto se poslužujemo inovativnih permakulturnih pristopov vrtnarjenja, kjer vključujemo vsa področja Kurikuluma. Vrtnarjenje v vrtcu spodbuja celostni razvoj otrok. Napredek se kaže v pozitivnem odnosu do rastlinske hrane in njenem uživanju. Otrokom je potrebno le dobro predstaviti in približati naravo in tako pridobijo veliko izkušenj in delovnih navad. S tem prispevkom želim poudariti pomen permakulturnega vrtnarjenja v našem vrtcu ob upoštevajočih načelih in ciljih ter sočasni interakciji ostalih področij Kurikuluma. Ključne besede: zdrav, varen in prijeten prostor, narava, permakulturno vrtnarjenje, pozitiven odnos do hrane Irena Forštnarič, JVIZ OŠ Gorišnica MIZICA POGRNI SE V prispevku bom predstavila primer dobre prakse o pripravi pogrinjka pri pouku gospodinjstva v šestem razredu. Povezovanje šole z okolico je eden od ključnih dejavnikov uspešnosti učencev v procesu izobraževanja. S vključevanjem gostinke iz domačega kraja, njenega znanja in pripravljenostjo sodelovati v učnem procesu so učenci spoznali kratko zgodovino pogrinjkov in pribora, pripravo jedilnika in pogrinjka ter bonton ob uživanju hrane. Fantje so oblikovali namene učenja, kriterije uspešnosti, nato je sledilo vrstniško vrednotenje ali samovrednotenje. Ključne besede: pogrinjek, gospodinjstvo, domači kraj, nameni učenja, kriteriji uspešnosti, pravila lepega vedenja pri uživanju hrane Marjanca Frangež, 2. osnovna šola Slovenska Bistrica Z OTROKI NA PASTIRJEV DAN V prvem razredu vsako leto v mesecu juniju izvedemo zaključno ekskurzijo, ki smo jo poimenovali Pastirjev dan. Pogoste izkušnje iz naravnega okolja so nujen pogoj, da otrok razvije pozitiven odnos do narave. Če želimo zares ceniti naravo, jo moramo raziskati na različne načine. Tako z gibalnimi dejavnostmi vplivamo na zdrav življenjski slog in hkrati na ustvarjalno in polno življenje, ki so kasneje v mladostništvu in v odrasli dobi izredno pomembni. Povezan pouk omogoča celostno obravnavo vsebin, saj učencem učinkoviteje približa svet. Ključne besede: pastirjev dan, gibanje, medpredmetne povezave, Pravljično Pohorje, igra. Mateja Frangež-Herman, ŠCC, Gimnazija Lava MEDNARODNA IZMENJAVA Z GIMNAZIJO DUBROVNIK (PROJEKT ERASMUS+ – JOB SHADOWING) V času od 14. 10. do 21. 10. 2018 sem bila v okviru projekta Erasmus+ na mednarodni izmenjavi na Gimnaziji Dubrovnik. Jaz in šest zaposlenih na Gimnaziji Lava smo bili gostje na dubrovniški gimnaziji, kjer smo spoznali utrip šolskega življenja. Seznanili smo se s hrvaškim šolstvom, njihovo zakonodajo in pravili ter delom in poukom v njihovi gimnaziji. Sama sem imela priložnost poučevati (pri matematiki) tako v slovenskem kot tudi hrvaškem jeziku, ki je bil naš delovni jezik. Še posebej pa je bila izmenjava zanimiva, saj je prinesla veliko novosti tako s področja šolstva kot tudi kulture. Ključne besede: izmenjava, šolski sistem, kulturna dediščina, geometrija v prostoru.





Ljubica Gabrovšek, Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo KAKO SE KOT FARMACEVTKA MED UČITELJI SPOPRIJEMAM S POUČEVANJEM Kot farmacevtka z izkušnjami iz lekarne sem pred desetimi leti začela novo karierno pot kot učiteljica strokovnih predmetov na srednji šoli. Po eni strani sem s seboj prinesla izkušnje iz poklica, za katerega se usposabljajo moji učenci, po drugi pa so pred menoj izzivi, kako otroke današnje generacije opremiti za poklic v vse hitreje spreminjajočem se svetu. Motivacija zame kot učiteljico je, da z ustvarjalnim pristopom motiviram učence, da ob pridobivanju strokovnih kompetenc razvijajo tudi radovednost, ustvarjalnost in proaktivnost. Ključne besede: poučevanje, izzivi prihodnosti, spremembe, ustvarjalnost, kozmetični izdelki, motivacija Petra Gašparič, Osnovna šola Naklo TO SEM JAZ (GOVORNI NASTOP PRI ANGLEŠČINI) Pri poučevanju angleščine v prvem obdobju osnovne šole si pomagamo z učnim načrtom, ki ima zelo na široko zastavljene teme in cilje, ki bi jih morali učenci znati ob koncu tega obdobja. Moj cilj je, da se zna otrok predstaviti v danem jeziku ter da zna jezik aktivno uporabljati. Tekom celega leta učenci ustvarjajo govorno predstavitev na majici, ki jo tako uporabijo namesto plakata. Ob vsaki temi dopolnijo svojo majico z risbo, kakšno besedo ali okrasjem, pri govornem nastopu konec leta pa jo tako aktivno uporabijo pri svoji predstavitvi. Majica je nato lep spomin na 3. razred. Ključne besede: angleščina, govorni nastop, povzetek treh let, majica Janja Geltar, Osnovna šola Gorje BABICA LENČA NA OBISKU Avtorica se večkrat odloča za metode ustvarjanja z učenci, kjer se vsak lahko izkaže z različnimi sposobnostmi in tako gradi svojo samopodobo. Po obravnavanem odlomku zgodbe Babica v supergah je učencem predstavila pomen usklajenega medsebojnega delovanja. Želela je, da se vse skupine učencev povežejo kot tim, se dogovorijo za skupno strategijo s pomočjo vrednot in načel 8 krogov odličnosti in literarno poustvarijo nadaljevanje obravnavanega odlomka. Končni cilj je pripraviti dramatizacijo z naslovom Babica Lenča v 5.a za prireditev Ta roža je zate, v kateri bodo sodelovali vsi učenci. Ključne besede: avtonomija, »biti najboljši jaz«, notranja motivacija, odgovornost, samopodoba, spoštovanje, uspešnost, ustvarjalnost. dr. Katarina Germšek, Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju ALI POUK V LETU 2019 ZAHTEVA DRUGAČNE DIDAKTIČNE PRISTOPE? V prispevku bomo razmišljali o sodobnih pristopih poučevanja, povzeli bomo definicijo sodobnih pristopov v poučevanju in navedli tri didaktične pristope. V drugem delu prispevka bomo navedli in prikazali praktične primere pouka slovenščine, s katerimi bomo dokazali smiselnost uporabe aktivnih metod dela pri pouku. Uporaba sodobnih pristopov v poučevanju vpliva na osebnostno rast učitelja, ki se z nenehnim izpopolnjevanjem bogati, učenec spoznava različne strategije, s katerimi si lahko pomaga pri samostojnem učenju, tako oba udeleženca v vzgojno-izobraževalnem procesu osebnostno rasteta. Ključne besede: sodobni pristopi poučevanja, konstruktivizem, učni pogovor, sodelovalno učenje, igra vlog





Barbara Gradišnik, III. gimnazija Maribor OPRAVLJANJE PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA V ANGLEŠKIH VRTCIH V SKLOPU PROJEKTA IGRAUČI S projektom igraUČI smo želeli usposobiti dijake 3. letnika predšolske vzgoje za uporabo različnih metod za spodbujanje komunikacije in razvoja jezika v predšolskem obdobju. Ker je to obdobje ključnega pomena za razvoj otrokovega jezikovnega področja, smo izbrali angleško okolje, katerega osnovni princip učenja je učenje skozi igro. Glavna dejavnost projekta je bila mobilnost dijakov v Združeno kraljestvo, kjer je 16 dijakov smeri predšolska vzgoja v spremstvu dveh spremljevalk dva tedna opravljalo praktično usposabljanje z delom v vrtcih. Ključne besede: predšolska vzgoja, učenje skozi igro, kurikulum za vrtce Barbara Gril, Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice KAJ IMATA SKUPNEGA FIZIKA IN ZDRAVO PREHRANJEVANJE? V poplavi oglasov za prehranska dopolnila in razne diete, lahko z nerazumevanjem zdravega prehranjevanja, svojemu zdravju naredimo veliko škodo. Poučujem v zadnjem triletju OŠ. V tej starosti se pri učencih dogajajo velike telesne spremembe. Fantje in dekleta postanejo osredotočeni na svoj videz. Do svojega telesa so kritični, oglasi pa jih hitro navdušijo. Zato je pomembno, da razumejo pomen zdrave prehrane in gibanja. Pri fiziki v obravnavo snovi vključim razlago tabele energijske vrednosti živil, uporabo enot kJ in kcal. Izračunano moč in delo povežemo z energijo in merimo porabo kalorij. Ključne besede: fizika, zdrava prehrana, gibanje, kalorije Nina Grum, Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha GLEDALIŠKA INTERESNA DEJAVNOST Z gledališko interesno dejavnostjo KDK teater učence posredno in neposredno pripravljam na različne vloge v življenju. Z ustvarjanjem na odru želim čim več mladih gledaliških nadobudnežev popeljati v svet kulture, ne glede na njihov igralski talent. Učenci se učijo delati v skupini, sprejemati različnost, tu se gradi tako iskana samozavest, delovne navade in kreativnost. Ključne besede: gledališče, interesna dejavnost, učenje za življenje Hema Hanc, Osnovna šola Tišina UČENJE ZA ŽIVLJENJE V ROMSKEM NASELJU V VNC CENTRU V članku predstavljam delavnice, ki potekajo med strokovnimi delavci, romskimi otroki in njihovimi starši v VNC-ju. Nudimo jim učno pomoč, odpravljamo vrzeli v znanju, se trudimo za boljšo vključenost otrok v izobraževalni proces, za boljšo vključenost v okolje, razvijamo motorične spretnosti, razvijamo njihovo samozavest, ustvarjalnost, kreativnost, staršem pa ponujamo orodja, kako pomagati svojemu otroku. Z delavnicami želimo doseči, da bodo romski otroci bolj uspešni v šoli, da se zmanjšajo njihovi izostanki, obenem pa želimo zmanjšati naše predsodke pri delu z njimi. Ključne besede: partnerstvo z romskimi starši, delavnice strokovnih delavcev, romski otroci.





Mateja Hladen, Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci UMETNOST ŽIVLJENJA V E-SVETU Poleg družine je šola tista skupnost, ki naredi veliko korakov z učencem in ob njem, da lahko le-ta napreduje in se razvije v zdravo, samostojno in samozavestno osebo. Zaradi tega smo izdelali kurikul DOŠ Prosenjakovci, ki temelji na poslanstvu: »Misli s svojo glavo in sodeluj z glavami drugih.« Tako smo zajeli področja od gibanja, zdravja, higiene, kulture, jezikov, narave, družbe vse do področja sodobnih tehnologij. Slednje dandanes prebiva v vseh porah našega življenja, zato je pomembno, da vemo, kje in kako postaviti mejo med jaz-tehnologija-sočlovek. Ključne besede: kurikul, učenje učenja, sodobna tehnologija, varnost Vesna Hojnik, II. gimnazija Maribor KAJ SE DOGAJA Z INFORMACIJO S PODROČJA BIOLOGIJE NA POTI DO POVPREČNEGA BRALCA S pojavom spleta je postal razvoj kritičnega mišljenja pri pouku biologije eden ključnih ciljev. Prispevek prikaže, kako se lahko dijaki naučijo kritično pristopiti k informaciji, zapisani v poljudnem mediju, in ji slediti tako dolgo, da pridejo do informacije, objavljene v izvirnem znanstvenem članku. Ob tem se seznanijo s tem, kaj je izvirni znanstveni članek in kako se razlikuje od poljudnega članka. Pridobljeno znanje nato uporabijo za bolj kakovostno pisanje poročil o laboratorijskih vajah, izvedenih pri pouku biologije, ki predstavljajo dodaten korak k razvoju kritičnega mišljenja. Ključne besede: biologija, kritično mišljenje, poročilo o laboratorijskih vajah Natalija Horvat, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer AKTIVNOSTI PRI MATEMATIKI V prispevku bom predstavila aktivnosti pri pouku matematike v umetniškem oddelku. V razredu so dijaki z različnimi interesi in motivacijskimi vzorci. Dijakom motivacije za učenje ne moremo dati, lahko pa jo s spodbudami okrepimo. Zato v učne ure vpeljujem različne aktivnosti, kot so ustvarjalno delo, skupinsko delo, gibanje in uporaba IKT. Moj namen je doseči optimalen uspeh dijakov na področju matematike. Dijaki so pri takih urah dosti bolj sproščeni, aktivni, zainteresirani za delo in imajo željo po raziskovanju. Ključne besede: aktivnosti, ustvarjalno delo, gibanje Sara Horvat, Srednja upravno administrativna šola Ljubljana CELOSTNI PRISTOP K UČENJU IN POUČEVANJU – UČITELJ KOT ZGLED UČENCEM Učitelji na učence ne prenašamo samo vsebin iz učnega načrta, ampak tudi vrednote, stališča ipd. Na učence prenašam to, kar tudi sama živim. Ob delu z učenci se neprestano učim. Učence učim, da lahko kadarkoli spremenijo sebe in svoj način razmišljanja, če jim niso všeč rezultati in da naše misli postanejo dejanja, zato je treba paziti, kaj mislimo. Skupaj postavljamo cilje in načrtujemo aktivnosti. Po treh letih dela opažam napredek v načinu razmišljanja učencev in posledično v njihovih rezultatih v šoli in izven nje. Zame bistvo šole niso ocene, ampak napredek vsakega učenca. Ključne besede: šola, učenje, poučevanje, socialni kapital, osebnostna rast





Jelka Horvat, Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana USTVARJALNICE, MALA ŠOLA ZA ŽIVLJENJE LIKOVNO USTVARJANJE IZ ODPADNEGA MATERIALA – RECIKLIRANJE Namen prispevka je predstaviti del dejavnosti Ustvarjalnice. Pomemben del dejavnosti zajema razvijanje ročnih spretnosti in likovno ustvarjanje iz različnih materialov z recikliranjem. Predstavljen je pomen vzgoje in izobraževanja učencev za trajnostni razvoj, tj. za varovanje okolja v povezavi z recikliranjem. Nadalje so predstavljeni primeri izdelave izdelkov, nastalih z recikliranjem. Opisan je potek, materiali in pripomočki za izvedbo in izdelavo izdelka. Zadnji del prispevka izpostavi pozitivne učinke dejavnosti na kasnejše razmišljanje in delovanje učencev v življenju. Ključne besede: ustvarjalnost, ločevanje odpadkov, recikliranje, varovanje okolja, trajnostni razvoj, materiali, inovativnost Tadeja Horvat, Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci IZKUSTVENO UČENJE - UČENJE ZA ŽIVLJENJE V prispevku so predstavljene Jenamena počitnice z raznolikim vsebinskim programom, ki so potekale v okviru projekta Popestrimo šolo. Prikazani so primeri dobre prakse in različne oblike dela z učenci izven rednega pouka. Sodobna šola zahteva sodobne pristope poučevanja, zato smo pri svojem delu naleteli na številne možnosti, ki jih lahko učitelji vključujejo v delo v razredu. Stremimo k izkustvenemu učenju, kjer imajo učenci možnost dodatno razvijati svoje sposobnosti, izražati svojo kreativnost, ustvarjalnost, inovativnost in tako na neformalen način pridobivajo nova znanja in izkustva. Ključne besede: popestrimo šolo, počitnice, kultura, kulinarika, ustvarjanje, kakovostno preživljanje prostega časa Mateja Hrastnik, Osnovna šola Hudinja DAN ZA STRPNOST IN PRIJATELJSTVO V prispevku predstavljam težavo, ki je v zadnjem času vse pogostejša – prikrita nestrpnost. To je sodobna oblika nestrpnosti, ki se kaže skozi ignoriranje, izključevanje, odklanjanje, distanciranje in tihi prezir. Glavni cilj prikrite nestrpnosti je izključevanje oziroma osamitev posameznika ali skupine ljudi, kar lahko ima hude posledice za žrtve te nestrpnosti. Hkrati pa je to vrsto nestrpnosti težje odkriti – svoje vedenje namreč predstavljajo kot nič kaj posebnega, hkrati pa se za pojasnitev svojega vedenja sklicujejo na pravico do osebne svobode. Ključne besede: prikrita nestrpnost, ignoriranje, izključevanje, distanciranje mag. Klavdija Hrenko Podergajs, Osnovna šola Starše NA NAPAKAH SE UČIMO Napake v naši storilnostno naravnani družbi niso preveč zaželene. Znanstveniki pa ugotavljajo, da učenje na napakah vodi k boljšim učnim rezultatom. Vpeljevanje učenja na napakah – ne samo na učnem področju, temveč tudi na vzgojnem – je prioritetna naloga na Osnovni šoli Starše. Tim razrednikov in sorazrednikov 6. razredov je razvil model vodenja razredne skupnosti s prioriteto učenja na napakah. Učenci s pomočjo portfelja, ki omogoča učenje in refleksijo, prevzemajo odgovornost za lastno vedenje. Ključne besede: napake, uspeh, učenje, formativno spremljanje, povratna informacija, 8 krogov odličnosti, razredna skupnost





