krila 3 1986
DESCRIPTION
Revija Krila, številka 3, letnik 1986TRANSCRIPT
KAJ DELA ZVEZA El? KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEl
Črno piko - brišemo, tovariš delegat!
•
r~onsieur 8ertrand LARCHER Di recteur G~n~ra 1 Federation Aeronautique Intel"n'ationale 6. rue Gali lee
75782 PARIS CEDEX 16 / France
lausanne. l e 14 jl1.nvier 1986 RtH.llo /86/jsb
303
Objet: ReconnaisS l1nce par l e C.1.0. F. A. 1. OOLl"'AI!R ARRIVl: u!:
tt.ons1eur le Directeur General, j16JAN 1986 1
e'est avec plahir qlle je vous informe que, lors de la ri!cente reunion a lausanne de la COrMlission executive du Carnitl! ' Internat ion/1·1 Clyr,)pique, les 5 et 6 decemb;-e ~9a5. et sur recorr.mandation de la Comm1ssion pour le progri'mrne du C.I.O . , le Cornitl! International Olympique il dec1de d'/lccorder se. reconnaissance officielle a la Federation .A.eronautique Internation"ale pour les disciplines de paraM chutisme, vol a voi1e et vol lit;,;"e.
Je profite de cette occasion pour souhaiter a votre f~deration la bienvenue au sein du />louvement olympique.
Veu111ez croire, Monsieur 1 de ma constderation di st1 nguee:
CO Vice PRESIDENT
F.A.1.
Stane MENEGALIJA
Oirecteu General. en l' assurance
Končno le razveseljiva novica z lausannskega gradu de Vidy: predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (C.I.O.) Juan A. Samaranch z zadovoljstvom sporoča gen. direktorju FAI B. Larcherju, da so letalce spet uvrstili med olimpijce (že leta 1936 smo bili v Berlinu »opazovalci .. , 1940 in 1944 ni bilo olimpijad zaradi vojne - potem pa je medna FAI malo zaspala). Zgoraj posnetek Samaranchevega pisma, spodaj prevod
'\././"./ /"./.r.r././"./"./" /'/'././ ./".././"./"./ /' ./"./'4"./'/'./"..r./ ./"/'../"..r,/v"/'./"J",,/.,/"'o.JJ"/'.../"J"../'J">.~
~ Predmet: Priznavanic s str,mi C /.O. ~ <, ,
~ Cospod generalIIi direktor, . . ..' . ~~ z zadovolistvom vtls obvcščtlm, d'ljc MedIIdrodlIl olllllp"sk, kOlllltc ,
na nedavni :"'ii !z.vršne komisiie M.O.K. 5. in 6. deccml"',1 1985, ' Lil/-samic na priporočilo Progrdrriske komisiie M.O.K., odlo6/, d,1 odoln'i <,
Mednurodni letalski z-,.'C/:i uradno uvrstitC"v za discipline: p,ul,zlstvo, <,
iculr,dno letcnje in prosto letenic. , . .. ~ . 1 zkorišč<lm priložnost, da zaželim vtlši zvezi dobrodošlico v dmž'nI ~~( Olimpiiskegtl gibtllli'l. '
Cospod gener<lini direktor, spreimite izraze nloiega odlible.~a spoštOVdllia. ;
JUAN ANTONIO SAMARANCH ~ <,
. v vednost podpredsedniku F.A. I. Stanetu Mcrll'galiii ~ - ~~~-~~~~~VV~~~VV~~~~
Stane Menegalija, član Predsedstva Letalske zveze Jugoslavije ,in podpredsednik FAI pravi, da ima res slabo vest, ker že toliko časa ni poročal naši letalski javnosti o tem, kako opravlja zaupane mu dolžnosti. Pa vendar, nikoli ni prepozno! Čeprav je sproti obveščal najvišje organe naše organizacije, kaj dosti ni pricurelo v bazo. Tudi na pravkaršnji skupščini ZLOS v Ljubljani, ko je bil z vsemi glasovi ponovno izvoljen za delegata v Predsedstvo konference LZJ, je postregel z zanimivimi obvestili, mi pa smo seveda izkoristili priložnost, da iz njegovega ekspozeja predstavljamo vsaj delček federalne in mednarodne letalske problematike:
..V FAI smo si močno prizadevali za demokratične odnose med člani - da bi imel vsak nacionalni aerok lub po en glas. Zdaj imajo nekateri celo po 13 glasov, kar je odvisno od višine kotizacije (članarine), ki jo država-članica pri speva v FAI. Glasovi so torej plačani. Lahko si potem mislite, kaj more doseči 12 nacionalnih AK s po en im glasom, če glasuje proti njihovemu predlogu en sam član s 13 glasovi! Obstoj FAl je odvisen od dcnarja, jasno pa je tudi, kakšno breme bi padlo na nerazvite člane, če bi bila kotizacija za vse enaka. Nekatere države bi morale sploh odnehati. Po leg tega pa gre velikim tudi za prestiž in že zaradi tega nikakor ne pristanejo na enotno članarino.