Primož Hudi, II. osnovna šola Celje POVEZAVA GIBANJA IN UČENJA NA PREDMETNI STOPNJI V OSNOVNI ŠOLI Prispevek se osredotoča na problem gibanja med poukom, ki ga v slovenskem šolskem sistemu kronično primanjkuje. Fit pedagogika razbije to monotonost in učence spravi v gibanje. Medtem ko so učenci telesno aktivni, hitreje in bolje pomnijo, tudi možgani so takrat bolj aktivni, zato se tudi zbranost poveča. Za dvig koncentracije in ponovno reaktiviranje možganov ter sproščanje stresa nam pridejo prav ravno 2-minutne fit hitre stimulacije. Pri gibalnih igrah učenci utrjujejo snov ali usvajajo novo. Ključne besede: aktivno učenje, gibanje, stimulacija Tanja Hudobivnik, Osnovna šola Zalog OTROCI IN STRES: KAKO SE SPOPADAMO S STRESOM V ŠOLI? V svojem prispevku se dotikam področja preobremenjenosti današnjih otrok. Stres se pri otrocih najpogosteje odraža v obliki čustveno vedenjskih motenj, psihosomatskih obolenj, motenj spanja in celo depresije. Pomembna vloga nas odraslih je, da prepoznamo znake stresa pri otrocih, jim nudimo oporo in prispevamo h krepitvi njihovega duševnega zdravja. V pomoč so nam lahko različni pristopi in tehnike sproščanja, ki poleg krepitve duševnega zdravja prispevajo tudi k izboljšanju otrokove samopodobe. Ključne besede: preobremenjenost otrok, stres, vloga odraslih, duševno zdravje. Vid Ismajlovič, Osnovna šola Cankova UČILNICA V NARAVI V 21. STOLETJU Učenci danes se razlikujejo od tistih izpred 10, 20, 30 let. Tehnološki razvoj je tisti, ki nam narekuje način življenja in tako vpliva na naš vsakdan. Tablice, pametni telefoni nas spremljajo vsepovsod, tudi v vzgojno-izobraževalnem delu. V poplavi najrazličnejših aplikacij se najdejo tudi takšne, ki jih lahko koristno uporabimo pri pouku. V svojem prispevku predstavljam kako združiti učilnico v naravi in pametni telefon z aplikacijo CŠOD Misija na športnem dnevu orientacija. Ključne besede: učilnica v naravi, pametni telefon, aplikacija CŠOD Misija, športni dan, orientacija Sandra Ivanuša, Osnovna šola Franceta Prešerna Maribor UČENJE UČENJA - NALOŽBA ZA PRIHODNOST Živimo v 21. stoletju, v tako imenovani učeči se družbi, kjer je pomembno hitro prilagajanje in odzivanje na spremembe. Učenje učenja je ena od ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje. Daje nam zmožnost znati pridobivati, obdelovati in sprejemati novo znanje in spretnosti. V zadnjih letih je bilo na temo učenje učenja veliko napisanega, nastali so različni projekti, internetni portali in e-gradiva. Koliko smo pri razvijanju te kompetence uspešni osnovnošolski učitelji? V prispevku skušam odgovoriti na to vprašanje in hkrati osvetliti šibka in močna področja učenja naših devetošolcev. Ključne besede: pojmovanje učenja, vseživljenjsko učenje, koraki učenja, kompetenca učenje učenja, osnovna šola





Lucija Jager, Osnovna šola Dramlje INOVATIVNE UČNE METODE V MEDNARODNEM ERASMUS+ PROJEKTU KA1 – ODKRIVANJE SKRIVNOSTI IRSKE IN ANGLEŠKEGA JEZIKA Inovativni učni procesi so tiste učne strategije, ki se temeljno osredotočajo na učence in njihovo aktivno vlogo v vzgojno - izobraževalnem procesu. Z različnimi inovativnimi pristopi učitelj ustvari spodbudno učno okolje in z njim pri učencih spodbudi notranjo motivacijo, kreativno mišljenje, razvijanje talentov, dvig samozavesti, medvrstniško sodelovanje in lastno odgovornost do svojih učnih dosežkov. V svojem prispevku bom prikazala model dobre prakse, kjer sva udeleženki Erasmus+ projekta KA1 izvajali različne aktivnosti na temo Irske, angleškega jezika in inovativnih učnih metod. Ključne besede: inovativne učne metode, učenec, učni proces, aktivna vloga, projekt KA1. Renata Jakič, Osnovna šola in vrtec Apače Z GIBANJEM DO PREMAGOVANJA JEZIKOVNIH ZAVOR PRI TUJEM JEZIKU Učitelj je pri vključevanju gibanja in odprtih oblik pri pouku, ki učence opogumi za samozavestno rabo jezika ter jih opremi za kompetence vseživljenjskega učenja, pobudnik in motivator. Na OŠ Apače izvajamo različne dejavnosti z gibanjem. Kot primeri dobre prakse za učenje s pomočjo gibanja pa se izkazujejo strokovna ekskurzija v Riegersburg, projekt Naša Mura in ogledi gledaliških predstav v Gradcu. Da smo na naši šoli s predstavljenimi oblikami dela na dobri poti, dokazujejo nadpovprečni rezultati in sproščeni, nasmejani, aktivni ter motivirani učenci, ki radi prihajajo k pouku nemščine. Ključne besede: gibanje, učenje, odprte oblike pouka, aktivni učenci Margarita Jereb, Osnovna šola 8 talcev Logatec UČENCI SAMOSTOJNO REŠUJEJO SPORE S konflikti se pogosto srečujemo, zato je poznavanje tega področja izrednega pomena. V ta namen sem se odločila za izvajanje interesne dejavnosti Konstruktivno reševanje sporov-mediacija za učence tretjega razreda. Pri interesni dejavnosti se učenci seznanjajo s konflikti, čustvi, komunikacijo, strpnostjo, aktivnim poslušanjem in sprejemanjem drugačnosti. Vse pridobljeno znanje pa jih bo spremljalo skozi celo življenje. Ključne besede: mediacija, interesna dejavnost, konflikt, komunikacija, drugačnost, čustva Petra Jesih, Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica NS POTI K PRIJETNEMU IN USPEŠNEMU UČENJU Danes je ozaveščanje učenja velikega pomena, delo učitelja v danem šolskem sistemu pa vsakodnevni izziv. Učitelj se vsakodnevno neposredno srečuje z učenci: jih spodbuja z napotki, kako in kaj izboljšati, se trudi vzbuditi motivacijo pri učencih in jih opolnomočiti za življenje. V prispevku bom predstavila, kakšne učne in delovne navade imajo učenci v 5. razredu, kakšni so njihovi stili, cilji učenja in zakaj se učijo. Vloga učitelja v procesu učenja je bistvenega pomena, zato v prispevku navajam metode in oblike dela pri poučevanju v 5. razredu osnovne šole. Ključne besede: učenje, metode in oblike dela z učenci, stili učenja





Judita Kalamar, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota NAJ SPOMINI NIKAR NE ZBLEDIJO … NAJ NAS KVALITETNO ŽIVETI NAUČIJO … Na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota želimo z različnimi projekti spodbujati medgeneracijsko sožitje. Dijaki in starejši odrasli s tem ne zadovoljujejo zgolj svojih spoznavnih potreb in potrebe po izobraževanju, temveč navežejo stike z drugimi ljudmi. V prispevku predstavimo projekt, v katerem so sodelovali dijaki, zaposleni in starostniki in ob poslušanju lepe slovenske besede spoznavali slovensko najnovejšo zgodovino ter se družili v naravi. Ključne besede: potreba po izobraževanju, medgeneracijsko sodelovanje, medgeneracijsko sožitje, najnovejša zgodovina. Sabina Kaplan, Osnovna šola Cvetka Golarja RAZREDNI PROJEKT OB KONCU ŠOLSKEGA LETA NA PREDMETNI STOPNJI Roditeljski sestanki so velik zalogaj za vsakega razrednika. Dobro se pripravimo vsaj dvakrat letno. Že kar nekaj let pa izvajam tri roditeljske sestanke, tretjega vedno kot razredni projekt. Učenci ne samo da spoznajo sami sebe in tako prispevajo k medsebojnemu sodelovanju in razvijanju kakovostnih odnosov, preizkušeno se dobro počutijo, pokažejo svoje zmožnosti, zanimanje in talente. In ne samo da se sami učijo za umetnost življenja, razveselijo tudi starše, ki se to učijo skupaj z njimi. S prispevkom vas želim navdušiti za razredništvo. Ključne besede: razrednik, roditeljski sestanek, razredni projekt, medsebojno sodelovanje, razvijanje odnosov Alenka Karlo, Osnovna šola Puconci UČENJE ANGLEŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA V OSNOVNI ŠOLI S POPOLNIM TELESNIM ODZIVOM Učitelji angleščine strmimo k poučevanje tujega jezika na naraven ali veččuten oziroma celosten način. Popoln telesni odziv je metoda, ki nam omogoča nagovarjanje večih učenčevih čutov hkrati in upošteva učenca kot celoto. Izhaja iz tega, da se da tujega jezika naučiti na enak (naraven) način kot prvega. Učencem pomaga in jih obenem zabava, saj zadovoljuje njihovo primarno potrebo po gibanju. Jezik in pa telo pa sta tesno povezana. S popolnim telesnim odzivom pri doseganju vzgojno-izobraževalnih ciljev pokrivamo psiho-motorno področje in s tem neizogibno vpletamo tudi afektivno in kognitivno. Ključne besede: angleščina, pouk tujega jezika, naravno učenje, popoln telesni odziv Tanja Kastelic, Osnovna šola Preserje pri Radomljah VES SVET JE ODER V članku želim prikazati, da gledališče ni le kraj predstav, ni le umetnost, temveč lahko pomeni način življenja, predvsem pa omogoči duhovno rast posameznika, najsi je to učenec igralec ali gledalec, mentor ali učitelj. Predstavljen sklenjen gledališki krog pri meni in učencih kaže na zbir nepogrešljivih elementov v obliki odkrivanja interesov in pobud pri učencih ter sebi, v učenju o samem sebi in učenju z drugimi, v gradnji odnosa ter usvajanju kompetenc, ki sestavljajo umetnost življenja. Ključne besede: umetnost, gledališče, gledališki krog





Andreja Kavaš, Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana ZELIŠČA MALIH ČAROVNIC Prispevek ponuja drugačen pristop poučevanja s pomočjo gledališča. Izhodišče je sicer izdelava razrednega herbarija, ki nastaja kot skupek dela vseh učencev in doživi svoj smisel v gledališki predstavi. Na nek način gre za prikrito učenje skozi gledališko igro. Ob učenju besedila, ob pripravi rastlin za herbarij, igralci spoznajo zdravilne rastline in njihove koristne lastnosti. Motivacija je močna, saj saj jih druži skupni cilj, in sicer odlična predstava na odru. Čudovito je tudi to, da igralci svoje znanje o zdravilnih rastlinah predajo naprej publiki. Ključne besede: gledališče, herbarij, zelišča, učenje za življenje Mirjana Kelavić, Osnovna šola Vransko-Tabor PROSTOVOLJSTVO KOT PRILOŽNOST ZA MEDGENERACIJSKO UČENJE Prostovoljstvo lahko poveže več generacij, vsi vključeni pa lahko pridobijo nekaj zase ter obogatijo drug drugega. V okviru interesne dejavnosti Prostovoljno delo, ki jo izvajamo na Osnovni šoli Vransko-Tabor, učenci predmetne stopnje kot prostovoljci organizirajo pestre vsebine za ostarele in jih obiskujejo v Zavodu svetega Rafaela Vransko. Učenci z vključitvijo v prostovoljno delo pridobijo veliko socialnih veščin, novih poznanstev in življenjskih izkušenj, hkrati pa se učijo strpnosti, solidarnosti in sprejemanja drugačnosti. Ključne besede: prostovoljno delo, krožek, ostareli, medgeneracijsko učenje, aktivnost Maja Kiš, Vrtec Pedenjped INKLUZIVNI PRISTOPI IN STRATEGIJE REŠEVANJA MULTIKULTURNIH IZZIVOV V VRTCU V Sloveniji in tudi v drugih evropskih državah se je v zadnjih letih povečala kulturna raznolikost prebivalstva. Zavedamo se, da je treba za uspešno sodelovanje med družinami in vrtcem najprej razviti lastne multikulturne kompetence, saj le tako lahko vzpostavimo medkulturni dialog. V slovenski vzgojno-izobraževalni sistem se vsako leto vključujejo otroci tujcev, beguncev, migrantov ... Slabše vključevanje v širše socialno okolje je posledica slabega znanja slovenščine in neizoblikovanih strategij ter instrumentov za vključevanje otrok tujcev v sistem vzgoje in izobraževanja. Ključne besede: multikulturnost, inkluzija, multikulturne kompetence, medkulturni dialog, sodelovanje s starši, empatija Simona Klement, Osnovna šola I Murska Sobota ZDRAVA PREHRANA IN GIBANJE - RECEPT ZA ZDRAVO TELO Zdrava in uravnotežena prehrana ter telesna aktivnost sta v času rasti in odraščanja izjemnega pomena. Že v osnovni šoli učence seznanimo z osnovami zdravega prehranjevanja. Učitelji učence izobražujemo ter jih vzpodbujamo k zdravemu prehranjevanju in vsakodnevni telesni aktivnosti. Naš cilj je, da bi se posamezniki čim bolj zdravo prehranjevali in se čim več gibali ter se razvili v zdrave odrasle osebe. O pomenu prehrane in gibanja ozaveščamo tudi petošolce, saj se zavedamo, da so zdrave življenjske navade pogoj za dobro počutje vsakega posameznika. Ključne besede: šola, prehrana, učenci, gibanje, zdravje





Edita Kmetec, Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj POHODNIŠTVO – NALOŽBA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Gibanje krepi telesno in duševno zdravje. Na gibanje otrok in mladostnikov ima poleg družine pomemben vpliv tudi šola s kvalitetnim izvajanjem rednih ur športa in športnih dejavnosti, v katere se vključujejo učenci prostovoljno. V okviru športnih dni in razširjenega programa izvajamo tudi pohodništvo, ki se izvaja v naravi in je najbolj razširjena, dostopna in zdrava športna aktivnost. Pri učencih želimo oblikovati pozitiven odnos do hoje, privzgojiti pristen, čustven in spoštljiv odnos do narave in usposobiti mlade za samostojno pohodništvo v poznejših starostnih obdobjih. Ključne besede: otroci, zdravje, šport, pohodništvo. mag. Rebeka Kolar, Osnovna šola Tabor I Maribor IGRE BREZ MEJA V PODALJŠANEM BIVANJU Igra in gibanje nudita otroku možnosti za učenje socialnih veščin, vzpostavljanje prijateljskih odnosov, razvoj kreativnosti ipd. (Škof et al, 2016). Tudi odrasli moramo igro z otrokom sprejeti kot sproščen način ukvarjanja z otrokom, preko katere vstopa otrok v svet interakcij z drugimi (Bregant, 2016). Ob upoštevanju zapisanega ter z željo po popestritvi dejavnosti v podaljšanem bivanju in krepitvi prijateljstva smo izvedli igre brez meja. Učenci so na devetih postajah opravljali različne športno-zabavne naloge. Na koncu smo si bili enotni, da smo preživeli zares pester del popoldneva. Ključne besede: gibanje, igra, podaljšano bivanje, prijateljstvo Ksenija Kolar, Vrtec pri Osnovni šoli Mala Nedelja KNJIŽNI JUNAK KOT PROTAGONIST ZA URESNIČEVANJE KURIKULARNIH CILJEV V VRTCU Uresničevanje ciljev Kurikuluma za vrtce s pomočjo knjižnega junaka ni prav pogosto. Pogosteje srečamo lutke, ki imajo vlogo, da pospešujejo socializacijske procese, motivirajo, spodbujajo ustvarjalnost, prispevajo k učinkovitejši komunikaciji, so simbol sporočanja. Če tako vlogo v skupini dobi plišasta igrača, smo vzgojitelji kompetentni načrtovati dejavnosti iz izhodišča in pobude otrok. Tako je knjižni junak Piki Jakob, ljubljenec skupine kot motivator za uresničevanje ciljev kurikula. Ključne besede: knjižni junak, lutka, kurikulum, otrok, zdrava prehrana, ljubljenec skupine Andreja Kolarič, JVIZ Osnovna šola Gorišnica AKTIVNO TELO ZA AKTIVNEJŠE MOŽGANE Predolgo sedenje ima negativen vpliv tako na telesno kot tudi na duševno počutje. Strokovnjaki nas opozarjajo, da se naši otroci premalo gibljejo. Če je aktivno telo, so aktivni tudi možgani. Telesna dejavnost pozitivno vpliva na psihofizični razvoj, razvoj kognitivnih sposobnosti in posledično tudi na uspešnost pri šolskem delu. Učence sem želela motivirati za gibanje in jih na prijazen način spodbuditi k telesni aktivnosti. V ta namen sem začela v učni proces vključevati dodatne gibalne aktivnosti, obenem pa sem poskrbela tudi za popestritev in aktivno preživljanje odmorov. Ključne besede: gibanje, telesna aktivnost, učenje, aktivni odmori





Renata Kolbl, Osnovna šola Kajetana Koviča Radenci GIBALNE IGRE, KI JIH JE MORDA ŽE "ZASUL PRAH ZGODOVINE" Namen prispevka je predstaviti gibalne igre naših babic in dedkov, ki smo jih morda že pozabili, a so ponovno lahko priložnost za zabavo mladih. V akcijsko raziskavo smo vključili tudi starejše, saj so vir znanja informacij o igrah njihovega otroštva. S tem smo dosegli medgeneracijski prenos znanja in pozitivne učinke medgeneracijskega učenja. Osnovni cilj raziskave je bil mlade motivirati za gibalno aktivnost z igrami njihovih staršev in starih staršev. To pa je hkrati priložnost za novo paradigmo preživljanja prostega časa mladih. Ključne besede: igra, zabava, gibanje, mladi, medgeneracijsko sodelovanje Marjanca Komar, Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj VIDIM, POSKUSIM,RAZUMEM Svetloba ima velik pomen za življenje na Zemlji. Kadar svetloba pade na predmet iz neprosojne snovi, nastane za predmetom senca. Igra senc je zanimiva in za otroke vedno aktualna, ne glede na njihovo starost. Kakšna slika nastane na zaslonu, ugotovimo z izvedbo preprostega poskusa. Opisan je primer takega poskusa v razredu. V drugem poskusu uporabimo različna svetila, režo in zaslon. Učenci poskušajo, kako se svetloba širi skozi majhno luknjico in kakšne slike nastanejo na zaslonu. Ključne besede: svetloba, svetlobna lisa, senca, svetilo, reža, slika Ana Koren, Osnovna šola Cerkno MOJE LASTNO RAZMIŠLJANJE O UČENJU ZA UMETNOST ŽIVLJENJA V razmišljanju o naslovni temi poudarjam predvsem pomen izkustvenega učenja pri likovni umetnosti, osredotočam se na gradnjo dobrih temeljev in strokovnost podkrepljeno s pozitivizmom. Kaj imata »nekaj več« in »manj je več« skupnega pri umetnosti in poučevanju likovne umetnosti. Vsekakor je pomembna učiteljeva avtonomija in samozavest, da izven ustaljenih okvirjev v pouk vnaša vedno nove načine in pristope dela, prilagaja pouk glede na učenčeve zmožnosti in želje. To je dandanes nuja za izvedbo kvalitetnega pouka, od katerega bodo učenci odnesli znanje, ki jim bo v pomoč kasneje v življenju. Ključne besede: likovna umetnost, kič, učenje, izkušnje, kvaliteta ali kvantiteta Mihaela Korošak, III. gimnazija Maribor PO ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE NA POLJSKO Odprtost meja današnje Evrope vodi do odprtosti meja našega uma. Mednarodne dijaške izmenjave so pot in cilj, da to dosežemo. Na III. gimnaziji Maribor smo izpeljali mednarodno izmenjavo z II High School. W. Wroblewski s Poljske. Pri dijakih smo želeli vzpodbuditi zanimanje za drugačne kulture, tudi tiste, ki jih poznajo stereotipno in jim predstaviti dogajanje v času II. svetovne vojne v Evropi. Življenje pri poljskih družinah jih je naučilo, da se morajo znati prilagajati, biti potrpežljivi, spoštljivi in odgovorni. Šele s sprejemanjem drugačnosti lahko ceniš to, kar imaš, in kar si želiš. Ključne besede: III. gimnazija Maribor, mednarodne izmenjave, potrpežljivost, predsodki, prilagodljivost, um