Prizadevamo si tudi, da tekmovalci iz držav, ki vztrajajo na rasnem razlikovanju (npr.: Južna Afrika), čeprav so njihovi nacio na lni AK člani FAI, ne bi mogli sodelovati na mednarodnih tekmovanjih , dokler njihova država ne bi spremenila svoje politike. Tudi tu gre napredna misel zelo težko in počasi v žiVljenje.
Sicer pa smo dejavni pri spremembah in dopolnitvah pravilnikov, izbiranju krajev, kjer bodo svetovna ali evropska prvenstva in v a kciji za ponovno sprejetje letalskih panog med olimpijske discipline. Skoraj v vseh komisijah imamo predstavnike.
Jugoslavija namreč uživa v FAI visok ugled, ker imamo razmeroma dobro razvit letalski šport in opažene uspehe na mednarodnih tekmova njih , ker smo v
(Nadaljevanje na 22. strani
revija letal cev in ljubiteljev letalstva
LETO XVI * MAREC 86 * ST. 3
Za športne letal ce sveta zadnjih petdeset let morda največja veselica - kar tri naše panoge med olimpijskimi disciplinami! - je lahko za koga tudi tragedija. Recimo za ponosno modro-belo-rdečo trobojnico z zlato obrobljeno rdečo peterokrako. Recimo jadralstvo. V somraku nekdanje (resnične) graditeljske in tekmovalske slave naših jadralcev je nekomu ob krepki moralni in gmotni podpori Družbe vendarle uspelo sestaviti 53 komadov neuporabnih jadralnih letal (feni-ksov z volčjimi performansami), medtem ko mu približno toliko še bolj neuporabnih dvosedov, hvalabogu, zaradi silne košave ni uspelo sestaviti. Vsaka šola nekaj (ma lega ) stane. V športni areni smo se izgovarjali na naš južnoafriški sindrom in vse bi bilo v najlepšem redu, ko ne bi začeli nekakšni zaguljenci takorek'oč na svojo pest ses tavljati uporabna jadralna letala in potem hoditi "privatno« na evropska in predsvetovna prvenstva ... Recimo padalstvo. Povest je na las enaka jadralski ... O zmajarstvu ne moremo nič reči, ker ga tu uradno sploh ni. Vemo pa, da je to olimpijsko disciplino v Jugoslaviji, v olimpijski deželi najbolj odprtih meja in neomejene fantazije, moč izvajati samo v globoki ilegali . $e malo, pa bomo lahko komu zagrozili magari s Sremsko Mitrovico, če bo poskušal narediti na domačem vrtu kakšen skok z zmajem. Morda že zato, ker bi hotel s tem proslaviti gnusno K.u.K . avstroogrsko sedeminsedemdest letnico prvega takega skoka na naših tleh ... To so dejstva. komentar ni potreben, ker je lahko tudi nevaren. Varnost letenja pa je vendarle prva stvar' Tako se vsebina današnje številke z Vestnikom vred kar precej suka okrog te jugokaše. pa priporočamo tozadevne prispevke gurmansko prežvečiti' PO možnosti pol ure pred jedjo Naslovna tema je pri AEROSVETU izposojeni test o domačem motornem jadralnem letalu $OLE 77, posnetek pa je delo Dragana Milovanovi6a iz Novega Sada. $o le 77 s VW-porsche motorjem bi bil Jastrebov kandidat kontra OG 400 Iz Rotaxom 504) iz Elana, če bi po predlogu družbenega dogovora za obnovo gmotne. osnove LZJ prišlo do gradnje 59 tovrstnih letal za potrebe naših šol Dovolj razburjenj za danes, mar ne?
Olimpijsko pismo Zaostajamo v kakovosti Na vuka povika Stabilno in ubogljivo
2 4 8
10
UREDNIK
Lahka letala pozimi 14 Fl C za najmlajše 16 Pilot. ki je bombardiral rajh 18 LETALSKI VESTNIK št. 3 (vložekl
"re,t4 Izdaja Zveza lelalskih organizacij Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 " Revija izhaja vsak mesec . razen julija in avgusta ~':z Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo Iju bitelji letastva brezplačno . Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvnega posnetka, uporabljenega za naslovno stran. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sode luje v reviji s poročili in slikami. ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, prosto letenje. balonarstvo, maketarstvo in amatersko gradnjo. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji f, Uredniški odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj , Janez Brezar, Tone Cerin, Jože Cuden, Rok Golob, Dominik Gregl. Belizar Keršič, Ivan Konavec, Taras Krivenko, Leon Mesarič, Jure Mežnaršič, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Jure Pestotnik , Srečo Petrie in Giril Trček ~':t
Naslov uredništva: Marjan Moškon. poštni predal 33 . 68001 Novo mesto " Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 1 O. dne v mesecu , pred mesecem, v katerem izide naslednja štev ilk a /-,: Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena oV:'1!ni ca s povratnim naslovom in potrebnimi z namkami 1< Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot6. postni predal 496. 61001 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504. tekoči račun pri ZLOS. štev. 501 01-678-5t077 . Spremembo naslova sporoČIle upravi revije ter obvezno napišite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi , če revije ne prejemate redno ,-', Letna naročnina 1500 din, eena posamezne številke 150 din ~\: Grafična priprava DIG, tozd Grafika , Novo mesto - tisk: Tiskarna, Novo mesto.