Alenka Korošec, Osnovna šola Prežihovega Voranca Bistrica, Enota vrtec TEMELJI ZA ŽIVLJENJE SE POSTAVLJAJO ŽE V VRTCU Kot vzgojiteljica v vrtcu se zavedam, da je za otroka zelo pomembno zgodnje učenje. Pa ne samo učenje, ampak učenje za življenje. Vrtec lahko otroku nudi zdravo okolje, kjer je primerno motiviran in ima pogoje za splošno zadovoljstvo, telesni, čustveni in socialni razvoj. Otrok si v tem okolju ob različnih dejavnostih, dnevni rutini in igri z vrstniki pridobi veliko izkušenj za življenje. Prava mera teh izkušenj, delovne navade ter vrednote, kot sta spoštovanje in strpnost, pripomorejo, da lahko otrok funkcionira v življenju in med ljudmi. Ključne besede: učenje za življenje, vrtec, zdravo okolje, celostni razvoj, zdravo prehranjevanje, gibanje, medvrstniški odnosi, igra, odgovorni ljudje. mag. Mateja Kosi, Filozofska fakulteta TEMA ZDRAVJE V UČBENIKIH ZA POUČEVANJE SLOVENŠČINE KOT DRUGEGA IN TUJEGA JEZIKA Prispevek obravnava tematsko področje zdravja v učbenikih za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika. Prinaša odgovore na vprašanja, v katere od učbenikov je tema zdravja vključena in kateri stopnji učenja so ti učbeniki namenjeni, katera leksika je bila izbrana v posameznih učbeniških enotah, ali so opazni kakšni stereotipi pri učbeniški predstavitvi in kako tujcem pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika predstavljamo skrb za zdravje in s tem povezan zdravstveni sistem v Sloveniji. Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, učbeniki za slovenščino kot drugi in tuji jezik, zdravje, stereotipi Andreja Kovačič Kolbl, Osnovna šola Franceta Prešerna Maribor UČENCI Z AVTISTIČNIMI MOTNJAMI IN STALNI SPREMLJEVALEC Avtizem je razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito stereotipnostjo in nefleksibilnostjo na področju dejavnosti in interesov. Razumeti njihovo razmišljanje je proces, ki zahteva teoretično poznavanje motnje in velik delež empatije. Kljub začasnemu spremljevalcu, ki ga imajo dodeljenega z odločbo o usmerjanju, se pogosto pokaže, da bi potrebovali stalnega spremljevalca s primerno izobrazbo in znanji s področja čustveno vedenjskih motenj. Ključne besede: avtistična motnja, socialne spretnosti, stalni spremljevalec Alenka Kozar, Osnovna šola Kapela UČINKOVITO UČENJE ZA ŽIVLJENJE Učitelji smo pred nenehnimi izzivi, kako v učencu prebuditi radovednost oz. zanimanje za določeno učno vsebino. Če želimo, da se otrok v šoli čim več nauči, je pomembno, da je učenje čim bolj aktivno. Z določenimi učnimi oblikami lahko razvijamo tudi njihovo odgovornost za izboljšanje dela in učenja. Pomembno je namreč, da si znajo organizirati in spremljati svoje učenje. Ključne besede: učinkovito učenje, učenje za življenje, odgovornost, aktivno učenje





Olga Kožel, Osnovna šola Hudinja ČUDO IN URE ODDELČNE SKUPNOSTI S šestošolci smo si v mesecu septembru zadali cilj, da bomo letošnje šolsko leto 8 ur oddelčne skupnosti namenili medsebojnim odnosom, in sicer na podlagi filma Čudo. Glavna oseba je August, ki ima močno deformiran obraz, zato se mora v življenju spopadati s številnimi opazkami. Na podlagi tega sem želela učence spodbuditi k razmišljanju o drugačnosti, občutkih, ko nekoga prizadenemo, medsebojnih odnosih, strpnosti ipd. Vse to so pomembne vrednote tudi za vsakdanje življenje. Do sedaj smo realizirali tri ure in po prvih ugotovitvah smo na pravi poti, da dosežemo zastavljeni cilj. Ključne besede: čudo, ure oddelčne skupnosti, strpnost, prijaznost Nives Koželj, Osnovna šola Gradec GIBANJE ZA UČENJE IN ZDRAV CELOSTNI RAZVOJ V prispevku sem želela opozoriti na življenjski slog današnjih otrok, ki predstavlja pretežno sedeče delo. Način življenja današnjih otrok se kaže v učencih, ki izkazujejo vse več vedenjskih in učnih težav. Poudarila sem pomembnost izvajanja možganske telovadbe Brain Gym in vključevanja različnih gibalnih aktivnosti v pouk. V nadaljevanju sem navedla primere vaj, ki jih vsakodnevno vključujem v pouk. Izkazalo se je, da so ob omenjenih aktivnostih učenci dlje časa zbrani, sproščeni, motivacija za delo je večja. Torej je učiteljevo delo lažje, učinkovitejše in počutje učencev boljše. Ključne besede: možganska telovadba, gibalna aktivnost, zdrav razvoj, pozitivni vplivi. Ernestina Krajnc, Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica UČIMO SE ŽIVETI DRUG Z DRUGIM Vzgojiti želimo otroke, ki bodo spretni v odnosih z vrstniki, da bodo znali samouravnavati vedenje in bodo imeli razvite sodelovalne in učne spretnosti. Socialne spretnosti so močno povezane s čustvi, ki vzpostavljajo in uravnavajo kakovostne medsebojne odnose. Priložnost dodatnega usmerjenega socialnega in čustvenega opismenjevanja učencev sem prepoznala v izvajanju vzgojne dejavnosti oddelka. V prispevku sem opisala, kako so se učenci učili sprejemanja drug drugega s pomočjo literarnih del. Učili smo se živeti drug z drugim. Ključne besede: vzgojna dejavnost, sprejemanje, odnosi Barbara Krkoč umer, Osnovna šola Vojke Šmuc Izola ELEMENTI PEDAGOGIKE MONTESSORI IN FORMATIVNO SPREMLJANJE ZNANJA Delo z najmlajšimi učenci me spodbuja k iskanju načina, ki omogoča učenje, usklajeno z njihovo razvojno stopnjo, zmožnostmi in potrebami. Mnogo uporabnih rešitev sem našla v pedagogiki montessori. Znanja, ki sem jih pridobila na enoletnem študiju, sem povezala s cilji učnega načrta ter jih prenesla v učilnico javne šole. Pridobila sem znanje, kako sama pripraviti pripomočke za učenje, ki so v vlogi »tihega učitelja«. Nato mi je prišlo naproti formativno spremljanje znanja in se povezalo s prehodnim znanjem in izkušnjami. Ključne besede: pedagogika montessori, formativno spremljanje znanja





Klavdija Kropec, Osnovna šola Vransko-Tabor VPLIV SPODBUDNEGA UČNEGA OKOLJA NA CELOSTNI RAZVOJ UČENCEV Prispevek povzema ugotovitve nekaterih mednarodnih raziskav o učnih dosežkih slovenskih učencev ter njihovega odnosa do učenja in šole. Na osnovi ugotovitev razmišljamo o vrstah in zastopanosti aktivnosti učencev pri pouku, pri čemer se usmerjamo predvsem na gibalne aktivnosti, ki so v tradicionalnem učnem procesu redko prisotne, še več, pogosto so nezaželene in ne vodijo k uresničevanju učnih ciljev. Sledi razmišljanje o spodbudnem učnem okolju, ki ob raznovrstnih učnih dejavnostih, vrstnikih ter kakovostni povratni informaciji ponuja možnost za doseganje celostnega razvoja osebnosti učencev. Ključne besede: aktivnosti učencev pri pouku, tradicionalno učno okolje, spodbudno učno okolje, povratna informacija Marko Kubale, Ekonomska šola Celje, Gimnazija in srednja šola GIBANJE IN VARNOST V PROMETU Danes je gibanje preprosto del zdravega življenjskega sloga. Gibanje na prostem predstavlja pristen stik z naravo. V nalogi predstavljam, kako se na Ekonomski šoli Celje ukvarjamo s projektom varna mobilnost. Dijake učimo, kako se varno gibati v prometu in v sklopu tega potekajo delavnice na temo mobilnosti. Sodelujemo z različnimi institucijami, organiziramo kolesarske dneve ter pripravljamo razstave in seminarske naloge. Skupaj iščemo načine, kako mlade seznaniti z varnostjo na cesti, da bi doživeli in preizkusili nove izzive, ki morda čakajo na vsakega od nas. Ključne besede: gibanje, varnost, kolesarjenje, varna mobilnost. Simona Kuhar, Osnovna šola Franceta Prešerna Maribor MOTEČE VEDENJE KOT PRILOŽNOST ZA SODELOVANJE Učenci z motnjo pozornosti in koncentracije ter hiperaktivnostjo (ADHD) so med tistimi učenci, ki imajo v našem šolskem okolju zaradi svoje motnje veliko težav z upoštevanjem šolskih pravil. V prispevku predstavljam pristop, ki sem ga uporabila pri individualnem delu z učencem z ADHD v specialno pedagoški obravnavi. Z učencem sva analizirala njegovo vedenje ter skupaj načrtovala, kako bo neprimerne oblike vedenja nadomestil s primernejšimi. Učenec je z drugačno strukturo dela in z lastno aktivnostjo napredoval. Ključne besede: moteče vedenje, motnja pozornosti in koncentracije, modifikacija vedenja, vloga učenca Gabrijela Kuhar, Vrtec Veržej UČENJE ZA UMETNOST ŽIVLJENJA - POUSTVARJANJE LJUDSKEGA IZROČILA Podrobneje bom predstavila zvrst plesa, ki izvira iz naše kulturne dediščine in poustvarjanje slovenske kulturne dediščine s poudarkom na otroškem ljudskem plesu in pesmi, na njihovi igri nekoč, ter kulturnim predstavitvam danes. Predstavila bi vlogo vzgojitelja kot mentorja folklornega krožka in vodjo vrtca, kot motivatorja in hkrati spodbujevalca za izvajanje kvalitetnih dodatnih in obogatitvenih aktivnosti v vrtcu. Poustvarjanje ljudskega izročila, načrtovanje plesne dejavnosti za predšolske otroke in izvesti še kakovostni plesni nastop ni preprosto. Ključne besede: otroške ljudske igre in plesi, folklorna dejavnost v vrtcu, kulturne prireditve.





Alenka Kukovec, Osnovna šola Voličina ZABAVNO UČENJE ŠTEVIL Telesna vadba ima zelo pozitiven vpliv na nas in naše telo. Ima veliko vlogo pri ohranjanju telesnih moči, zdravja in možganov. Telesna vadba in gibanje sta zato pri vključevanju v učni proces izrednega pomena. Učenci v šolskih dneh lažje ostanejo zbrani in pozorni, ker v njihove možgane vedno doteka svež kisik. V šolsko delo lahko vključujemo gibalne vaje, ples, raztezne vaje in učenje preko didatktične igre. Učenci v tem uživajo. Zato bi bilo dobro, da te dejavnosti vključujemo vsakodnevno. Učenje bo tako bolj učinkovito. Ključne besede: gibanje, učenje, možgani, števila, didaktične igre, zdravje, zabava dr. Marjan Kulčar, Gimnazija Murska Sobota UČENJE UČENJA V LUČI UPORABE DIGITALNEGA LEKSIKALNEGA SISTEMA DWDS PRI POUKU NEMŠČINE Prispevek obravnava, kako dijake pri pouku nemščine naučiti učiti se s pomočjo Digitalnega leksikalnega sistema (DWDS), ki omogoča spoznavanje in samostojno raziskovanje avtentičnega nemškega jezika iz različnih obdobij z različnih vidikov. Poleg kompetence učenje učenja dijaki razvijajo tudi digitalno kompetenco. Predstavljeni so tisti primeri iskanja v digitalnih slovarjih in korpusih DWDS ter v DWDS-besednem profilu, ki jih dijaki vse življenje lahko samostojno uporabljajo tudi doma. Ključne besede: učenje učenja, digitalni leksikalni sistem, digitalni slovarji, besedilni korpus, DWDS-besedni profil mag. Iztok Lačen, Osnovna šola I Murska Sobota PREMAGOVANJE STRESA V ŠOLI S POMOČJO SPROSTITVENIH TEHNIK Učenje za umetnost življenja je širok pojem in učitelji razmišljamo o tem, kaj naučiti učence, da jim bo pridobljeno znanje koristilo v življenju. Prepričan sem, da je v učnih načrtih po vsej vertikali izobraževanja dovolj ciljev, ki celo presegajo potrebna znanja. Še vedno pa v slovenskem šolstvu manjka splošnih vsebin o razvijanju dobrih medsebojnih odnosov, o uresničevanju vseh potreb, predvsem najvišje uvrščenih po teoriji Maslowa (1943), potrebe estetskega in samoaktualizacije, in učenja o tem, da znamo najti čas zase, za sprostitev in prisluhniti govorici telesa. Ključne besede: stres, sprostitev, šola, učenci Biserka Lazar, Osnovna šola Gorje V ISKANJU IZGUBLJENEGA ZAČETKA. SLIKARSKA IGRA KOT PROSTOČASNA DEJAVNOST V OSNOVNI ŠOLI. Članek opisuje srečanja otrok, ki slikajo po metodi francoskega ustvarjalnega pedagoga in slikarja judovskih korenin Arna Sterna. Bistvo njegove metode je, da otroci slikajo motiv po lastni izbiri in brez ocenjevanja ali celo komentiranja nastale slike. Podane so stalnice: prostor, velikost papirja, izbor barvne palete. Pozornost je namenjena procesu, ne končnemu rezultatu oziroma sliki. Članek opisuje lik Arna Sterna, razvoj in glavne značilnosti njegove metode, ter potek srečanj, ki se tedensko odvijajo na šoli. Posebna pozornost je namenjena vlogi spremljevalcev otrok, ki slikajo. Ključne besede: Arno Stern, slikanje, šola, vzgoja, umetnost





Mojca Leskovec Meharich, Podružnična šola Maksim Gaspari Begunje HRANA JE DOBRINA, V KATERO JE VLOŽENEGA VELIKO TRUDA IN LJUBEZNI Skozi projekt Ekošola smo se odločili, da učence osvestimo o pozitivni strani lokalno pridelane hrane, jim pokažemo, kakšne negativne vplive ima na planet hrana, pripeljana iz tujine, ter jih spodbudimo h kulturnemu prehranjevanju z manj zavržene hrane. Za cilj smo si zastavili, da na šolske jedilnike uvedemo več lokalno pridelane hrane in spodbudimo učence k uživanju domače pridelane hrane, ki manj obremenjuje okolje. Zavedamo se, da je napredek v tej smeri mogoč le, če vedno znova osveščamo in ozaveščamo učence in starše, saj je za spremembe v miselnosti potreben čas. Ključne besede: lokalno, hrana, ozaveščenost, odgovornost Monika Leštan, Osnovna šola Stročja vas-Enota vrtec TANKA ČRTA ODGOVORNOSTI Najučinkovitejši način vzgoje je, da odrasli učijo otroke ustreznih vedenjskih vzorcev. Z učenjem drugih poglabljamo lastno razumevanje vsebin, s čimer svoje znanje še bolj ponotranjimo, zato sem se letos odločila, da vam predstavim vsebine iz knjige Tanka črta odgovornosti Janija Prgića, ki sem jo izvajala pri interesni dejavnosti z otroki 4–6 let ter doma s hčerkama (10 in 13 let). Tako smo se učili odgovornosti o dejanjih doma in v vrtcu. Ključne besede: pod in nad črto, odgovornost, predanost, uravnoteženost, iz napak se lahko učimo, govori z dobrim namenom Lucija Levart, Osnovna šola Zreče KUL(TURNO) IN ZDRAVO JE OHRANJATI TRADICIJO Otroci prihodnosti so na račun digitalnih medijev in večurnega strmenja v najrazličnejše zaslone osiromašeni za marsikatere vrednote in kompetence preteklosti ter izpostavljeni novodobni bolezni – digitalni demenci. V želji, da bi pripomogli k dobremu počutju in zdravemu celostnemu razvoju učencev, smo na OŠ Zreče začeli izvajati več dejavnosti, v sklopu katerih želimo učencem pomagati, da ponotranjijo vrednote, kot so gibanje, zdravje, kultura, tradicija. Sama koordiniram kar dva projekta, preko katerih skušam uresničevati cilj učenje za umetnost življenja. Ključne besede: pisanje z roko, izmenjava igrač, ohranjanje tradicionalnih iger, digitalna demenca Nina Levstik, Gimnazija Ledina "BODI ODLIČNJAK!"* /*NASLOV IZHAJA IZ KAMPANIJE ZAVODA DIABETES "ODLIČNOST V PREPREČEVANJU IN ZDRAVLJENJU DIABETESA"/ Članek predstavlja možnost obravnave teme Diabetes v 4. letniku gimnazije pri pouku pedagogike. Učne dejavnosti so predvidene za dve šolski uri, izhajajo iz prepoznavanja in zavedanja o aktualnosti tematike, dijakove samostojnosti, medsebojne izmenjave znanj po metodi »sestavljenke«, ozaveščanja zdravega načina življenja, refleksije. Cilj pouka v izbrani uri je izboljšanje veščin spodbujanja radovednosti, kritičnega razmišljanja o prebranem, timskega dela in komuniciranja. Ključne besede: učna tema Diabetes; model obravnave pri pedagogiki; zavedanje o aktualnosti tematike; pridobitev znanj; ozaveščanje zdravega načina življenja