Predsednik GOjčič med poročilom skupičlnl
Adolf SuAtar je opozoril na pereče te!ave v tehnični službi
Zaostajamo S kakovostjol V soboto, 1. marca so se zbrali naši delegati na volilni in pro
gramski skupščini v Ljubljani. Brez pripomb so sprejeli predlagani dnevni red, po podelitvi priznanj ln poročilih pa prizadeto ln živahno razpravljali o zadevah, ki jih teže. Zapisnik skupščine boste našli v Vestniku, na teh straneh pa objavljamo poročilo predsednika, ki ga je skupščina ponovno izvolila za krmarja naše Zveze:
Tovarišice in tovariši, d ragi gostje
Osnovna opredelitev našega dela preteklih let je bila zadržati osnovno naravnanost življenj a in ustvarj anja ZLOS.
Trendi gospodarskih gibanj v ožji in širši domovini so bili v odnosu na ostale športne zveze v ZTKOJ precej ne naklonjeni prav naši zvezi .
No in če se vpraša mo, kakšna je bila soodvisnost med strategijo naših načrtov in za tečenimi objekti vnimi možnostmi? Odgovor bi lahko bil tudi za leto 1985 poz itiven. Pa poglejmo , s katerimi dejstvi ga lahko podk repimo: O obseg dela v vseh naših panogah smo v glavnem zadržali pa tudi v posameznih dejavnostih presegli ; O gor iva nam tud i v letu 1985 ni primanjkovalo; O pogodbene obveznosti z JL A smo v celo ti uresničili ;
o vsa načrtova na tekmovanja in prireditve zadovoljivo izpelja li; O finančna sredstva smo zbrali skladno z načrtom , vendar nas je inflacija prehitevala pa tako žal nismo povsod sledili niti obnavlj anju osnovnih sredstev: zgradb, leta l, učilni c , padal in vse osta le opreme, ki jo potrebujemo pri naši aktivnosti .
Da je levji delež uspehov v ZLOS plod dela in sposobnosti našega čl ans tva v društvih , letalskih šolah , v vodstvih leteh in celo tne zveze, o tem ni dvo ma. Prav pa je tudi, da se na sleherni skupščin i vpraša mo, ali smo bili dovolj do miselni , ponekod pa tudi dovolj uporni pri iskanju in zbira nju sredstev za naše žiVljenje in defo v klu bih .
Poleg za tečenih virov zbi ra nja denarj a, ob sodelovanju v SlS za telesno kulturo, izobraževa nje, s skladi za SLO in DS , organizacij ami združenega dela, se kaže na smučars k em primeru .. PODARIM-DOBIM « tudi kaj nauč iti . Sam
General Višnjic se Je zahvalil za priznanJe in obljubil tvorno sodelovanje
Inženir Savic je pozdravil Skupščino v imenu ZUKL
menim, da nismo toliko popularni, da bi si lahko sposodili isto, ali podobno metodo zbiranja finančnih sredstev. Prepričan pa sem tudi, da smo toliko uspešni pa ne nazadnje družbeno pomembni, da nam nekatere družbene stTllkture ne bodo dale le moralno, ampak tudi materialno podporo.
Kje naj bo strategija našega dela na tem področju:
Prvič, je JLA naš naravni zaveznik. Soodvisnost je povsem naravna, tako na področju vzgoje in izobraževanja, trenažnega letenja in skakanja naših fantov in deklet , tja do zagotavljanja potrebmh osnovnih sredstev. Tudi večje , zanimivejše letalske prireditve doslej ni bilo brez vojnega letalstva. Za preteklo leto lahko pohvalimo prireditev ob zaključku 28. JAR v Ptuju in Aero-Show-miting v Portorožu.
Razširjanje našega sodelovanja z JLA , tako z vojnim letalstvom, teritorialno obrambo, kot z ljubljanskim armadnim območjem, je naša prihodnost.
Drugič, DD na ravni federacije, kljub letu dni naprezanj, da se poenotimo okrog vsebine - potreb letalskih zvez in načina zbiranja sredstev, ni pripravljen za podpis. V naši republiki trdim, da ni nasprotovanj, da bi dogovora ne podpisali TAKOJ. Pritrdilna so stališča, ne le v naši zvezi" ampak tudi v 1. S. Skupščine SRS in RSTO, ki je nosilec in podpisnik dogovora. Za nas je to zelo odgovorna naloga, da pride do podpisov DD. V njem vidim zadovoljevanje naših osnovnih potreb po motornih,jadralnih letalih in padalih.
Tretjič, sem prepričan, da je v republiki nekaj OZD, ki imajo poseben interes za naš obstoj in razvoj. Tu mislim na OZD, ki so s svojim poslovnim predmetom povezane z letalstvom. Morda je tu - zarodek letalskega - poola.
Nekaj pionirskih korakov smo v PRZLOS na to zamisel že podvzeli . Predlagamo, da s posebnim sporazumom, med OZD, kot so: ELAN, IAA, JAT, Letališče BRNIK, MARIBOR, DO, ki imajo še lastna letala: Gorenje, Iskra, Geodetski zavod, Smelt itd., podpišemo SaS, s katerim bi OZD letno obogatile naš solidarnostni fond. Naša protiusluga je evidentna - mar kje letajo fantje , ki jih nismo mi izšolali v naših letalskih šolah?
Četrtič , skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije se trudimo, da bi se podaljšal zvezni predpis, ki oprošča trgovino izdvajanja zveznega prometnega dvaka za potrebe federalnega proračuna v korist smučarske zveze. Po dogovoru med Smučarsko in Letalsko zvezo Slovenije, bi mi iz naslova prometnega davka, v kolikor bo zakon 6. marca letos v zvezni skupščini podaljšan, dobili 20 milijonov din.
Petič, stalno pa moramo tesno sodelovati na temeljni ravni: s SlS, družbenopolitičnimi in gospodarskimi strukturami v občinah, kamor seže naš domet dela in uspehov društev in letalskih šol. Obča ocena strC1kovnega programa v
preteklem letu je: po obsegu je bil program dosežen pa tudi presežen, po kakovosti pa spet zaostajamo za načrti. Če je ta razkorak posledica manj vestnega, slabšega strokovnega dela,
potem je vreden temeljite kritične analize. Poenostavljeno se mi ponuja zaključek, da bi lahko z nekoliko več napora skrčili razkorak med obsegom in kvaliteto dela. Za tem ciljem bi morali težiti.
Jadralno letenje: V uvodu je potrebno pohvaliti trojko: Šimenc, Peperko, Starovič za dosežene
rezultate v Italiji na svetovnem in v Avstraliji na predsvetovnem jadralnem prvenstvu.
Načrtovani nalet v panogi je bil presežen, obseg naleta na pilota se iz leta v leto izboljšuje. Lani so jadralni piloti naleteli po prek 23 ur. Šolali smo preteklo leto 95 učencev in tako smo imeli na šolanju več učencev jadralnega letenja, kot smo v začetku leta celo načrtovali. Svoje delo je z dovoljenjem jadralnega pilota kronala le polovica učencev. Najslabše smo načrt izpolnili le v doseganju višjih športnih značk. Smo pa lahko ponosni na učiteljski zbor, ki danes šteje 100 učiteljev, s 614 jadralnimi piloti in 100 jadralnimi letali .
Motorno letenje: Preteklo leto smo tarnali nad nizkim
povprečnim naletom motornih pilotov. Lani pa smo že presegli 25 ur. povprečnega naleta na pilota. Plan je bil dosežen na področju šolanja, vleke, skakanja, poslovnega in turističnega letenja. V tej panogi naše zveze trenutno poučuje 52 učiteljev, imamo 360 pilotov, na 70 letalih.
Letala niti v jadralni, niti v motorni dejavnosti niso zadovoljivo izkoriščena . V jadralnem letenju smo nad ISO urno povprečnega naleta, pri motornem letenju pa pod ISO ur povprečnega naleta na letalo.
Padalstvo: Lani na skupščini smo bili kritični do
nekaterih klubov, za katere sodimo, da imajo pogoje za padals tvo. Nekaj malega se je premaknilo le v Murski Soboti in Portorožu, nič pa v Celju, Novem mestu, Ajdovščini , hrbtenica pa še kar naprej o~tajajo Leščani , Mariborčani in Ptujčan! .
Predsednik ZLO S je izročil zlate plakete najzaslužnejšim za razvoj naše organizacije, najboljšim športnikom in najboljši letalski šoli v letu 1985 (od zgoraj navzdol): generalmajor letalstva Zvonko Jurjevič, zastavnik 1. razreda Miladin Stojanovski, naš najboljši jadralec Ivo $imenc, najboljša šola ALe Lesce - upra"nik Kadunc in najboljši zmajar Borut Pestotnik (pregled športnikov in šol smo objavili v februarskem Letalskem vestniku, druge zlate plakete pa na zadnji strani današnje številke)
JAT kupil še tri letala
JAT bo letos povečal svojo potniško floto z nakupom treh letal znane ameriške družbe Boeing. Pogodba je že sklenjena, garancijo za nakup letal pri Boeingu pa je dala ameriška Eximbanka. Prvi Boeing - 737 -300 bo prispel v Jugoslavijo novembra letos, ostala dva pa decembra.