Lea Lihtenvalner, Osnovna šola Gornja Radgona SO NAŠI UČENCI SREČNI? Trenutno stanje v slovenskem šolskem sistemu ni najboljše. Na eni strani se srečujemo z učenci, ki so nemotivirani, nezadovoljni, izkazujejo čedalje več vzgojne problematike in socialne neprilagojenosti. Ob učencih so starši, ki so preveč motivirani za šolsko delo. Želijo naredili vse namesto učencev. Na drugi strani so učitelji, ki so nezadovoljni s svojim položajem, posledično manj motivirani za svoje delo, preobremenjeni in se z vedno težje spopadajo z vsakodnevnimi izzivi v šoli. Srš problema pa verjetno tiči v rigidnem šolskem sistemu, ki se družbenim spremembam ne prilagaja dovolj hitro. Ključne besede: šolski sistem, učni načrt, šola, družina, učenci, učitelji, starši, odgovornost. Mojca Lipužič Moravec, Osnovna šola Cerkno UČENJE ZA UMETNOST ŽIVLJENJA »MOČ ZDRUŽENIH GENERACIJ IN KO PRETEKLOST OBLIKUJE PRIHODNOST« V svoji predstavitvi skušam predstaviti primere dobre prakse, s katerimi sem v zadnjih letih obogatila pouk slovenščine v osnovni šoli. V učni načrt sem vnesla kar nekaj vsebin, ki so vezane na domači kraj, v želji, da bi učenci razvijali lokalno zavest in spoznavali kulturno dediščino. Tako so postali raziskovalci lokalne preteklosti, zapisujejo zgodbe ljudi, s katerimi sobivajo, postali so soustvarjalci različnih projektov … Pri pouku slovenščine se učenci srečujejo tudi z raziskovalnim delom, medpredmetnim povezovanjem, medgeneracijskim sodelovanjem, lastnim ustvarjanjem … Ključne besede: lokalna zavest, kulturna dediščina, raziskovanje, medpredmetno povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje Petra Lombar Premru, Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor UČIMO SE ZA UMETNOST ŽIVLJENJA Česa naj bi se otrok naučil v času osnovne šole? Kaj od tega, kar učencem posredujemo v osnovni šoli, v življenju šteje? Učna snov danes ni več edini cilj, vse bolj postaja sredstvo, s pomočjo katerega učimo drugih veščin in vrednot. Z anketo sem zbrala mnenja ljudi različnih starosti in strok ter iz njihovih zapisov izluščila za umetnost življenja pomembna znanja, veščine in vrednote. Namen prispevka je spodbuditi učitelje k razmišljanju o tem, kaj učijo ter s čim in kako bi lahko zavestno dodali vrednost pouku, predvsem na področju vrednot, ki se v današnjem svetu izgubljajo. Ključne besede: učenje za življenje, znanje, veščine, vrednote Tomaž Lopert, Osnovna šola Gornja Radgona UČENEC KOT UČITELJ Namen članka je predstaviti naravoslovni dan Vreme in vremenski pojavi, ki smo ga izvedli na šoli . Naravoslovni dan so izvajali učenci devetih razredov za učence osmih razredov in je lep primer, da se tudi učenci lahko spremenijo v učitelje. V članku je predstavljen primer medpredmetnega sodelovanja med geografijo in fiziko, primer sodelovalnega učenja med učenci, ki so se pripravljali na izvedbo naravoslovnega dne in primer medgeneracijskega učenja. Predstavil bom prednosti takega načina izvajanja pouka, samo izvedbo in evalvacijo, ki smo jo opravili po izvedbi naravoslovnega dne. Ključne besede: naravoslovni dan, vreme in vremenski pojavi, OŠ Gornja Radgona





Alenka Lopert Loborec, Osnovna šola Šmarje - Sap ŠMARSKE ŽIVALSKE - SLIKANICA Predstavila bom, kako lahko ob vsem načrtovanju, s katerim se učitelji veliko ukvarjamo, nastane dobra nenačrtovana stvar, prava slikanica. Pojasnila bom, kako sem se odzvala na nepričakovano dober rezultat mojih učencev, ki bi ob moji neodzivnosti lahko neopaženo obležal v kakšnem predalu. Ker pa sem zaznala, da lahko iz zelo usklajene serije trinajstih ilustracij naredim še kaj boljšega, je nastala slikanica, ki si jo lahko izposodite v knjižnicah po vsej Sloveniji in jo lahko kupite na spletni strani. Ključne besede: ilustracija, avtorska slikanica, nenačrtovano. Katarina Lovenjak, Osnovna šola Danile Kumar POUČEVANJE S POUDARKOM NA UČNIH VEŠČINAH Cilj tega prispevka je predstaviti, kako naj bi poučevali, izvajali in spodbujali učne veščine, kajti to učencem pomaga pri »učenju, kako naj se učijo,« in jih pripravi na samostojno, neodvisno, vseživljenjsko učenje. Na mednarodnem oddelku osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani morajo vsi učitelji »orodja za učenje« vključiti v svoje poučevanje, bodisi posredno ali neposredno. Da bi bile učne sposobnosti res sestavni del razvoja učnih programov in poučevanja, učitelji svoje delo načrtujejo skupinsko in se nenehno trudijo, da bi hkrati izboljšali tudi svoje učne veščine. Ključne besede: učne veščine, učenje učenja, kurikulum, načrtovanje, okvir Hidajeta Lukač, JU Osnovna Škola "Dušan Korać" Bijelo Polje, Črna gora MATEMATIKA BREZ TEŽAV Ker se vsako posamezno identificira zase in znanje vsakega otroka je enako in ga ne sprejema na enak način. Tako niti znanje matematike niti pridobitev matematičnega znanja niso enaki pri vseh otrocih. Nekatera od nas matematike dojemamo kot eno zanimivo igro, področje čudežnih stvari. Druga je zaznana kot bolečina, kot nekaj, kar povzroča stiske in strahove. Slednji običajno izberejo kot svojo življenjsko pot manj povezane matematike. Vendar se ne zavedajo, koliko matematike je del njihovega življenja, kot se zavedamo. Ključne besede: matematika brez težav, zgodovina matematike, primeri prakse, procesi - procesni račun Ana Lukić, Vrtec Laško VZGOJITELJ KOT MOTIVATOR Vzgojitelj ima moč, znanje in potrpežljivost, da otroke uči umetnosti življenja, le če se je sam pripravljen učiti. Prilagoditi se je potrebno sodobnemu času in »biti v trendu« z novostmi. Ko delam s skupino otrok, sem predvsem njihov motivator. Skozi igro in dejavnosti se trudim, da jih učim potrpežljivosti, socialno- čustvenih veščin, ustvarjalnosti, vztrajnosti, pozitivnega razmišljanja in kako delati v dobrobit drugih ... Izpeljala sem številne projekte in dejavnosti, ki so primer dobre prakse. Ključne besede: sodelovanje, učenje, življenje, vzgojiteljica, motivacija, praksa





Polonca Maček, Osnovna šola Ivana Groharja ČUJEČA UMETNOST ŽIVLJENJA Človek v današnjem svetu. Imeti zdaj in takoj. Kako se odzivamo na zahteve družbe? Kako smo prilagojeni na doživljanje obremenitev, negotovosti? V nas se naseljuje nemir, tesnoba, stres, občutki ogroženosti. V tem svetu so tudi otroci, ki so nehote vključeni vanj. Nemirnost, težave s pozornostjo, pasivnost, naveličanost. Vse to so posledice neozaveščenega življenja. Odrasli moramo ponovno najti ravnovesje v svojih življenjih. Priti v stisk s seboj, svojim telesom in duhovnostjo. Kot takšni pa lahko otroke učimo umetnosti življenja. Čuječe. Ne kot projekt, ampak kot način življenja. Ključne besede: sodobna družba, ravnovesje, čuječnost Katja Majhenič, Osnovna šola Voličina MOŽGANI V GIBANJU Kot kažejo številne raziskave, si otroci, ki so gibalno zelo aktivni, prej in lažje zapomnijo novo snov, lažje sledijo pouku v šoli in imajo boljšo sposobnost koncentracije, poleg tega pa za šolsko delo porabijo manj časa kot drugi otroci. Vse to pa je v pomoč tudi učitelju, da lažje izvede učno snov. Ključne besede: gibanje, učenci, gibalne aktivnosti, učenje tujega jezika. dr. Irena Marković, Osnovna šola Rače ODKRIVANJE KULTURNE DEDIŠČINE V RAZŠIRJENEM PROGRAMU V prispevku obravnavam razvijanje odnosa do kulturne dediščine v okviru razširjenega programa. V okviru tega smo spodbudili učence k odkrivanju in doživljanju kulturne dediščine kraja Rače. Film Spomini iz Rač je posnet na podlagi razstave Rače na razglednicah, ki prikazujejo arhitekturo Rač ter pomembne zgodovinske zgradbe, ki so služile različnim namenom. Film prikazuje kronološki in arhitekturni razvoj gradu Rače skozi stoletja ter urbanistični, gospodarski razvoj samega kraja Rače skozi zgodovino. Ključne besede: razširjen program, kulturna dediščina, osebna identiteta. mag. Jurij Marussig, Pedagoška fakulteta Koper KAMIŠIBAJ-PRIPOVEDOVANJE PRAVLJICE OB ILUSTRACIJAH NA POSEBNEM PROGRAMO VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Kamišibaj je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb s pomočjo slik in izhaja iz Japonske, je tudi izjemno motivacijsko ter didaktično orodje za učenje in utrjevanje branja otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju. Ta ugotovitev izhaja iz praktične izvedbe nastopa z učenci, ki obiskujejo posebni program vzgoje in izobraževanja na osnovni šoli Jela Janežiča v Škofji Loki. Izvedli so branje pravljice s pomočjo ilustracij, ki so se vrstile v »butaju«, ki predstavlja gledališčni oder kamišibaja. V prispevku je predstavljen njihov napredek v branju po več urah vaj. Ključne besede: kamišibaj, butaj, besedilo pravljice, posebni program vzgoje in izobraževanja, motnje v duševnem razvoju





Andreja Matjašič, Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK KOT PRIMER UČENJA ZA ŽIVLJENJE Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Pomemben del zdrave prehrane je sezonska in lokalno pridelana hrana. Vse to je združeno v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga šole in vrtci obeležujejo v okviru dneva slovenske hrane. Vsaka šola in vrtec si v okviru priporočil sama organizira dejavnosti, ki jih bo izvajala ta dan. Na naši šoli za vse razrede organiziramo naravoslovni dan s poudarkom na zdravi, lokalno pridelani hrani slovenskega porekla ter na vsebinah, ki bodo pripomogle h kvaliteti bivanja. Ključne besede: zajtrk, naravoslovni dan, učenje za življenje. Veronika Matjašič, Osnovna šola Adama Bohoriča Brestanica S TEČAJEM UČENJA DO BOLJŠEGA UČNEGA USPEHA Učenje je proces, ki nas spremlja od rojstva dalje. Zanimivo je, da nam vse, česar se naučimo spontano, niti ne predstavlja večjih težav in ne vzbuja negativnih občutij, navadno se s težavami pri učenju srečamo šele v šolskih klopeh. Kot šolska svetovalna delavka se pri svojem delu zelo pogosto srečujem z učenci, ki imajo težave pri učenju. To je bil razlog, da sem se odločila, da izvedem daljši tečaj učenja za učence 5. razreda. Namen prispevka je predstaviti tečaj učenja in odzive učencev, ki so se tečaja udeležili. Ključne besede: učenje, šolsko učenje, spontano učenje, sposobnosti, motivacija, učenje učenja, tečaj Marjetka Maučec, Gimnazija Murska Sobota IZBIRNI PREDMET OMOGOČA USTVARJANJE PO MERI DIJAKOV Namen članka je prikazati, kako se dijaki posamično ali v skupini lotijo zaznavanja in predstavitve določene problematike. Takšno raziskovalno ustvarjanje jim omogoča izbirni predmet, pri katerem vsak dijak razvija lastni potencial. V tem primeru so se ukvarjali s problematiko okužbe z virusom HIV, jo predstavili s plakatom, prosojnicami, z zloženko, anketo, referatom in vprašanji, ki so bila sestavni del kviza, obiskali pa so tudi ustanovo, ki se ukvarja s tem področjem. Ob tem je vsak dijak razvijal in krepil določene kompetence. Ključne besede: anketa, plakat, prosojnice, referat, zloženka. Barbara Medle, Osnovna šola Šentjernej DELAM PRAV IN DOBRO, TUDI ČE ME NE GLEDAŠ Pri pedagoškem delu želimo učencem nuditi spodbude, da bi prepoznali svoje sposobnosti in naredili kar največ iz svojega življenja. Odnos učitelja do učencev in njihovih sposobnosti pomembno vpliva na njihov odnos do samih sebe. Pozitivna disciplina vključuje odločitev odrasle osebe, kaj bo spremenila v otrokovem ravnanju, ter prijazno in trdno izpeljavo tega. Prijazno vzgojno delovanje izkazuje spoštovanje do otroka, ohranja njegovo dostojanstvo in ga uči pomembnih življenjskih veščin – zavedanja o lastnih sposobnostih, čustvih, razvoju samodiscipline, sposobnosti odločanja in presojanja. Ključne besede: razred, učenje, domače naloge, odgovornost, samodisciplina, spoštovanje, trdnost, prijaznost, sposobnosti, odločanje, čustva, meje, vrednote





Jure Mele, Osnovna šola Notranjski odred Cerknica ODGOVORNO S HRANO NA OŠ NOTRANJSKI ODRED CERKNICA Šola si je zadala cilj zmanjšati količino neprevzetih obrokov. Učence in starše ozavešča in postopoma navaja na večjo uporabo lokalno pridelane hrane, ki je bolj ekološka in zdrava. Splošno znano je, da je pri hrani iz oddaljenih krajev večja poraba fosilnih goriv, večje onesnaževanje zraka, večja količina embalaže, da vsebuje več kemičnih snovi in je slabše kvalitete. Preostanek neprevzetih obrokov nam je uspelo ponovno ponuditi v drugačni obliki, ki je prepričala učence, da so zdravi. Danes smo na šoli bolje ozaveščeni o zdravi prehrani kar dolgoročno vpliva na prehranske navade doma. Ključne besede: zdrava prehrana, zdrav način življenja, trajnostni vpliv na prehranski stil. Maja Mernik, Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor POMEN RAZVIJANJA SOCIALNIH IN EMOCIONALNIH KOMPETENC OTROK V OSNOVNI ŠOLI Dobro duševno zdravje je temelj zdravja nasploh, je osebni in nacionalni kapital. Šola s preventivnimi dejavnostmi skrbi tudi za duševno zdravje učencev in dvig učenčevih socialnih in emocionalnih kompetenc. Predstavila bi le eno izmed mnogih dejavnosti, ki jo izvajamo - naravoslovni dan v 8. razredu. Uspešna medpredmetna povezava znanja s področja telesnega razvoja ter s področja čustvovanja, samopodobe, stresa in komunikacije. Ključne besede: socialne kompetence, emocionalne kompetence, samospoštovanje, samopodoba, komunikacija Špela Mesarič, Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju SODELOVANJE V MEDNARODNIH PROJEKTIH IN OSEBNOSTNA RAST Mednarodno sodelovanje v šolskih projektih prinaša pozitivne učinke na vse sodelujoče. Učitelji in učenci skozi razvijanje različnih kompetenc in osebno izkušnjo sodelovanja s tujino osebnostno rastemo. Pri tem razvijamo delovne vrednote, ki so potrebne, da smo na delovnem mestu kot tudi v osebnem življenju zadovoljni in uspešni. S sodelovanjem v mednarodnih projektih presežemo marsikatero oviro, ki je doslej nismo. To vpliva na pozitiven razvoj osebnosti, saj tako vse življenje rastemo in se učimo. Ključne besede: mednarodno sodelovanje, Erasmus+, ključne kompetence, osebnostna rast Eva Meža, Šolski center Slovenj Gradec, Srednja zdravstvena šola PODJETNIŠKE VEŠČINE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Za dijake je pomembno, da v času šolanja pridobijo uporabno znanje in veščine, ki jih lahko uporabijo v vsakdanjem življenju. Na naši šoli smo se odločili za sodelovanje v mednarodnih projektih, da bi obogatili in nadgradili šolski pouk. V projektu, ki je povezoval podjetništvo in prostovoljstvo, so dijaki spoznavali pomen podjetniških veščin v vsakdanjem življenju. Poleg tega so obogatili svoje izkušnje na področju prostovoljstva in s svojim zgledom pritegnili še sovrstnike. Razvijali so svoje komunikacijske spretnosti, izpopolnili znanje angleščine in sodelovali so v mednarodnih skupinah. Ključne besede: mednarodni projekti, podjetništvo, prostovoljstvo mehke veščine





Maja Miklavž Sintič, Osnovna šola Šentjernej LJUDSKA IGRA, PLES IN PESEM – UMETNOST ŽIVLJENJA Folklorna dejavnost je odrska umetnost, ki je večplastna, saj vključuje ples, igro, vokalno in inštrumentalno glasbo. Vsi našteti elementi se med sabo tesno povezujejo in tvorijo zgodbo. Pri folklorni dejavnosti gre za raziskovanje, ohranjanje, poustvarjanje, rekonstrukcijo in tudi stilizacijo ljudskega izročila. Prepletanje in tesna povezanost vseh naštetih vsebin pa zahtevata zelo veliko mero strokovnosti in odgovornosti do ohranjanja izročila. V osnovnih šolah se s folklorno dejavnostjo srečujemo predvsem v okviru interesne dejavnosti. Ključne besede: otroško ljudsko izročilo, folklorna dejavnost, ljudska pesem, ljudski ples, ljudska igra Anita Mlinarič, Osnovna šola Gornja Radgona PLANINSKI KROŽEK Planinska zveza Slovenije s svojim delovanjem spodbuja planinstvo kot način življenja. Poskrbela je, da izvajalci planinskih krožkov na osnovnih šolah izvajajo na formalni in neformalni ravni različne oblike planinskih dejavnosti. Te so: izleti, pohodi, ture, planinski tabori, orientacija, državno tekmovanje Mladina in gore, akcija Mladi planinec, planinska šola in športno plezanje. Tako mentorji planinskih krožkov pri mladih poskrbijo za osebno rast ter privzgojijo miselnost, da je hoja tista dejavnost, ki poskrbi za ohranitev psihofizičnih sposobnosti. Ključne besede: planinski krožek, planinske dejavnosti, hoja Borut Mlinarič, CSGM UČENJE UČENJA NA CSGM Na Centru za sluh in govor učenje spodbujamo že v vrtcu, kako lahko z opazovanjem samega sebe, kar se dogaja v našem telesu, spreminjamo našo zavest in se ob tem nekaj naučimo. V šoli ustvarjamo pozitivno vzdušje, ki izhaja iz discipline v sozvočju z lastno naravo iz katere izvira življenjska radost. Pravljice so naša skrivnost sreče, odgovor narave, ki deluje tudi kot zdravilo, če se dobro naučimo poslušati. Gluhi učenci imajo zelo radi pravljice s srečnim koncem, zato zelo radi obiskujejo šolsko knjižnico, ker se tam tudi veliko naučijo. Ključne besede: učenje, narava, vrtec, šola, življenjska radost, gluhi učenci, polžev vsadek, šolska knjižnica Kristina Mlinarič, Center za sluh in govor Maribor, OE OŠ in vrtec VIDIM, SLIŠIM, ODIGRAM ... ZNAM! Poučevati tuji jezik v oddelkih gluhih in naglušnih učencev, učencev z govorno-jezikovnimi motnjami ter učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja je velik izziv, katerega je moč premostiti s kreativnostjo pri konkretiziranju pouka. Branje in pisanje sta veščini, ki tem učencem povzročata največ težav, zato je treba poskrbeti, da učenci učne vsebine vidijo, slišijo in jih odigrajo. Posledično te vsebine razumejo, ponotranjijo in trajneje ohranijo. Dodana vrednost takšnega načina poučevanja je, da se učenci naučijo tudi samostojnega učenja, in sicer na aktiven in zabaven način. Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, tuji jezik, konkretiziranje pouka, gibanje, učenje učenja