(Tanjug)
Polet Columbie SO preložili za 12 mesecev
Polet ameriškega vesoljskega letala Columbia, v katerem naj bi - prvikrat 24. junija letos - sodelovala tudi indonezijska vesoljka, so preložili za 12 mesecev. To je izjavil indonezijski minister za pošto in telekomunikacije Ahmed Tamir, ki je še dodal, da gre za uradno sporočilo. Prejel ga je od ameriške nacionalne agencije za aeronavtiko in vesolje (NASAJ. Med 207 kandidati so za prvega indonezijskega vesoljca izbrali Prati vij o Sudormono, profesorico mikrobiologije, ki bo po Američankah in Rusinjah prva ženska v vesolju.
(AFP)
V nesreči zasebnega letala pri Bernu osem mrtvih
Osem ljudi je izgubilo življenje, ko je takoj po vzletu z letališča v Bernu strmoglavilo dvomotorno zasebno letalo cessna. Švicarska policija je sporočila, da se je nesreča zgodila zaradi snežnega viharja, ki je ta čas pustošil okoli letališča.
(UPI)
Franček Mordej je pozdravil Skupičino v Imenu ADRIE ln poudaril, da so nale letalske lole stalen vir kadrov za njihovo delovno organizacijo, ki bo iportnlm letalcem tudi v bodoče nudila vso pomoč (Fotografije s skupičine: Jure Pestotnik)
V padalstvu smo bili le v številu skokov na začrtanem planu, sicer pa pri šolanju, načrtovanih dovoljenjih in športnih značkah nismo dosegli zaželenega. Trenutno v zvezi skače 95 padalcev na 85 športnih padalih in so letos odskočili prek 5.900 krat.
Modelarstvo: V tej zvrsti naše dejavnosti smo tradi
cionalno dobri, v vsakem primeru na vrhu uspehov državnih in zveznih tekmovanj . Ne povsem prepričan pa postavljam domnevo, da v slovenskem modelarstvu prihaja do menjave generacije, fantov, ki niso le v republiki držali modelarstva pokonci, želi zvezne uspehe pa tudi v svetovni areni niso ostali anonimni . Med to generacijo lahko nedvomno štejemo: Videmška, Velunška, Grošlja, Leskovška, Hluchya pa še koga!
Do zamenjave generacije prej, ali slej mora priti. Ne smemo pa dovoliti, da bi bil prepad med sedanjo in novo generacijo slovenskih modelarskih uspehov prevelik.
V uvodu ne želim posebej razmišljati o letnem in srednjeročnem planu ZLOS, program je objavljen v reviji KRILA Inje osrednji predmet razmišljanja današnje skupščine.
Izdvajam le eno misel, to je letošnjo jugoslovansko prireditev ob lOD-letnici rojstva Edvarda Rusjana . Po sklepu predsedstva ZLO Jugoslavije bo jeseni osrednja prireditev na Bmikih. Za to priložnost smo v republiki že imenovali organizacijski odbor, ki mu predseduje Štefan Korošec. Predsedstvo SRS Je sprejelo pokroviteljstvo nad prireditvijo.
V organizacijskem odboru pa še nismo dokončno potrdili programa. Nosilni elementi programa bi lahko bili: razstava sredstev protizračne obrambe in vojnega letalstva, letalski miting, razstava risarsko-slikarskih del osnovno in srednješolske mladine na temo letalstvo in osrednja - slavnostna, ki bi lahko bila povezana tudi z otvoritvijo naštetih prireditev na Brniku.
Vsa letalska društva in klube pozivam, da se tvorno vključijo v oblikovanje in izvedbo programa ter ofenzivno propagando za letalstvo nasploh , še posebej za letošnje proslaVljanje 100. obletnice rojstva Edvarda Rusjana.
••• Mednarodno letaUšče za turiste
Poseben konzorcij podjetnikov 1,1 tudi politikov iz Furlanije-Julijske krajina si prizadeva, da bi v Rimu priznali letališču v Ronkah mednarodni status. Načrtovane mednarodne proge naj bi s tega letališča povezale Furlanijo-Julijsko krajino predvsem z Jugoslavijo in drugimi podonavskimi državami. Vse to pa je povezano tudi z velikimi načrti , ki jih ima ta avtonomna italijanska dežela z zimskim in poletnim turizmom. Treba pa je priznati, da za zdaj konzorcij prehiteva rimsko odločitev, deloma pa tudi domačo resničnost. Na veliki razstavi turistične ponudbe vseh dežel delovne skupn9sti Alpe-Jadran so namreč že posredno predstavili letališče kot mednarodno, čeprav bo v Furlaniji-Julijski krajini treba zgraditi še marsikateri hotel, razne druge turistične objekte in infrastrukturo , preden bo turistična ponudba res taka, kakršno načrtujejo .