mag. Renata More, Osnovna šola Sostro RADIO 5-KA NE SAMO OB 5-KIH IN NE NUJNO V 5-KAH Šolski radio Radio 5-ka na OŠ Sostro je nastal na pobudo petih devetošolk v šolskem letu 2016/17 in je kulturno obogatil odmore ter vpeljal novo tradicijo na naši šoli. Zdi se, da je ravno to, da je bila pobuda podana s strani učencev, botrovalo temu, da imamo trenutno 27 aktivnih radijskih sodelavcev, ki se iz dneva v dan trudijo, da so učenci in drugi delavci šole obveščeni o dogajanju na šoli ter da si preko glasbenih želja polepšajo svoj prosti čas. Ključne besede: vzgoja za medije, radio, kultura govora, glasba, radijski voditelj, dediščina Gabrijela Murko, Vrtec pri Osnovni šoli J. Hudalesa Jurovski Dol GIBANJE ZA ZDRAVJE Igra in gibanje sta otrokovi primarni potrebi in so zanju notranje motivirani. Pomembno je, da otroka v zgodnjem otroštvu usmerjamo v gibanje, s katerim razvijamo različne gibalne sposobnosti, gibalne koncepte in znanja. Pozitivno vpliva tudi na otrokove spoznavne, socialne ter čustvene sposobnosti in lastnosti. Otroci, ki se redno in dovolj gibljejo, bodo aktiven življenjski slog zelo verjetno prenesli v odraslo dobo. V prispevku sem predstavila različne oblike in dejavnosti gibanja za predšolske otroke v vrtcu, kot tudi izven njega v obliki popoldanskih interesnih dejavnosti. Ključne besede: predšolski otrok, igra, gibalna aktivnost, interesna dejavnost, zdravje dr. Matija Nared, Gimnazija Šiška PRAVIČNOST: SRCE ČLOVEKA IN DRUŽBE V prispevku avtor izpostavi problem pravičnosti kot tiste zahteve in potrebe družbe in posameznika, ki bistveno vpliva na identiteto in na sobivanje. Pomembnost pravičnosti najprej spoznamo z analizo pravičnosti v nekaterih verskih sistemih. Pomembnost zahteve po pravičnosti jasno potrjujejo tudi znanstvena raziskovanja, še posebno psihološke raziskave. Pravičnost vnaša v družbo red, mir in sožitje, zato je zelo pomembna tudi v vzgojnem delovanju in bi bilo prav, da bi se vsi, ki so udeleženi v vzgojno-izobraževalnem procesu, tega zavedali. Ključne besede: pravičen učitelj, pravičnost, lestvica vrednot, vzgoja za mirno sobivanje Vesna Nemec, Vrtec Pedenjped Ljubljana IGRALNA SKUPINA ZA OTROKE Z AVTISTIČNO MOTNJO V vrtcu Pedenjped Ljubljana deluje specializiran oddelek za otroke z avtistično motnjo. S podporo vodstva in v sodelovanju s strokovnimi delavkami rednih oddelkov vrtca izvajamo igralne skupine. V prispevku je predstavljena dobra praksa igralnih skupin kot sistem smiselnega in načrtnega razvijanja komunikacijskih in socialnih veščin otroka z avtistično motnjo v majhni skupini vrstnikov. Ključne besede: otrok z avtistično motnjo, igralna skupina





Vesna Njenjić, Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana ŽIVLJENJE V ANGLEŠČINO IN ANGLEŠČINA V ŽIVLJENJU Prispevek predstavlja nekaj aktivnosti, ki so bile izvedene pri pouku angleščine, bolj natančno na področju govora in govornega sporočanja. Vključuje učence na predmetni stopnji učenja, natančneje v 7. in 8. razredu. Cilj prispevka je predstaviti v razredu preizkušene načine, s katerimi vdihnemo življenje v pouk angleščine, jo učencem približamo, naredimo bolj človeško in otipljivo, hkrati pa sprostimo nekaj naučenega, pridobljenega, nekaj angleškega v življenje samo. Ključne besede: govor, angleščina, življenje, uporaba, pouk Robert Obrul, Srednja šola Slovenska Bistrica ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG PRI POUKU NEMŠČINE V SREDNJI ŠOLI Pri pouku nemščine so že v učnem načrtu zajete teme v zvezi z zdravim načinom življenja. Tu dijaki spoznavajo številne vsebine, katere smo razširili in izvedli mini projekt. Izdelovali smo plakate, sledila je debata na temo hitre prehrane, s pomočjo telovadnega učitelja smo v pouk vključili elemente joge ter pred pričetkom projekta v razredu izvedli anketo, ki smo jo ob koncu projekta ponovili ter rezultate primerjali. Zdrav življenjski slog je pomembna vsebina in da dijaki veliko premalo razmišljajo o tej vsebini. Namen projekta je osveščanje in pridobivanje novih jezikovnih kompetenc. Ključne besede: nemščina, zdravje, šport in gibanje, prehrana, elektronske naprave in prosti čas. Katja Ogorevc Ahačič, Osnovna šola Šenčur ZDRAVJE JE ČLOVEKOVA NAJVEČJA VREDNOTA Poklic učitelja dojemam kot poslanstvo, da otroke izobražuje in vzgaja v odgovorne ljudi. Ker je zdravje za človeka največja vrednota, je pomembno, da otroke že zgodaj vzgajamo, kako skrbeti za svoje zdravje. Če nam uspe, da jim že v otroštvu in zgodnji mladosti privzgojimo zdrav način življenja (športne dejavnosti, skrb za telesno in duševno zdravje, zdrav način prehranjevanja), jih bo to spremljalo tudi v odraslosti. Ključne besede: zdrava šola, osnovna šola, dejavnosti, gibanje, zdrav način življenja, minutka za zdravje Doroteja Omar Horvat, Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci INKLUZIJA JE "OKEJ"! Vključujoča šola in vrtec je danes realnost vzgoje in izobraževanja. Vsak otrok ima enake možnosti vzgoje in izobraževanja, strokovni delavci šol in vrtcev pa moramo biti pripravljeni otroku ponuditi prilagoditve, da bo lahko izražal svoja močna področja in mu nuditi oporo in pomoč tam, kjer je šibkejši. Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne programe šol in vrtcev pozitivno vpliva na klimo v razredu in v skupini. Otroci so radi aktivni del pouka. Učenje, ki je prilagojeno učencu in kjer je otrok aktiven del procesa, je učenje za umetnost življena! Ključne besede: Inkluzija, vzgoja in izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami, individualiziran program, prilagoditve, šola vrtec





Leonida Osojnik, Osnovna šola Janka Glazerja Ruše MATEMATIKA IN UMETNOST ŽIVLJENJA Svet, v katerem bodo živeli naši otroci, se spreminja zelo hitro in postaja vse bolj zapleten. Da se bodo v njem znašli, jih je potrebno učiti o tem, kako se učiti, kako razmišljati, kako reševati probleme, kako razumeti sebe in druge ter kako pozitivno spreminjati sebe in svet. Učence usmerjam v aktivno učenje tako pri urah matematike kot v različnih delavnicah za nadarjene učence. Predstavila bom svoj pogled na delo z nadarjenimi učenci ter ob opisu nekaterih aktivnosti in delavnic orisala kako ga uresničujem. Ključne besede: nadarjeni učenci, matematika, aktivno učenje, sodelovanje, zabava mag. Maja Ovsenik, Osnovna šola Naklo Z ZVOČNIMI CEVMI DO ZNANJA IN VEŠČIN Zvočne cevi (Boomwhackers) so odličen pripomoček pri glasbenih urah, saj učence odpeljejo na edinstveno popotovanje v svet ritmov, melodij in harmonij. Z malo domišljije jih lahko vključimo v različne didaktične igre pri vseh učnih predmetih, z njihovo pomočjo pa bodo učenci poleg znanja pridobili tudi druge veščine: boljšo koncentracijo, pozornost, sodelovanje, zavedanje telesa ... in nenazadnje – kar je v današnjem hitrem tempu življenja še kako pomembno – sprostitev in gibanje. Ključne besede: zvočne cevi (Boomwhackers), ustvarjanje glasbe, sproščanje, pozornost, koncentracija, zavedanje telesa, gibanje Ines Ožbolt, Osnovna šola Notranjski odred Cerknica MOJE VEDENJE – MOJ ODNOS Na naši šoli v okviru projekta Zdrava šola izvajamo razne aktivnosti s katerimi skrbimo za zdravje učencev in zaposlenih. Z učenci izvajam delavnice, ki vplivajo na boljšo samopodobo, na razvijanje socialnih in čustvenih veščin, na medsebojno sodelovanje in reševanje konfliktov. S tem učenci učijo skrbeti za lastno duševno zdravje in povezovalen odnos s svojo okolico. Moje delo temelji na teoriji izbire, ki učencem pomaga razumeti samega sebe, svoje vedenje, kot tudi vedenje drugih ljudi. Učimo se, da smo sami odgovorni za svoje življenje in srečo. Ključne besede: odnosi, samopodba, reševanje konfliktov, teorija izbire mag. Monika Pajič, Osnovna šola Beltinci ŠPORTNI REKVIZITI PRI GLASBENI UMETNOSTI Otrok se zelo kmalu začne odzivati na glasbo, da jo zaznava, nakazuje z gibanjem ali pa se ob njej umiri. Da bi učenci glasbeno umetnost začutili kot nekaj drugačnega, sproščenega in ne kot zgolj učenje in ponavljanje novih pesmic, v delo vključujem športne pripomočke. Na tak način glasbene vsebine povežem z gibanjem. Pri tem uporabljam različne žoge, padalo, obroče, ritmične trakove ... Delo je zanimivo, aktivno, učenci so motivirani, zmanjša se napetost in strest. Tako glasbo začutijo na drugačen način tudi tisti, ki jim je bliže šport, in obratno. Ključne besede: glasbena umetnost, športni pripomočki, aktivni razred





Nataša Pavšič, Osnovna šola Puconci FORMATIVNO SPREMLJANJE ZA ZMANJŠANJE STRESA PRI MATEMATIKI S pomočjo informacijske tehnologije in formativnega spremljanja sem pouk posodobila. Predznanje sem začela preverjati preko kvizov, tombole, povratne informacije sem uporabila pri načrtovanju dela v razredu. Učence sem naučila načrtovati učenje (postaviti cilje glede na zmožnosti, zapisati kriterije uspešnosti, zbrati dokaze o učenju, vrstniško in samovrednotiti) ter kako povratno informacijo učitelja, sošolca, starša uporabiti za izboljšanje rezultata. Tako so učenci počasi prevzemali odgovornost za učenje in svoje znanje. Sčasoma so postali samozavestnejši in pod manjšim stresom. Ključne besede: formativno spremljanje, informacijsko komunikacijska tehnologija, učni stili, učenje učenja, zmanjšanje stresa Ana Pečnik, Gimnazija Celje - Center KREATIVNOST IN MOTIVACIJA V GIMNAZIJSKEM PROSTORU Kreativnost je pojem, ki je v zadnjem desetletju prepletel celoten vzgojno-izobraževalni sistem. V prispevku je prikazan odnos do kreativnosti in motivacije na Gimnaziji Celje - Center, saj je šola tisti prostor, kjer se mladostniki in učitelji nenehno soočamo z izzivi kreativnosti, ki jih moramo uspešno implementirati v svoje delo. V prispevku sta opredeljeni kreativnost in motivacija kot nepogrešljiv dvojec pri ustvarjalnem procesu, prikazano je, kako se ustvarjalnost razvija od začetne do končne ideje oziroma izvedbe projekta. Ključne besede: kreativnost, motivacija, performans, ustvarjalnost Katarina Pegam, Osnovna šola Ivana Groharja Škofja Loka POUČEVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA V DRUGEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU PO MERI 21. STOLETJA Učenci sodobnega časa so zelo reaktivni, torej potrebujejo dejavnosti, ki jih pritegnejo in od njih zahtevajo čustveno in telesno aktivnost. Poučevanje z aktiviranjem različnih kanalov je cilj, ki ga poskušam doseči predvsem pri mlajših učencih. Poučujem s pomočjo zvočnih posnetkov, slikovnega materiala, digitalnih pripomočkov, miselnih nalog in gibalnih dejavnosti. Upoštevanje močnih področij me je spodbudilo, da podajam snov z dejavnostmi, ki razvijajo različne inteligentnosti. Howard Gardner je razvil teorijo, da se vsaka od osmih inteligentnosti da razvijati z ustreznimi nalogami. Ključne besede: drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, inteligentnosti po Gardnerju, kanali poučevanja, kognitivna vpletenost Sonja Peković in Fatima Mehović, JU Osnovna šola "Dušan Korać" Bijelo Polje, Črna gora PRVI ŠOLSKI DNEVI - OD SOLZ DO NASMEHOV Otrok, majhen človek s svetlobnimi koraki, ki se gibljejo skozi življenje in z nasmehom na obrazu gledajo v prihodnost. Prvo srečanje z izobraževalnimi ustanovami poteka v zgodnjem otroštvu, v vrtcu. Prvo leto življenja in ločitev od staršev, ki morajo izpolnjevati svoje obveznosti do dela, je velik stres za malo bitje. Jok in žalost v otrokovem očesu je treba zamenjati z nasmehom. Ja, tako je. Petletno srečanje z učitelji, napor in nesebično delo so opazne na vsakem koraku. Najpomembnejša povezava v tej verigi so starši. Brez njihove podpore in pomoči postaja vse težje. Ključne besede: otrok, mali mož, Prvo leto življenja in ločitev staršev





Irma Peran, Osnovna šola Jakobski Dol GIBANJE PRI POUKU V zadnjem času se vse več govori o pomenu gibanja, zlasti pa o povezavi gibanja in razvoja otroških možganov. V prispevku predstavljam svoja opažanja, kako lahko vplivamo z gibanjem na učne sposobnosti in koncentracijo pri pouku. V svoj pouk gibanje vključujem redno, vsak dan, kot »minutko za zdravje« med učnimi urami. Poleg tega pa predstavljam tudi, kako sem vpeljala dvakrat tedensko pred poukom dodane gibalne dejavnosti in na ta način zagotovila vsakodnevno gibanje učencem, ki jih poučujem. Ključne besede: gibanje, motivacija, pouk, koncentracija. Mojca Petek, Osnovna šola Zreče UČENCI S SLADKORNO BOLEZNIJO Pojav sladkorne bolezni v zadnjih letih narašča v vseh razvitih državah sveta. Vse pogosteje se učitelji v šolah srečujemo z učenci s sladkorno boleznijo. Zelo pomembno je, da se učitelj, ki poučuje takšnega učenca, zaveda pomembnosti urejenosti sladkorne bolezni, saj sladkorni bolniki živijo kakovostno življenje le, če je bolezen dobro vodena. To pomeni, da je potrebno redno merjenje sladkorja v krvi, zdrava varovalna prehrana, poskrbeti je treba za ustrezno inzulinsko-ogljikohidratno razmerje, poznati znake hipoglikemije in pravilno in pravočasno ukrepati ob pojavu le-te. Ključne besede: sladkorna bolezen, učenci, inzulinska črpalka, hipoglikemija, hiperglikemija, Irena Platiše, Osnovna šola Žužemberk S ČIM POLNIM ŽIVLJENJSKE CULICE SVOJIM UČENCEM Moj poklic temelji tudi na vzgoji otrok. Razmišljala sem, kako bi del svoje ljubezni do hribov, športa in zdravega načina življenja, ponesla med učence in tako pomembno vplivala na njihov vsestranski razvoj, medvrstniško in medgeneracijsko druženje. Kot učiteljica sem znala spodbuditi učence in starše, da se zdaj pogosto in številčno udeležujejo pohodov. Strokovna avtonomija mi dopušča, da z najrazličnejšimi oblikami in metodami dela pri pouku in razširjenemu programu šole poskrbim, da otroci pridobivajo pomembna znanja, veščine, spretnosti, ki jim bodo koristila v nadaljnjem življenju. Ključne besede: planinski krožek, gibanje, prva pomoč, zdrave prehranske in delovne navade Ljuba Plesec, Dijaški dom Ivana Cankarja DIJAŠKI DOM IVANA CANKARJA-POČUTJE V SOBI Dijaški domovi so del srednješolskega sistema, namenjeni dijakom, ki obiskujejo različne srednje šole izven svojega kraja bivanja in se zaradi oddaljenosti ne morejo voziti vsak dan domov. Dijaki v dom prihajajo iz cele Slovenije in so iz različnih kulturnih okolij.Navaditi se morajo na novo okolje, na delitev sobe s sostanovalci in na pravila bivanja v dijaškem domu. Soočajo se z različnimi situacijami, učijo se uspešno komunicirati in učinkovito reševati konflikte. V članku se bom osredotočila na počutje dijakov v sobi, kar smo ugotavljali s pomočjo ankete. Ključne besede: dijaški dom, počutje v sobi, prilagajanje, konflikt.





Martina Podgrajšek, Osnovna šola Rače MLADI IN GORE Učenci se danes vse premalo gibljejo, saj je na pohodu množična uporaba spletnih družabnih omrežij, ki jih privabljajo. Gibanje je dejavnost, ki razbremeni stresne situacije, omogoča boljše počutje in zadovoljnejše življenje. Hoja v gore je čudovita šola za življenje, šola v naravi. Planinci spoznavamo in odkrivamo lepoto narave in samega sebe. S hojo v hribe se družimo, sklepamo nova prijateljstva, obvladujemo določene spretnosti, upoštevamo naučene vsebine, saj jih lahko dosledno uporabljamo v praksi. Srečo lahko poiščemo in doživimo v čudovitem, cvetočem, gorskem svetu. Ključne besede: gore, sprostitev, opazovanje, druženje, tišina. mag. Jasmina Pogačnik, Osnovna šola Preserje pri Radomljah STOPINJA ZA STOPINJO, KORAK ZA KORAKOM Navdušiti učence za literarno ustvarjanje sem si postavila za prednostno nalogo. Majhne stopinje s petimi učenci in enajstimi prispevki so omogočile nastanek šolskega glasila, ki se je 2014 posodobilo v e-obliko. Nadgradnjo predstavljajo prispevki v almanahu, dvojezična pesniška zbirka in zbirka kratke proze. Živeti življenje, ga osmisliti in izzive spremeniti v znanje botrujejo delu učencev, ki z ustvarjalnostjo, pripravljenostjo in domišljijo ustaljenost in enoličnost navad spreminjajo v izjemnost. Omogočiti izkušnjo je neprecenljivo pridobivanje znanja v času izobraževanja. Ključne besede: šolsko glasilo, literarno ustvarjanje, pesniška zbirka in zbirka kratke proze Saška Aleksandra Pogorevc, Osnovna šola Gorje VKLJUČI ME IN NAUČIL SE BOM ANGLEŠKO Ena izmed potreb današnje družbe je, da smo ljudje sposobni govoriti angleško. Vedno več je mobilnosti mladih. Kot učitelji tujega jezika moramo učencem ponuditi celosten in kvaliteten pouk. Z načrtnim vključevanjem teorije mnogoterih inteligentnosti lahko dosežemo boljše rezultate vseh učencev in jim s tem ponudimo boljšo prihodnost ali vsaj možnost, da svoje znanje angleščine izkoristijo. V prispevku so podane vrste inteligentnosti in kako jih prepoznamo pri učencih, skupaj s predstavitvijo sklopa ur na temo živali. Sklop je strukturiran tako, da so upoštevane vse vrste inteligence. Ključne besede: celostno učenje, Gardnerjeva teorija mnogoterih inteligentnosti, mlajši učenci, poučevanje in učenje angleščine Meta Polovič, Podružnična OŠ "11. maj" Grahovo OHRANJANJE TRADICIONALNIH TEHNOLOGIJ Človek je od nekdaj delaven in iznajdljiv. Marsikdaj je moral določeno orodje, pripomočke ali oblačila izdelati iz naravnih materialov in si pri tem pomagati s siromašnimi in enostavnimi pripomočki. Kljub temu da se življenje iz dneva v dan spreminja in tehnologija izredno hitro napreduje, je prav, da ohranjamo tradicijo in otrokom predstavimo vsaj kakšno tradicionalno dejavnost, še bolje pa je, da določeno tehnologijo usvojijo, kajti le tako se bo ohranila in prenesla na mlajše rodove. Star pregovor pravi: »Kdor spoštuje preteklost, ima v rokah prihodnost.« Ključne besede: tradicija, tehnologija, tradicionalna tehnologija





Milojka Poš, Osnovna šola Janka Glazerja Ruše INKLUZIJA KOT UMETNOST ŽIVLJENJA V prispevku je inkluzija opredeljena kot umetnost življenja. V prvem delu članka je opisana ideja inkluzije in se navezuje na poučevanje učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli. V nadaljevanju so opisane težave učencev, ki prihajajo iz kulturno in socialno različnih okolij oziroma težave, s katerimi se srečujejo učenci iz marginaliziranih skupin. V zadnjem delu prispevka so povzeta dejstva nekaterih raziskav, ki opredeljujejo sprejemanje inkluzije s strani učiteljev. Ključne besede: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, marginalizirane skupine mag. Nastja Praprotnik, Mladinski dom Maribor PA NARIŠIVA TO PESMICO! Uporaba različnih strategij učenja, vključevanje vizualizacije, igre in giba popestri pouk pri vseh učencih, ne samo pri učencih s posebnimi potrebami. Učenje naredi bolj razgibano, igrivo, učence sili v radovednost, kreativnost, inovativnost. Učno snov si učenci bolje osmislijo, za dlje časa zapomnijo in veščine lažje avtomatizirajo. S takim načinom pristopanja do poučevanja jim učitelji lahko pokažemo, da učenje ni neprijetna prisila, ampak je predvsem zabavno pridobivanje znanja in veščin. V prispevku opišem strategijo in podam postopek učenja pesmice s pomočjo vizualizacije in gibanja. Ključne besede: učenje učenja, strategije učenja, učenci s posebnimi potrebami, učenje z vizualizacijo in gibanjem, učenje pesmi na pamet. Blaz Preglau, Osnovna šola Fram OZAVEŠČANJE POMENA ZDRAVE IN LOKALNO PRIDELANE PREHRANE PRI POUKU ANGLEŠČINE V Sloveniji je velik delež predebelih otrok, na kar vpliva tudi nezdrava prehrana. Pomembno je, da otroke že od malega ozaveščamo o pomenu zdrave prehrane, starši z zgledom, na šolah pa z zdravimi obroki, s pogovori in projekti, kot je npr. Tradicionalni slovenski zajtrk. Tudi pri pouku angleščine sem želel ozavestiti ta pomen, zato sem pri učni enoti Food for thought (Hrana za možgane) z devetošolci obravnaval, v kolikšni meri uživajo zdravo lokalno hrano, zakaj je pomembno, da jo jemo, in kakšne so negativne posledice uživanja uvožene hrane. Ključne besede: zdrava prehrana, lokalno pridelana hrana, uvožena hrana, ozaveščanje Sandra Prelog, Osnovna šola Kajetana Koviča Radenci POT DO USPEHA SE ZAČNE Z IGRO Igra omogoča otroku, da spoznava vrstnike, uči se soočanja z drugimi ljudmi, pridobi si strpnost, prijateljstvo, občutek za sodelovanje. Otrok se preko igre vživlja v razne vloge, ki jih opaža pri odraslih osebah, in kaže čustva – pozitivna ali negativna. Preko igre lahko učitelj hitro prepozna vlogo otroka v družini, njegovo vlogo pri pouku ali med odmorom. Tako se otrok preko svoje igre uči in spoznava odnose, pridobiva izkušnje in razvija sposobnost komuniciranja z okolico. Pridobiva izkušnje za življenje in temu pravimo učenje za življenje. Ključne besede: igra, domišljija, učenje in izkušnje za življenje.





Jelica Primožič, Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj ZDRAVA PREHRANA IN SLOVENSKI TRADICIONALNI ZAJTRK S pravilno prehrano in primerno telesno aktivnostjo lahko ohranimo zdravje tudi na daljši rok. Kaj je pravzaprav zdrava prehrana? To se morajo naučiti otroci in mladostniki. Kar nekaj znanja s tega področja so otroci deležni v šolah pri različnih učnih predmetih. Že nekaj let imamo po vseh osnovnih šolah in vrtcih tradicionalni zajtrk. Hrana, ki jo zaužijejo ta dan mladi, je slovenskega izvora in od lokalnih pridelovalcev. Na naši šoli smo tradicionalni slovenski zajtrk nadgradili z naravoslovnim dnevom. Ključne besede: prehrana, naravoslovni dan, motnje hranjenja Urška Purg, Osnovna šola Fram OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE S POMOČJO TUJEGA JEZIKA V referatu želimo predstaviti vlogo tujega jezika kot motivacijskega sredstva za ozaveščanje otrok in mladostnikov pri ohranjanju kulturne dediščine. Za razumevanje te študije, se moramo najprej seznaniti z nekaterimi obstoječimi dejstvi. Otroke in mladostnike ob vsej sodobni tehnologiji nekoliko težje motiviramo za raziskovanje in vzdrževanje kulturne dediščine. V študiji smo s pomočjo mednarodnega projekta v tujem jeziku učence motivirali, da svojo kulturo predstavijo vrstnikom v drugih državah. Združili smo tuj jezik in novejšo tehnologijo, z raziskovanjem kulturne dediščine. Ključne besede: kulturna dediščina, tuj jezik, motivacija, mednarodni projekt, Evropsko leto kulturne dediščine Jožica Ramšak, Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda SOLATNI DAN Zdrava prehrana je najpomembnejša prav v obdobju odraščanja. Otroci si morajo že v najzgodnejšem obdobju pridobiti zdrave prehranjevalne navade. Šole so tiste ustanove, kjer lahko pozitivno vplivamo na prehranjevalne navade in zdravje otrok in mladostnikov. Na naši šoli imamo že več let šolski vrt, kjer pridelujemo ekološko zelenjavo. Učenci se zelenjavi radi izogibajo, ker pa si jo morajo sami pridelati, je le-ta za njih bolj privlačna. V prispevku so opisane različne dejavnosti med drugim tudi »solatni dan«, s katerimi želimo učence spodbujati za zdrav način življenja. Ključne besede: zdrava prehrana, zelenjava, vrt, solatni dan Andreja Ravšelj, Osnovna šola heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu KOLESARIMO Z ODPRTIMI OČMI Želja vseh, ki sodelujemo v izobraževalnem sistemu, je, da učenci pridobijo čim več znaj in veščin, ki jih lahko uporabijo v vsakdanjem življenju. Kolo je prvo prevozno sredstvo, s katerim se otroci začnejo samostojno vključevati v promet. Ker se zavedamo, da kolesarska izkaznica še ne pomeni, da so učenci v prometu in obvladovanju kolesa pripravljeni na vse nepredvidene situacije, smo v obliki medpredmetne povezave športa ter tehnike in tehnologije ponovno preverili opremo koles in kolesarjev, se naučili pravilno menjavati prestave in to tudi preizkusili na krajšem kolesarskem izletu. Ključne besede: kolo, medpredmetno povezovanje, varna oprema kolesa in kolesarja, uporaba menjalnika, kolesarski izlet





Slavica Rebernak, Vrtec Slovenske Konjice KAKO SMO V VRTCU PRIPRAVLJENI NA SPREJEM OTROK PRISELJENCEV Pri svojem delu opažam, da se število vključenih otrok v vrtec iz drugih kulturnih območij iz leta v leto veča. Vpis se povečuje predvsem v mestnem okolju, medtem ko v podeželskem ali primestnem okolju tega trenda še ne zaznavamo. Srečamo z velikimi jezikovnimi ovirami predvsem pri vključenih albanskih otrocih. Ovire so evidentne tako pri otrocih, kot pri starših. Strokovni delavci smo mnogokrat nemočni in postavljeni v situacijo, na katero nismo ustrezno pripravljeni. Zato poudarjam pomembnost sposobosti, intuicije, empatije, izkušenj, volje in »umetnosti« pri delu strokovnega delavca. Ključne besede: kurikulum, integracija, inkluzija, družina, otrok, priseljenci dr. Philipp Reisner, Heinrich Heine Universität Düsseldorf, Nemčija VSEŽIVLJENJSKO UČENJE KOT KONFLIKTNO POLJE: DVA VIDIKA IZOBRAŽEVALNEGA IZRAZOSLOVJA Vseživljenjsko učenje je postalo splošno pojmovanje. Iz različnih razlogov je središče družboslovnih razprav. Ne upošteva pa, da so te razprave v veliki meri neodvisne od izobraževalne in po drugi strani resničnosti družbe. Da bi preprečili neodvisnost izobraževalnih razprav in jih tesneje povezali z obema realnostma, je potrebna poglobljena kritika takih sloganov in dvoumnosti trenutnega izobraževalnega izrazoslovja. Ključne besede: vseživljenjsko učenje, izobraževalni žargon, izobraževalna politika, izobraževalna segregacija, centralizacija Ana Retuznik Bozovičar, Srednja šola Jesenice USPOSABLJANJE ZA VZGOJO SKOZI SAMOVZGOJO Učenci se pri predmetu pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju seznanjajo z vsebinami in cilji, ki so v skladu s pristojnostmi in delom vzgojitelja v vrtcu. V prispevku je opisana moja izkušnja z uvedbo obveznega branja leposlovnih in strokovnih knjig dijakov v tretjem letniku kot dopolnitev učbeniškim vsebinam. Ključne besede: pedagogika in pedagoški pristopi, branje knjig, samovzgoja, oblikovanje lastne osebnosti, osebnosti otrok. Marko Ribič, Osnovna šola Naklo PRVI KORAKI V UMETNOST PROGRAMIRANJA V prispevku se bom posvetil vzgoji in izobraževanju otrok v informacijski družbi, razkoraku v digitalni pismenosti in premostitvi le te ter pomenu poznavanja informacijske pismenosti in računalniškega mišljenja za otrokovo/učenčevo življenje in delo v odrasli dobi. Predvsem je pomembno, da otroci pridobijo osnovna znanja uporabe računalnika in računalniškega mišljenja že v nižjih razredih oz. vrtcih, saj je uporaba le tega predmet kurikula šole pri drugih predmetih vse od 4. razreda naprej. Predvsem se bom posvetil treningu računalniškega mišljenja pri otrocih. Ključne besede: programiranje, računalniško mišljenje, Minecraft, varna raba svetovnega spleta, računalništvo brez računalnika





Darja Roškar, Osnovna šola Danile Kumar KNJIŽNIČARSKI KROŽEK GRADI MEDKULTURNE MOSTOVE Večkulturnost je realnost današnjega časa, kar se kaže tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer je vse več otrok iz drugih kulturnih področij. Ti naj bi dobili izkušnjo socialne vključenosti. Pri knjižničarskem krožku dobijo učenci ob estetskem doživljanju pravljic različnih narodov, mladinske in poučne literature ter ob pogovorih priložnost spoznavati druge kulture na neprisiljen način. Bogatijo pa se tudi v stiku z učenci od drugod, raznolikimi krožki, inštitucijami, ambasadami in drugimi dejavnostmi. Take življenjske izkušnje so za vse navdihujoče in ščitijo pred ksenofobijo. Ključne besede: večkulturnost, otroška literatura, mladinska literatura, pravljice Renata Rožanc, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota HITRA MODA IN NJEN VPLIV Zima je pred vrati in potrebno je nakupiti nova topla oblačila. Na razpolago imamo ogromno trgovin z oblačili po zadnji modi in ugodnimi cenami, a kaj se skriva za tem? Ali je problem samo v tem, da naše omare pokajo po šivih, ali pa s takimi potezami škodujemo našemu okolju, prispevamo h globalnemu segrevanju in podpiramo otroško delo ter izkoriščanje delovne sile? Ključne besede: hitra moda, oblačila, negativne posledice, onesnaževanje, ozaveščanje. Mateja Rožanc-Zemljič, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci LJUDJE SPREMINJAMO SVET (INTEGRACIJA JEZIKA IN EKOLOGIJE) Eden izmed splošnih ciljev slovenščine je, da dijaki različna besedila poslušajo in berejo razmišljajoče in kritično; dobljene podatke iz besedil se naučijo uporabljati v vsakdanjem življenju. V prispevku je predstavljena razčlemba neumetnostnega besedila, kjer dijaki preko slovničnih kategorij spoznavajo tudi življenjske resnice, pomembne podatke, ki širijo razgledanost in nudijo učenje za življenje. Besedilo je zasnovano tako, da z njim preverjamo jezikovno znanje, hkrati pa uzaveščamo še ekološke pojme, kot so vremenska ujma, kisel dež, ozonska luknja, izginevanje živalskih vrst … Ključne besede: razčlemba neumetnostnega besedila, jezikovno znanje, ravnanje z okoljem, posledice, ekološka problematika. Andreja Rudaš, Osnovna šola Koseze DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE – SKOZI PROSTOVOLJNO PROJEKTNO DELO SPOZNATI SEBE, DRUGE IN OKOLICO V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine smo se na Osnovni šoli Koseze lotili projekta z naslovom Koseški bajer nekoč, danes in jutri, ki smo ga prijavili med dogodke ZVKDS. Članek podaja oris izvedbe projekta, pri čemer izpostavlja in podrobneje opisuje prostovoljno projektno delo pri pouku zgodovine. Namen članka je prikazati, pozitivne elemente prostovoljnega projektnega dela in pokazati primer, kako ozavestiti pomen naravne in kulturne dediščine. Slednja namreč krepi občutek pripadnosti skupnemu prostoru in jo je pomembno ohranjati, saj oblikuje našo identiteto in vsakdanje življenje. Ključne besede: prostovoljno projektno delo, Dnevi evropske kulturne dediščine, Koseški bajer





Alma Seferagić, Vrtec Pedenjped »V KORAK Z ZDRAVJEM ŽE OD MAJHNIH NOG« Zdrav način življenja je proces, ki se gradi od samega začetka, če želimo, da se v nas zakorenini in je prisoten. Pridobljene navade v otroštvu so pomembna smernica, ki lahko v veliki meri vpliva na otroka in se odraža v kasnejšem obdobju v njegovem življenju. Pomembni so vsi segmenti, ki pripomorejo k zdravemu načinu življenja. Gibanje, prehranjevanje, telesno, duševno in socialno zdravje, ki pa ga ne smemo dojemati kot trenutni življenjski stil, temveč stil, ki nas bo spremljal skozi celotno življenje. Ključne besede: zdravje, otrok, gibanje, igra, prehrana, narava. Aleksandra Selinšek, Osnovna šola Lenart - enota vrtec VZGOJITELJI IN STARŠI KOT GIBALNI VZOR/ZGLED/MODEL Vrtec je prostor, kjer imamo veliko možnosti, da otroke spodbudimo k bolj zdravemu načinu življenja. Dotaknila sem se vloge družine in vrtca pri prvih gibalnih izkušnjah. Predstavila sem vsakodnevne dejavnosti, ki jih izvajajo vzgojiteljice v oddelkih. Dotaknila sem se obogatitvenih dejavnosti, ki jih ponuja vrtec v času bivanja otrok v vrtcu in dodatnih dejavnosti, ki se odvijajo v popoldanskem času. Ključne besede: gibanje, starši, vrtec, obogatitvene dejavnosti, dodatne dejavnosti Vesna Sever Borovnik, Vrtci Brezovica MALI BARJANSKI RAZISKOVALCI Avtorica v prispevku predstavlja projekt Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden evropske kulturne dediščine, ki nagovarja, kako dediščino približati vsem starostnim skupinam; od predšolskih otrok, osnovnošolcev, odraslih do upokojencev. V projektu so tri leta sodelovali tudi v njenem zavodu. Avtorica pojasnjuje, zakaj so se zanj odločili, kako so se ga lotili in kaj so prinesli rezultati. Ključne besede: naravna in kulturna dediščina, medgeneracijsko povezovanje, raziskovanje, predšolski otroci Judita Slabe, Osnovna šola Ivana Groharja Škofja Loka POTENCIAL UPORABE FRAKTALNE RISBE V OSNOVNI ŠOLI Metoda fraktalne risbe sodi med novejše pristope v pomoči ljudem z umetnostjo. Njena avtorica Tanzilija Polujahtova je klinična psihologinja, družinska psihoterapevtka in pedagoginja. Metoda temelji na spontanem risanju in barvanju, barve pa se izbirajo po intuiciji ali po pomenu. Njena vrednost je v razvijanju še neodkritih potencialov, lastnem samospoznavanju, sproščanju in spodbujanju ustvarjalnosti. Ustvarja notranje ravnovesje in pripomore k duševnemu zdravju posameznika. Ključne besede: metoda fraktalne risbe, razvijanje potencialov, ustvarjalnost, duševno zdravje