EA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAIL o VIA AE »Na vuka povika«
Redakciji časopisa Krila! V prilogi vam pošiljam poročilo o letu Inga Renne
rja. trikratnega svetovnega prvaka in večkratnega svetovnega rekorderja v jadralnem letanju. Ta let je napravil 7. julija 1985 v času IV evropskega prvenstva za tene na letališču v Subotici. Jadralno letalo je bilo vuk T YU-4360. let pa je trajal 3 ure in 27 minUl. Po končanem /elu smo I('lalo razstavili. cia bi ugorovili velike sile v krmilih. Istega dlle nam je Ingo Renner dostavil svoje pismeno poročilo in mišljenje ° lelalu vuk T.
S lovarišA:imi pozdravi. MITA VUKOVIC
za aeroklub ·.Ivan Saril(, Subotica
In kaj pravi avs tra/ski mojster Ingo:
z
.Vf/k-T - T~AINE,( ELEl/AT#~ ~ /T /S Ndr TtI'
#E,LV(JV~ /N ,,(E>I'PN.rE / JRt'T
,(1(;#/ /'/~ A TA.A/AlEA;.
CtJC,tPIT." -.JASIC L.ArpvT t?"f w/rN
VL,(t' b()~JI "~AI'r/'-AT/(/N.
F~,( r~,-l. .P/L(lTJ TN S'/'J'I'fil.C
/ ~ / i'< e lf, T.f.t.I.. ANJ) /
JUST rl,r,rEP /NS'/PE ANI
/'1AN..fGEp r, .c. t.,rE T#E
CAN()/,Y. / .sV&(;ES'T TP J>'
/rJlt~~N 5': TAlE}'" C~LATc A L pr
;lF .AIL~,(?iV -~K"'t: / WAI«# C;1A'AI"T
,~ CP/'f~E.N''')ATEj) 41" A'/,.t.IClfr.lPN
II.!: A.lIJ,.pE.e" TIf.:? A~E Aa"~ Tli'
S TIF,I: 'q,( .... IE6/;Y-VE~ / SP THE
'.li.,r IVP(/~P ~E T/,fE,; /4'7~~ A
Sl/'~r" F~/G4'r. T4'L L4TTE'( IS QMo)'
A HEC#.fN/CA'- "'~'4'E"" IN TAF
I!VIN6S .. T#L A/ ... &~''Y -~A-f~ C'~", /) JE /'IIH/'/"/.JGP Ir "t;f/s/#t; r#~
-'lIt. E""N[ " 'EiIt' h/i. I,yETEIt$ 'PEA
7#~ 4IfV.rIf-#€. .'p'S/r,J#KJ' "/ dA' "r CNANtj;,I/tI'G THE oE()""Er.Rj'" .t?/ r",č
A/LE~#N - ,f/f9G/N'G rt? ,H'~~ .-Plr/"'A
FNT/Ar.. 1JE'~~t:"r/',Nr ..
S '/Y~ H//yd;f #'.I//,/CAr"tt,ys:
F/~.~ WNE.FL. W'I'L';
flArf IE'N &:."'.1 .E/f"I'~IJ" ;-:;,....,;!
,RI/~~EK : IT ~.r A~r, A L/TTLE T;',
5TI.c-r ,,~ A ,1F&,/".yKEk'"J -IN'"" n HAI"E T~/kGf' W'ltr,,, IH I'fY
Začetek Rennerjeve ocene vuka T, kjer tudi s pomočjo skice predlaga najnujnejše spremembe
Japonci kupili Boeinge
Japonska letalska . družba AN A je za 370 milijard' jenov (572 milijard dinarjev) kupila 25 letal Boeing 767-300 z 290 sedeži in prostorom za petdeset ton blaga. Za nakup Boeingovih letal so se Japonci odločili zato, ker so posadke na ta letala že navajene. Tudi 21 sedežev več in za pet ton blaga več prostora v podanem Airbusu, kljub pritiskom Evropejcev, ni spremenilo odločitve. (A.)