Aljaž Slivnik, Osnovna šola Šentvid UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI PRI POUKU MATEMATIKE V osnovnih šolah se povečuje število učencev s posebnimi potrebami, ki so z odločbo usmerjeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem. Delo z njimi je poseben izziv, saj vsak izmed njih potrebuje specifičen pristop in prilagojen način dela. Da se tem učencem zagotovi enake možnosti in da napredujejo na svoj način, je potrebno aktivno timsko delo, ki vključuje sodelovanje šolske svetovalne službe, učiteljev, staršev in učencev. V prispevku bom predstavil svoje delo z učenci s posebnimi potrebami skozi primere dobre prakse. Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, matematika, prilagoditve, sodelovanje, učne težave. Lidija Smej, Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana PROJEKTNO DELO VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA MATEMATIKE, FIZIKE, TEHNIKE IN RAČUNALNIŠTVA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ V OSNOVNI ŠOLI Namen prispevka je predstaviti projektno delo kot aktivno metodo in obliko dela, ki ga uporabljam pri dejavnostih, povezanih z matematiko, s fiziko, tehniko in z računalništvom. V te dejavnosti se učenci vključujejo prostovoljno, na podlagi lastnega interesa ali radovednosti. Namen dejavnosti je spoznavanje, kako se lahko štirje predmeti prepletajo in spodbujajo motiviranost, samostojnost, inovativnost in kreativnost učencev ter jim omogočajo razvoj v zrele in zdrave posameznike z jasno določenimi cilji. Ključne besede: matematika, fizika, računalništvo, tehnika, hologram Janko Sotošek, Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica ZIMSKA ŠOLA V NARAVI – VEČ KOT LE SMUČANJE Zimska šola v naravi omogoča učencem različne aktivnosti, ki poudarjajo vlogo praktičnega dela ter pridobivanje spretnosti in veščin, potrebnih za življenje. Pri skupinskem delu učenci dobijo več možnosti druženja, medsebojnega sodelovanja, soodločanja in dokazovanja med vrstniki. Vse to pripomore k oblikovanju otrokove pozitivne samopodobe. V zimskem okolju učenci poleg smučanja pridobivajo tudi druga znanja, ki jih bodo kasneje potrebovali v življenju. Ker so za učence zanimiva, jih navdušeno sprejemajo in pridobljene izkušnje z veseljem delijo z drugimi. Ključne besede: aktivnosti, praktično delo, skupinsko delo, sodelovanje, druga znanja, izkušnje, igra Klara Srakar, Osnovna šola Lucija SODOBNI PRISTOPI POUČEVANJA V ŠOLAH Današnje življenje nam narekuje hiter tempo, kar lahko prinaša negativne posledice. Te občutijo tudi naši otroci. Postanejo lahko čustveno prenapeti, napadalni, živčni, nemirni in nezbrani. Pojavljati se lahko začnejo zdravstvene in duševne težave. S poukom v naravi, dejavnostmi, ki razvijajo čustva in čutila, in s sprostitvenimi tehnikami lahko tovrstne težave pri otrocih zmanjšamo ali celo odpravimo. Ključne besede: učenec, sprostitev, čuječnost, čustva, čutila, zavedanje, narava





Metka Starešinič, Osnovna šola Vavta vas NAUČIMO SE IZDELATI BELOKRANJSKE DRSANKE V prispevku obravnavam pomen ohranjanja slovenske kulturne dediščine v šoli. V Osnovni šoli Vavta vas ohranjamo kulturno dediščino predvsem v okviru interesnih dejavnosti, v okviru dnevov dejavnosti in pri delu z nadarjenimi učenci. Z različnimi dogodki in projekti učencem približamo preteklost in jo povežemo z njihovo prihodnostjo, jo oživljamo in ohranjamo. V prispevku predstavim učenje in ohranjanje tehnike izdelovanja velikonočnih jajc, belokranjskih drsank. Ključne besede: kulturna dediščina, učenje, belokranjske drsanke Tjaša Strmšek, Dijaški dom Ivana Cankarja PRISTOPI K POUČEVANJU VRSTNIŠKE MEDIACIJE V DIJAŠKEM DOMU IVANA CANKARJA Mediacija je eden od načinov, ki omogočajo pozitivno reševanje konfliktov. Osrednjo vlogo v njej ima mediator, ki udeležencem pomaga energijo, nastalo v sporu, usmeriti v iskanje skupnih, za vse ustreznih in zadovoljivih rešitev. V Dijaškem domu Ivana Cankarja se zavedamo pomena uspešnega komuniciranja dijakov in zaposlenih med seboj, saj je le tako mogoče vzpostaviti in obdržati harmonične in produktivne odnose. Za posameznika je to pomembno zlasti z vidika mentalne higiene: bolj uspešno sporazumevanje in sodelovanje pripomore k ohranjanju in doseganju človekovega notranjega ravnotežja. Ključne besede: komunikacija, konflikt, mediacija, mentalna higiena Janja Suhadolnik, Vrtci Brezovica MRAVLJINČEK, KAJ RAD JEŠ? Naše življenje je darilo, ki se nam odpira vsak dan. Bogat je tisti človek, ki zna svoje življenje spoštovati in ga živeti v vsej raznolikosti. Vzgojitelj ima posebno nalogo, da otrokom pokaže življenje v vseh oblikah. V prispevku predstavljam svoje delo s 3 do 4 letnim otroki, ki sem ga povezala s sodelovanjem s starši in starimi starši. Skupaj smo pripravili teden kulturne dediščine, ki smo ga obogatili s pripravo takšne hrane, kot so jo včasih kuhale naše babice in prababice. Ključne besede: zdravje, medgeneracijsko sodelovanje, kurikulum, tradicija, kulturna dediščina, piknik, vrtec, prehrana Mateja Sukič Kuzma, Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana UČENJE ZA ŽIVLJENJE: UČINKOVITO, UPORABNO IN ZABAVNO Namen prispevka je prikazati primere ustvarjalnih nalog, kjer so učenci presegli ravni pomnjenja in razumevanja in so dosegli raven uporabe, vrednotenja in ustvarjanja. Naloge za učence so sestavljene drugače, saj jim dopuščajo svobodo, ustvarjalnost in medsebojno sodelovanje. Učence popeljejo izven šole in jim dovolijo izraziti njihovo osebnost, ideje in kreativnost. Ključne besede: Bloomova taksonomija, učenje za življenje, ustvarjalnost





Matej Sužnik, Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj ALI JE MOBILNI TELEFON LAHKO DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK? Ritem življenja, ki ga živimo v tem trenutku, od nas zahteva, da smo dosegljivi vedno in povsod. Mobilni telefon je postal nepogrešljiv pripomoček, ki nam omogoča komunikacijo, odzivnost in še veliko več, otrokom predstavlja najboljšo igračo. Brez njega si ne predstavljamo življenja. Opažamo vedno nižjo starost učencev pri kateri začnejo uporabljati mobilni telefon. Pri 10. letih imajo že vsi mobilne telefone. Naši učenci in tudi mi sami imamo pri roki vedno bolj in bolj zmogljive naprave, katerih uporabo raje marsikdaj prepovemo, namesto da bi izkoristili njihove zmogljivosti in prednosti. Ključne besede: mobilni telefon, didaktični pripomoček, varna raba interneta, prekomerna uporaba. Marija Svetec, Ekonomska šola Murska Sobota MOBILNOST - DODANA VREDNOST IZOBRAŽEVANJU Na področju spletnega trženja so se izobraževali v okviru Erasmus+ KA1 tudi dijaki ekonomske gimnazije na Kanarskih otokih, na otoku Tenerife. Izobraževali so jih marketinški strokovnjaki z večletnimi izkušnjami v spletnem trženju. Spoznavali so tudi kulturo in zgodovino dežele. Ob koncu izobraževanja so s prezentacijo v angleščini pokazali, da obvladajo vse skrivnosti spletnega trženja, kar je njihovemu izobraževanju dodana vrednost. Le-ta je podkrepljena še z vsemi dokumenti, ki jih dijaki dobijo po končanem bivanju v tujini in ki potrjujejo pridobljena znanja in izkušnje. Ključne besede: erasmus+ KA1, spletni marketing, izobraževanje, dodana vrednost Štefka Svetelj, Osnovna šola Šenčur POVEZOVANJE MED GENERACIJAMI VODI K DOBRIM ODNOSOM Telesna dejavnost, gibanje, kakršna koli oblika rekreacije in športa so prvine, ki so zelo pomembne za kakovostni življenjski slog. Na šoli že peto leto izvajamo projekt Simbioza Giba. Preko gibalno-rekreativnih delavnic spodbujamo vseživljenjsko gibanje in vključevanje vseh generacij v aktivno preživljanje prostega časa in krepimo kakovosten življenjski slog vseh udeležencev, tako starih staršev kot učencev. Medgeneracijsko sodelovanje se je izkazalo za zelo učinkovito pri posredovanju znanja, predvsem računalniškega. Ko se izkušnje starejših prepletejo z znanjem mladih, pridemo do napredka. Ključne besede: simbioza, gibanje, projekt Simbioza, računalniška znanja, medgeneracijsko sodelovanje Petra Šijanec Koren, Osnovna šola Stročja vas V ZNANJU JE MOČ Dandanes učenje v šoli ni le golo poznavanje snovi, temveč tudi priprava posameznikov na uspešno delovanje v življenju. Obšolske dejavnosti so izvrstna priložnost učencem pokazati, kako dobro se poznajo, kaj v resnici zmorejo, kakšni so njihovi interesi, potrebe, talenti ter v kolikšni meri so zmožni medsebojnega sodelovanja in razvijanja kakovostnih odnosov. V prispevku bo predstavljeno delo šestih učenk, katerim skupna je ljubezen do glasbe, vedoželjnost in pozitivna naravnanost. Ključne besede: učenje za življenje, sodelovalno učenje, samoiniciativno učenje, natečaj, multimedijski prispevek





Natalija Šimon, Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE MED OSNOVNO ŠOLO IN DOMOM STAREJŠIH Prispevek predstavlja medgeneracijsko sodelovanje med domom starejših (Dom Danijela Halasa Velika Polana) in Osnovno šolo Miška Kranjca Velika Polana. Menimo, da je medgeneracijsko sodelovanje zelo pomembno, prav tako tudi združitev učencev in starostnikov v skupno učenje. Naš namen je, da si sodelujoči razvijajo svojo ustvarjalnost, samopodobo, izboljšajo medsebojne odnose, pridobivajo nova znanja, izkušnje, vrednote in sprejemajo različne kulture ter razvijajo strpnost med različnimi generacijami. Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, učenci, učenje, starostniki Ingrid Šiško Bambič, Osnovna šola Šentjernej KAKO PRIPRAVITI UČENCE NA UČENJE UČENJA V pouk sem želela vpeljati sodelovalno učenje in učenje učenja. Ker učenci vedno slabše razumejo besede, pojme in se slabo izražajo, sem se odločila, da jih najprej opolnomočim z uporabo jezika, spodbudim govorjenje in razmišljanje. V prispevku opisujem, kako sem se lotila izziva. S prvimi koraki učenja učenja smo se naučili: prisluhniti besedam z analiziranjem pomena, novih pojmov z igrami asociacij, povezovati znanje z vprašanji odprtega tipa, samokontrole z oblikovanjem kriterijev, s povratno informacijo, odkrivanjem napak. Ključne besede: učenje učenja, medsebojno sodelovanje, asociacije, pojmi, izražanje, govorjenje, povezovanje znanja, samovrednotenje Goran Špilak, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota ZIMSKA VADBA NA PROSTEM ALI MED ŠTIRIMI STENAMI? Z dijaki smo praktično preverili vpliv vadbe teka v zimskem času. Pri tem nas je posebej zanimalo, kolikšen vpliv ima na telesno pripravljenost vadba v zaprtem prostoru v primerjavi z vadbo na prostem. Z eksperimentom, v katerem sodeluje šest dijakov, bomo s pomočjo osemtedenskega tekaškega programa skušali poiskati odgovor na to vprašanje. Pri tem bodo štirje dijaki vadili na prostem, dva pa v zaprtem prostoru. Ključne besede: tek na prostem, tek na tekaški stezi, tek pozimi Magdalena Štampah, Dvojezična osnovna šola I Lendava ŠPORTNA PRIREDITEV »MINI OLIMPIJADA« V prispevku predstavljam športno dejavnost » Mini olimpijada« kot primer dobre prakse. Za današnje otroke so značilne psihične obremenitve, premalo gibanja in posledično v veliko primerih povečana telesna teža. S športno aktivnostjo lahko del teh težav odpravimo. Gibanje ohranja in izboljšuje otrokove motorične sposobnosti in pozitivno vpliva na zdravje, tako psihično kot fizično, poleg tega pa oblikuje posameznikovo samopodobo in njegov sistem vrednot, vztrajnost, potrpežljivost in nadaljnjo motivacijo za vadbo. Ključne besede: otrok, zdravje, gibanje, atletika, šport, športna aktivnost





Jasmina Štaus Žižek, Osnovna šola Beltinci ŽIVLJENJE, IZRAŽENO V UMETNOSTI Ustvarjalnost in inovativnost sta izredno pomembni kompetenci. Da bi ju lahko spodbujali in razvijali, ju je treba sistematično vpeljevati že v zgodnjem otroštvu. To sem si zadala kot glavni cilj in kasneje štela tudi za največji uspeh – navdušiti mlade za uživanje, spremljanje in kritično presojanje kulture in umetnosti, ki pa je hkrati tudi spoznavanje sebe in svojih interesov, želja in potreb. S posebno dejavnostjo v okviru ID umetnost sem želela prikazati, kako je mogoče na različne načine dosegati cilje in slediti načelom kulturno-umetnostne vzgoje. Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, osnovna šola Renata Štritof, Osnovna šola Janka Glazerja Ruše UČENJE UČENJA PRI UČENCIH Z ADHD Za uspešnost otrok v šoli je pomembno, da učenci obvladajo načrtovanje nalog, ciljev, da so organizirani, da ohranjajo informacije v spominu, da razmislijo pred ukrepanjem, da so pozorni, fleksibilni, da so sposobni upravljati s svojimi čustvi, da spremljajo in vrednotijo svoje delo. Učenci z ADHD, ki imajo težave s pomanjkljivo pozornostjo, impulzivnostjo in hiperaktivnostjo, so skupina otrok z zelo aktivnim vedenjem, ki pa ni organizirano. Zaradi primanjkljajev je ovirano razvijanje kompetence učenje učenja. V inkluzivni oz. vključujoči šoli jim učitelji pri tem nudijo podporo in pomoč. Ključne besede: učenje učenja, učenci z ADHD, pomoč in podpora učitelja. Brigita Štumpf Sovič, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota FAZE SPOROČANJA, PODKREPLJENE Z USTVARJALNIM PISANJEM V prispevku je predstavljen način pisanja šolskega spisa, da dijak samostojno izvede vse tri faze sporočanja, torej brez določenega naslova in teme. Besedilo nastane kot ustvarjalno pisanje, pri čemer so vključeni različni načini razvijanja teme. Dijaki si bili le informirani o drugačnem načinu pisanja. Zato smo del ure pred spisom opazovali slike z ozadja računalnika in ugotavljali, katera slika bi jim omogočila ustvariti smiselno, sovisno in zaokroženo besedilo. Ključne besede: ustvarjalno pisanje, faze sporočanja, strategije sporočanja, načini razvijanja teme. Tjaša Švab, Osnovna šola Bistrica RAZŠIRIMO OBZORJA Naloga učitelja tujega jezika je, da učenci razvijajo sporazumevalno kulturo in razumevanje večkulturnosti. Kulturni dan, pri katerem se učenci srečajo z irsko kulturo, razširi njihova obzorja. Hkrati učence motivira za delo in učenje, razvija vključujoče, psihološko varno, sproščeno in spodbudno učno okolje. Vzpodbuja tudi med vrstniško sodelovanje in medsebojno pomoč, kar je za generacijo Z še posebej pomembno. Učencem zagotovi avtonomijo pri izbiri dejavnosti in prispeva h kvalitetnejšim odnosom med učiteljem in učenci ter med učenci samimi. Ključne besede: večkulturnost, Irska, generacija Z, avtonomija, med vrstniški odnosi





Matej Švegl, Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo KINEZIOTAPING V ŠOLI Kineziotaping je tehnika lepljenja elastičnih samolepilnih trakov, ki temelji na telesu lastnem naravnem procesu zdravljenja. Elastični samolepilni trakovi dovoljujejo popolno mišično in sklepno gibljivost. Kinezio trakove lahko učinkovito uporabljamo tudi v šoli pri raznih poškodbah, oteklinah, nestabilnosti sklepov ter bolečinah. Dijaki tako pomoč s strani učitelja sprejemajo zelo pozitivno, si jo želijo ter jo vrednotijo kot sebi koristno. Učinke terapije kineziotapinga dijaki v večini primerov zaznavajo kot zelo dobro in učinkovito metodo zdravljenja poškodb in bolečin. Ključne besede: kineziotaping, kineziotaping v šoli, samozdravljenje, učinkovitost zdravljenja Mima Terbuc, Osnovna šola Ljudski vrt UČIMO SE 8 KROGOV ODLIČNOSTI Kdor se učenju posveča, se iz dneva v dan veča. (Lao Tse). Predstavila bom osem krogov odličnosti. Osem krogov odličnosti pomeni skupek življenjskih vrednot in načel, po katerih živijo uspešni ljudje. Stremim k cilju, da bi učenci preko različnih aktivnosti stopili na pot odličnosti, ki bi jim pomagala do osebnega uspeha. Biti uspešen pomeni biti zadovoljen. Z osmimi krogi odličnosti spodbujam otroke k učenju dobrih medosebnih odnosov v razredu. Ključne besede: vrednote, pozitiven odnos, veščine, življenje nad črto Anita Tovšak, Vrtec Velenje DRUŽINA IN VRTEC Z ROKO V ROKI Prispevek govori o tem, da je sodelovanje s starši ključnega pomena za kakovost vrtca in da partnerski odnos med otrokom, starši in vzgojiteljem omogoča optimalni razvoj otroka. Poudarjeno je, da strokovni delavci nosimo večjo odgovornost za uspešne odnose in da moramo nenehno razvijati strokovne in komunikacijske kompetence. Predstavljene so učinkovite oblike sodelovanja, za katere nujno potrebujemo človečnost, empatijo in zdrav razum, in kako le-te pozitivno vplivajo na udeležence. Ključne besede: partnerski odnos v vrtcu, strokovni razvoj vzgojitelja, komunikacija, oblike sodelovanja v vrtcu Tanja Trajbarič Lopert, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer MEDPREDMETNO SODELOVANJE V OKVIRU PROJEKTNIH DNI Prispevek govori o medpredmetnem povezovanju, skozi kar se navaja dijake na povezovanje znanj znotraj in zunaj šole. Gre za učenje za umetnost življenja, ko bodo primorani povezovati pridobljena znanja in veščine posameznih področij v celoto, ki jo bodo lahko uporabili v avtentičnih življenjskih situacijah. Brez tega žal velikokrat dobimo občutek, da različna pridobljena znanja zgolj »predalčkajo« v predmetna področja, ki so namenjena zgolj pridobivanju ocene. A naj ni namen učenja le ocena, ne za učitelja in ne za dijaka, temveč naj služi učenje umetnosti življenja, naj bo šola za življenje. Ključne besede: medpredmetno povezovanje, projektni dnevi, trajnostno znanje