TRENAŽNO LETALO VUK T
Kabina: v osnovi v redu oblikovana z ze/o dobrim prezračevanjem. Za visoke pilote premajhna. Sem 182 cm visok in komaj sem se stlačil noter ter uspel zapreti pokrov. Predlagam nekaj manjših sprememb (glej skico): odrezati oster rob za glavo. narediti vdolbino za padalo. znižati sprednji del sedeža za bedra. Za trenažno letalo bi bilo neuvlačljivo kolo dovolj dobro. Višinsko krmilo: ni preveč občutljivo. ravno pravšnje za trenažno letalo. Krilca: povzročajo močno vlečenje v stran. česar s smernim krilom ni mogoče kompenzirati. So tudi preveč trda za začetnika. pilot bi se utrudil že po kratk em letu. To je seveda samo mehanična napaka v krilih. Vpliv krilc na vlečenje v stran bi se dalo skoraj odpraViti. če bijih dvignili nekaj milimetrov nad nevtralni položaj. ali pa če bi zamenjali obliko okovov. da bi dosegli drugačne odklone. Smerno krmilo: je tudi malo pretrelo za začetnika. da je stvar šc slabša. po mojem. pa tudi ni dovolj učinkovito . Površina je
prejkone velika. vendar je slaba dovzetnost lahko tudi posledica premajhne globine krmila. Trenažna letala morajo biti zelo občutljiva po smeri zaradi vodenja med vožnjo po zemlji in za čisto. koordinirano kroženje pri termičnem jadranju. Predlagam povečanje smernega krmila po vzorcu oblike pri jantarju III. Mala plastična kolesea na koncu kril pa bi začetniku tudi pomagala držati smer pri vožnji po tleh. Kolebanje zaradi manjših hitrosti in koviti: ko/ebanja z vibracijami dobro opozaljajo pilota in reševanje je običajno. Začetek ko vita je klasičen. vendar ne sme biti podaljšan. ker teži v ploščati kovit. Reševanje iz kovita zahteva vcč časa kot običajno. morda spet zaradi neučinkovitega smernega krmila. Predlagam. naj se v nos vgradi sta/na svinčena utež. ki bi premaknila težišče za trenažne lete dovolj naprej. Tudi bočno drsenje bi bi/o bolj učinkovito z večjim smernim krmilom. V do/elU kaže. da vsi sistemi običajno delujejo. vendar bi pri vožnji po zemlji spet imel rajši učinkovitejše krmilo. Zavora na ko/esu ni prijela. morda bi jo bilo treba malo urediti. V celoti bi bil lahko vuk T z nekaj spremembami kar dobro trenažno letalo za začetnike. kot tudi za začetniške pre/ete. Performance bi morale zadostovati za razdalje do 500 km. Rad bi se zahvalil acroklubu .. Ivan Saric« za prijeten let.
INCO RENNER
Izkoristimo še priložnost in prisluhnimo kaj o tej naši nacionalni sramoti povedo naši strokovnjaki. To zdaj, po dveh letih eksploatacije 38 letal v Jugoslaviji, niso več samo šušljanja iz Banjaluke, Zagreba, Subotice, Mostarja ... Pravijo, da vuk T po štirih obratih v kovitu zamuja za en in pol obrata vizvlačenju, da ne uboga niti krmila smeri niti globine. Kabina na beograjskem vuku kaže tri horizonte tudi povsem treznemu pilotu , ker je slabo ulita. Pilot u bi morali odrezat i noge pod kolcni, ker ima plošča z instrumenti preni zek spodnji rob ... vse to in še kaj drugega smo lahko prebrali v januarski številki AEROSVETA v članku »Na vuka povika«. Seveda ne moremo tudi mimo tehtnega in izčrpnega prispevka, ki ga je o vuku T za decemberska Krila 84 napisal naš znani letalski strokovnjak Peter Karner iz Celja ...
.. Vuku T smo razve1javili homologacijski list,« je poročal Mitar Nikolič, predsednik Zveznega komit eja za promet in zveze, zbra nim pos lušalcem na decemberskem sestanku v Letalski zvezi J ugoslavii e, ko so ugibali , kaj stori ti .
EA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL oVlA AEJ Letalo strmoglavilo
Tajski boeing 737 s šestimi po tniki in sedmimi č l a ni posadk e je strmoglav il blizu o točj a Pengu. Letalo se je izgubilo okoli po ldne, pozneje pa so povedali , da je prišlo d o nes reče.
Reuter
Tovariš Aco se je s sestanka junakov Jungfraujocha 1. marca 1986 v Interlaknu oglasil s tole razgled nico. Prihodnjič se dobijo avgusta 1991!
Ka že tudi , da niti d ve leta li ni sta po do bni (k aj šele ena ki! ), saj im ajo pilo ti na njih do kaj razli č n e izkušnje. T a ko po roča o reševa nju iz kovita Marja n J e len (preizkusni pilo t V .O .c. ), ki je le tel s proto tipo m , č i s t o.drugače, ko t recimo znani tekmo va lec Z iva F renc, ki je Ictel s serijskim vuk o m.
ln še to - Džord že Stepa nov, prei zkusni pilo t tova rn e J as treb v Vršcu , ki je letcl vse vuke,jc že po prvem šta rtu na štel vsc na pa ke, sa mo nih če se za njegovo mne nje ni menil!
Teh 38 vuk ov je s ta lo 110milijo nov dina rjev (II sta rih , do brih milijard ), še 15 le ta l pa je p r iprav ljenih za k o nč n o mo ntažo. »J ast reb ne ve, kaj naj počn e z n edo k o nča ni m i vuki , klubi pa ne, kaj z do bavlj cnimi leta li . Nih če ne bi da l ro ke v oge nj, da jih ne kaj nc bo k o nča l o na sm eti šču .. . « ko mentira za devo Iva n 8enaš it v AE ROSV ET.