Deja Tratnik, Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice MISLI, ČUSTVA IN VEDENJE V prispevku so predstavljena orodja, ki učencem omogočajo, da prepoznavajo povezavo med svojimi mislimi, občutki in vedenjem ter razvijejo bolj zdrave načine spoprijemanja z njimi. Te dejavnosti so uporabne v celotnem razredu v času oddelčne skupnosti, lahko pa jih prilagodimo za individualno delo, če je potrebno. Omenjeni koncepti temeljijo na načelih kognitivno-vedenjske terapije ali KVT. Od nas pa ne zahtevajo, da prevzamemo vlogo terapevta. Ključne besede: misli, občutja, vedenje, kognitivno-vedenjska terapija, vedenjsko aktiviranje Vanja Umnik, Osnovna šola Šenčur OHRANJANJE ZDRAVJA ZA KVALITETNO ŽIVLJENJE Ker je Zdravje ena najpomembnejših vrednot, smo se na OŠ Šenčur odločili, da naredimo korak naprej, da učence čimbolj osvestimo v tej smeri. Izdelali smo skrben program, ki nas bo vodil k cilju »vsak učenec zna in želi poskrbeti za svoje zdravje«. Zdravje je sestavljeno iz telesnega in duševnega zdravja, oboje je zelo pomembna, da človek deluje v harmonični celoti. Na šoli smo se odločili za sodelovanje v projektih, povezanih z zdravjem. V razredu vsak nov dan začnemo z vadbo, kulturno pomalicamo zdrave obroke in skrbimo za higieno. Imamo aktivne odmore, veliko beremo in smo čuječni. Ključne besede: zdravje, kultura, prehrana, gibanje, higiena, čuječnost Igor Uranjek, Srednja zdravstvena šola Celje MEPI – PRILOŽNOST ZA DRUGAČNO DELO Z DIJAKI V prispevku po stopnjah in področjih predstavljamo program MEPI. Večletna dejavnost udeležence vodi k osebnemu napredku v fizičnem, osebnostnem in nemalokrat tudi duhovnem razvoju. Načini dela omogočajo dobro komunikacijo med mentorji in dijaki. Vsebine, ki niso preobsežne, pa vodijo v dobro utrjeno znanje, potrebno za opravljanje področij na treh stopnjah. Ključne besede: program MEPI, šport, veščine, prostovoljstvo, pustolovske odprave, osebnostni razvoj Simona Varga, Gimnazija Murska Sobota RAZVIJANJE KOMPETENCE UČENJE UČENJA PRI POUKU GEOGRAFIJE Dijake ob vstopu v srednje šole preseneti velika količina snovi in hitrost, s katero naj bi novo znanje usvojili. V tem prehodnem obdobju je za dijake nujno potrebno, da spoznajo učne strategije in glede na svoj osebni učni stil izberejo najučinkovitejše strategije učenja. V prispevku so predstavljene učne strategije, ki jih najpogosteje uporabljamo pri učenju geografije, kjer dijaki razvijajo veščine samostojnega, discipliniranega in zavestnega učenja, kritičnega mišljenja in vzdržujejo motivacijo in zaupanje v lastno sposobnost glede uspešnega učenja. Ključne besede: učenje učenja, ključne kompetence, učne strategije, geografija





Suzana Vasić, Center za sluh in govor Maribor, OE OŠ in vrtec ZANIMA ME, A NE UPAM VPRAŠATI Ena izmed najlepših izkušenj, ki definirajo naše življenje, je prva ljubezen. Se je spomnite? Se spomnite obdobja, ko je iz vas kipela želja po odraslosti, po svobodi in neodvisnosti, ko ste od strahu pred svetom, ki se vam je odpiral, v sebi stiskali solze in smeh? Učimo se vse življenje. Vse kar vemo, znamo, vse kar počnemo, vsega smo se naučili. Zakaj se ne bi učili o medsebojnih odnosih, čustvih, zorenju, o ljubezni in zaljubljenosti, o prijateljstvu, kako ga najti in obdržati, kako sprejeti sebe in svoje telo. V prispevku predstavim svoje izkušnje in model poučevanja spolne vzgoje. Ključne besede: puberteta, spolna vzgoja, čustva, osnovna šola Erika Vidrgar, Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice Z USVAJANJEM BONTONA DO BOLJŠIH MEDOSEBNIH ODNOSOV Pomembna naloga, ki jo ima šola, je tudi ta, da učence navaja na vzpostavljanje dobrih medosebnih odnosov. Tu ima veliko vlogo kvaliteta medosebnega sporazumevanja. Zato je pomembno, da učenci usvojijo pravila primernega vedenja - bontona. To podpirajo tudi učni cilji v učnem načrtu. Učitelj na tem področju lahko pomaga učencem z izvajanjem različnih dejavnosti. Ker pa je področje splošnega bontona široko, je prispevek orientiran na pravila primernega vedenja v medosebni komunikaciji. Ključne besede: bonton, komunikacija, medosebni odnos, bonton v komunikaciji, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. mag. Nika Vizjak Puškar, Center za sluh in govor maribor BRANJE JE LAHKO ZA VSE V prispevku je predstavljen pouk književnosti s pomočjo lahkega branja. Lahko branje je termin, ki označuje poseben način prilagajanja besedil za osebe, ki zaradi različnih vzrokov teže berejo oziroma teže razumejo pisna besedila. Prispevek se osredotoča predvsem na populacijo gluhih in naglušnih. Opisana je problematika leposlovnega branja otrok z motnjami sluha ter pravila prirejanja besedil v obliko lahkega branja. Predstavljeni so tudi primeri prilagojenih literarnih besedil ter kako lahko literaturo približamo vsem učencem ne glede na motnje. Ključne besede: lahko branje, gluhi in naglušni, književnost, prilagajanje Brigita Voga, Osnovna šola Rače POT DO ODLIČNOSTI Ideja o »učenju, kako se učiti,« ni nova, je pa pomembna za vseživljenjsko učenje v 21. stoletju. Prispevek govori o tem, kako lahko postanemo odlični v tem hitro razvijajočem se svetu, če znamo živeti in ustvarjati v skladu z načeli, vrednotami 8 krogov odličnosti. Nekaj tistega, kar se učenci sedaj v šoli učijo po tradiciji, bo do takrat, ko bodo ti učenci vstopili na trg delovne sile, postalo odveč ali nepotrebno. Prav zato je potrebno učence naučiti, da ponotranjijo kroge odličnosti, saj bodo le tako uspešni in odlični vstopili na trg delovne sile. Ključne besede: učitelj, učenec, naučiti se, kako se učiti za novo stoletje, vzgoja in izobraževanje sodobnega časa, projekt, 8 krogov odličnosti





Breda Vöröš, Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana SODELOVANJE STROKOVNIH DELAVCEV IN STARŠEV OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V ŠOLI Pri svojem delu se dnevno srečujem z izzivom ustrezne komunikacije s starši otrok s posebnimi potrebami. V prispevku sem opisala faze, skozi katere gre družina otroka s posebnimi potrebami. Le te moramo poznati in jih upoštevati pri komunikaciji s starši. Opisala sem kako lahko strokovni delavci vrtca/šole pripomorejo k uspešni prilagoditvi družine z drugačnim otrokom. Namesto zaključka sem podala nekaj primerov kako sama gradim komunikacijo s starši otrok s posebnimi potrebami, za katero menim, da nas lahko skupaj pripelje do zastavljenih ciljev. Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, soočanje staršev s stanjem otroka, komunikacija s starši otrok s posebnimi potrebami. Nataša Vrabl, Osnovna šola Mala Nedelja CELOSTNI RAZVOJ UČENCA Ljudje smo bitja. Za naš razvoj je potrebno več, kot le nalaganje znanja v naše spominske celice. Človek je fizično, družabno, socialno bitje, s svojimi potrebami, zato je potrebno razvijati vse komponente. Naša podoba mora biti zaokrožena v celoto, da nam omogoča normalno funkcioniranje. To dejstvo je alarm za vse nas, učitelje! Nekateri otroci preživijo več časa z učitelji kot s starši, kar je še dodaten dejavnik za temeljit premislek o vlogi učitelja. Ali sem kot učitelj res samo prenašalec znanja? Ali pa je moja naloga videti učenca kot celoto in mu omogočiti celovit, celostni razvoj … Ključne besede: razvoj, zdravje, šola, učenec, celostni razvoj Jožica Vršič, Osnovna šola Cerkvenjak - Vitomarci GLEDALIŠČE V RAZREDU IN NA ODRU S pomočjo dramske igre razgibamo in popestrimo pouk. Učni proces, ki vključuje umetnost in kulturo, pri učencih razvija različne veščine. Ob igranju se razvijajo domišljija, inteligentnost, izkustveno učenje, krepimo veščine javnega nastopanja, učimo se pravilnega dihanja, učimo se besedilo, vživljamo se v vlogo in igro. V učilnici ali na odru z igranjem različnih vlog učenci krepijo samozavest, premagujejo strah in se sproščajo. Delo v skupini krepi strpnost in sodelovanje. Dramsko igro dopolnimo z glasbo in plesom. Igrati na odru pa je prav posebna izkušnja za vsakega nastopajočega. Ključne besede: gledališče, igra, dramatizacija, umetnost, učenec, ustvarjalnost Lidija Vučko, Vrtec pri OŠ Prežihovega Voranca Bistrica SAMOSTOJNOST SKOZI DNEVNO RUTINO DO ŽIVLJENJSKE UMETNOSTI Naloga opisuje vlogo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice pri predšolski vzgoji otrok oziroma malčkov. Vrtec je običajno prva ustanova, v katero vstopi otrok in posredno tudi družina. Vstop v vrtec pomeni prvo srečanje s prostorom, ki je del zunanjega družbenega življenja. Participacija, torej možnost soodločanja otrok v njihovem življenju, so še vedno pogosto prezrta in povezana z raznimi dilemami. Prav tako ugotavljam, da je nemalokrat prezrta tudi dnevna rutina in predšolski otrok v njej. Ključne besede: predšolski otrok, dnevna rutina, prikriti kurikulum, samostojnost, participacija otrok, vloga vzgojiteljice.





Metka Vutkovič, Osnovna šola Adama Bohoriča Brestanica »DELO V PARU JE LEPŠE« V svojem prispevku želim predstaviti delček svojega dela z učenci, ki ga namenjam gibanju in sproščanju. Trudim se, da bi s svojim znanjem, sposobnostjo, z raznovrstnimi in bolj dinamičnimi učnimi oblikami, metodami, vsebinami, modernimi učnimi pristopi, medpredmetnim sodelovanjem in veseljem do dela omogočila učencem dober, kvaliteten in uspešen pouk. Učencem želim zagotavljati dobro počutje, kakovostne medsebojne odnose, uspešno medsebojno sodelovanje ter boljše poznavanje samega sebe. Zadovoljstvo pa je vir učenčevega zdravja, optimizma in sreče. Ključne besede: gibanje, sproščanje, umirjanje, sodelovanje, zdravje mag. Larisa Weiss - Grein Konkolič, Osnovna šola Puconci UČENJE Z MNEMOTEHNIKAMI KOT FIKTIVNI SPREHOD SKOZI SVET NOVE UČNE SNOVI V prispevku so prikazane strategije in tehnike, ki so se pri učencih v osnovni šoli pri pouku slovenščine izkazale za zelo uspešne. Na podlagi mnemotehnik, kot sta npr. mnemotehnika zgodba in »kreativni« miselni vzorec so učenci skozi igro besed, barv in domišljije pokazali, da učenje ni le proces pomnjenja in iskanja povratnih informacij, temveč tudi igra, ki izboljšuje koncentracijo, spomin in motivacijo. Ključne besede: učenje učenja, učne strategije in metode, mnemotehnike, kreativni miselni vzorec, mnemotehnika zgodba Sandra Zelko Sitar, Osnovna šola Glazija UČENJE S POMOČJO USTVARJALNEGA GIBA V 5. RAZREDU PRILAGOJENEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM Prispevek predstavlja ustvarjalni gib kot eno izmed metod za učenje in poučevanje v 5. razredu osnovne šole s Prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom. Ustvarjalni gib smo uporabili kot motivacijsko sredstvo tako za učenje kot za šolsko delo z učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. S prispevkom smo želeli prikazati pozitivne učinke ustvarjalnega giba na učenje, izražanje čustev in nadaljnje učno delo pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Ključne besede: učenje, motivacija, ustvarjalni gib in učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju Urška Zimic, Osnovna šola Orehek, Kranj STRES PRI UČENCIH IN SPOPRIJEMANJE Z NJIM Stres je v današnjem času vedno bolj prisoten. Hiter tempo in večje zahteve okolja bolj in bolj vplivajo na ljudi, na njihovo počutje, delovanje in samopodobo. Stres je vedno bolj prisoten tudi v življenju otrok in mladostnikov. Otroci imajo vse večja pričakovanja, kaj naj bi dosegli, tudi pričakovanja staršev in neposredne okolice so vedno večja. Na dojemanje in učinkovitost stresnih situacij v šolskem okolju v veliki meri vplivajo pozitivne izkušnje, dogodki in ljudje. V pravi situaciji, s pravim ravnanjem ter učenjem tehnik sproščanja lahko uspešno olajšamo učencu spoprijemanje s stresom Ključne besede: stres, učenci, dejavniki stresa, tehnike spoprijemanja s stresom





Tadeja Zupanc, Osnovna šola Vransko-Tabor ZAKAJ IN KAKO PRAZNOVATI DRŽAVNE PRAZNIKE V ŠOLI? Domoljubje je temeljna prvina pri vzgoji za ponotranjanje narodnega ponosa in krepitev narodne zavesti. Kot učiteljica DKE ter geografije čutim dolžnost, da moramo v mladih vzgajati pozitivna čustva do domovine, do slovenskega jezika, kulture in jih opogumiti za aktivne državljane. Ena izmed oblik izkazovanja domoljubja in spoštovanja slovenske države je tudi proslavljanje slovenskih državnih praznikov s šolskimi prireditvami. V prispevku bom v strnjeni verziji predstavila nekaj primerov prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter dnevu državnosti, ki smo jih izvedli na naši šoli. Ključne besede: domoljubje, narodna zavest, državni prazniki Silvija Zver, DOŠ I Lendava - 1.Sz.LKÁI UČITELJ – POSLANSTVO S SRCEM IN DUŠO Učitelji smo dolžni svojim učencem predati bogato znanje, jih uriti v različnih spretnostih in jih usposobiti za to, da se bodo znali učiti v različnih učnih okoljih. Nekateri učitelji dajejo vtis, da je poučevanje nekaj enostavnega, nemalokrat pa se nam zgodi, da je poučevanje kot maratonski tek z ovirami, saj se je treba spoprijemati s prenatrpanimi razredi, pretiranim administrativnim delom, utrujajočo birokracijo in nezainteresiranimi učenci. Biti učitelj s srcem in dušo zahteva celega človeka, brez premora, brez dopusta. Naši učenci so vedno z nami, v naših mislih. Ključne besede: razvojna obdobja otroka, učenec, učitelj, materni jezik, drugi/tuji jezik, poučevanje tujega jezika. Matej Žalig, Osnovna šola Beltinci POUČEVANJE SKOZI USTVARJALNI GIB V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE V prispevku predstavljam svoje izkušnje na področju učenja preko ustvarjalnega giba v tretjem razredu osnovne šole. Ustvarjalni gib opredeljujemo kot pristop, pri katerem otroci z gibanjem izražajo, oblikujejo in ustvarjajo različne učne in vzgojne vsebine. Ob tem predstavljam, kako ta način dela spodbuja aktivno vlogo učencev pri pouku, njihovo participacijo, dialog med učenci in med učenci ter učiteljem, kako spodbuja sodelovalno učenje, izkustveno učenje skozi umetnost ter kako spodbuja ustvarjalnost učencev ter poveže njihovo telesno-gibalno dejavnost s psihičnimi procesi. Ključne besede: ustvarjalni gib, celostni učni pristop, izkustveno učenje Anita Žižek, Osnovna šola Stročja vas - enota vrtec GOZDNA IGRALNICA LIPNJAK V vseslovenski projekt Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije je vključenih že preko 80 šol in vrtcev. Ustanovljene so leta 2012 na pobudo in podporo različnih zavodov, institucij in posameznikov. V mrežo se je letošnje šolsko leto vključil tudi naš vrtec. Igra v naravnem okolju izpopolnjuje otrokove razvojne zmožnosti, njihove individualne lastnosti ter jih vzpodbuja k zavedanju narave in ravnanju z okoljem. Otroci v gozdni igralnici raziskujejo, sodelujejo, premagujejo različne ovire, se srečujejo z raznimi izzivi, ustvarjajo, so kreativni. Ključne besede: mreža gozdnih vrtcev, gozd, igra, spontana igra, stik z naravo, medsebojno sodelovanje, premagovanje ovir, izzivi, učenje.





Ksenja Žmauc, Osnovna šola Juršinci DRAMATIZACIJA MALEGA PRINCA KOT PRIMER SOOČANJA Z UMETNOSTJO ŽIVLJENJA Učenci 7., 8. in 9. razreda so se s pomočjo dramatizacije znanega dela (Antoine de Saint Exupéry, Mali princ) soočili s težavami razumevanja umetnostnega besedila. Nato so si zamislili svoj svet, na katerega so postavili Malega princa in ga soočili s čisto svojim problemom. Mali princ tako lahko pristane na planetu zaljubljencev ali pa se sooči z odvisnikom, ekologom ... Pomembno je, da mladi poustvarjajo znana književna dela, jih posnemajo, se držijo rdeče niti dela, hkrati pa aktualizirajo in kreirajo svet, kakor ga doživljajo in vidijo sami. Ključne besede: dramatizacija, umetnost življenja, Mali princ Petra Župevc, Osnovna šola Griže KO OČKA POSTANE POLŽ IN MAMI PIKAPOLONICA Pri načrtovanju dela v podaljšanem bivanju 1. razreda smo v šolskem letu 2017/18 uvedli novost. Zadali smo si cilj, da bomo skupaj s starši za učence prvih razredov pripravili gledališko predstavo po predlogi glasbene pravljice Janeza Bitenca Pikapolonica in pikice, nato pa jo bodo učenci sami na prvi šolski dan odigrali novim, leto dni mlajšim, prvošolčkom. Poudarek je bil na veščinah, ki jih potrebujemo za pripravo gledališke predstave in na tem, kako narediti literarno besedilo zanimivo tudi za učence, ki še niso usvojili veščine branja. Ključne besede: gledališče, komunikacijske veščine, sodelovanje s starši, branje.

povzetki sodelujoČih referentov v...

Documents