Minister G regor pa ni č . .. U R E D N IK
, 1 inles , ,
industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija te lefon : (061 )861 ·411
inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lameUrani profili lamelirane plošče
Na letalih proti Parizu 64 odstotkov popusta
Potniki na Jatovih linijah proti Franciji bodo po prvem aprilu med drugim deležni še ene olajšave. S francosko letalsko družbo Air France je namreč sk lenjen dogovor o uvedbi tako imenovane tarife super pex , kar pomeni za 64 odstotkov cenejšo letalsko vozovnico. Povratna vozovnica BeogradPariz bo stala 78.523 dinarjev, običajna cena pa je na tej relaciji precej višja: 221.548 dinarjev. Polet od Zagreba do francoskega glavnega mesta in nazaj bo za potnike 65.270, vozovnica Beograd -Lyon 72.516. Zagreb - Lyon pa 59.630 dinarjev . V Jatu poudarjajo , da bodo tudi pri tej ugodni tarifi velja le določene omejitve glede dolžine bivanja, datumov odhoda in vrnitve pa ne bo mogoče naknadno spreminjati. Potovanja ne bodo smela biti daljša od enega meseca, najkrajše bivanje v tujini pa bo moralo trajati vsaj sedem dni . Tarifa »s uper pex« ne bo veljala v času glavne turistične sezone (med 15. julijem in 30. septembrom), vendar bodo v tem času veljale druge posebne cene prevoza , prav tako nižje od običajnih .
(Tanjug)
Sovjetski satelit padel v Tihi ocean
- Observatorij v Greenwichu je sporoč il , da je sovjetski satelit Kosmos 171427. februarja padel 'na Zemljo. Deset ton težki satelit, na katerem je prišlo do okvare, je preletel Avstralijo in bržkone tudi Novo Gvinejo, zato domnevajo, da je padel v Tihi ocean.
(Reuter)
Dogovorili smo se, da bomo le ta lo ,.Šole« testirali na preletu iz Vrsarja v Os ijek, ker smo menili, da je ta maršruta zaradi razl ične konfiguracije terena zelo ugodna in terja zelo raz l ične režime poleta. Na poti je b ilo treba preleteti Istro z Učko, leteti nad morjem, preleteti Gorski Kotar, Slavonijo pa čez Psunj do Osijeka. Razen tegaje ta maršruta dovolj dolga za preverjanje porabe goriva, lahko pa smo tud i predvidevali, da bodo meteorološke razmere na poti spremenljive, kar bi še dodatno prispevalo k uspešnemu testiranju.
Prototip motornega jadralnega leta la "Šo!e-77« z registrsko oznako YU-60 I I , s katerim smo leteli, je edini doslej izdelani primerek (serijska izgradnja naj bi se, kot je bilo napovedano , začela v začetku letošnjega leta) , skonstruira l pa ga je naš ,?nani konstrukter jadralni h letal Ivan Soštarič , izdelala pa tova rna letal in jadralnih letal .,Jastreb« v Vršcu. Iz nerazum ljivih razlogov je to letalo, neregis tri rano več kot polnih sedem let ležalo po ra zličnih prostorih tovarne, dokler ga spomladi lanskega leta , kdo ve po čigavem razsvetljenju , končno niso registrirali in od katratje že obšlo mnoga l e tališča in aeroklube v Jugos lav iji.
Brez konstruktorskih posebnosti Motorno jadralno letal o je pri nas
novost , ki je zelo praktična , saj je z njim mogoče poceni in učinkovito šolati, tako
Preizkusni pilot Jole Stepanov je presedel za krmili prototipa motornega jadralnega letala »Sole«, ki ga je izdelala tovarna "Jastreb« v Vršcu okrog 80 ur. Ker je za to novo letalo veliko zanimanja po jugoslovanskih aeroklubih, so pri reviji "Aerosvet« sklenili prek pilota Joleta Stepanova jadralno letalo "Sole« testirati. Razen opisa preleta iz Vrsarja do Osijeka je revija v 4. številki objavila tudi njegove podrobnejše kometarje in tabelo z ocenami za posamezne faze poleta in kakovost izdelave.
jadra lne , kot tudi motorn e pilo te . V svetuje prav na področjujadra l nih leta l v zadnjih letih priš lo do ve li ke ekspanzije. Naše letalo .,Sole-77« se po svoj i koncepciji prav nič ne razlikuje od tujih motorVih jadral nih letal, saj se konstruktor Soštarič pri njegovem ustvarjanju ni spuščal v kakšne nove izvedbe. a li izjemnosti . Pri konstrukciji je zlas ti zasledoval edini cilj - zgraditi dovolj trdno, kompaktno konstrukcijo , zlasti aerodinamično stabilno letalo, brez pomanjkljivosti in nenevarno za pilo te v kateriko li fazi poleta.
O temeljitih pripravah na prelet Vrsa r - Osijek - letalo je bil o v poletnih mesecih na tamkajšnjem l e tališču in je sodelovalo v izvajanju proti požarnega opazovanja - sva sco na dogovorje ni dan »vkrcala« v letalo. Ze pri prvem stiku z leta lo m je bilo jasno, da konst rukto r notranjosti kabine, oz. 'nj enemu videzu in praktičnosti ni pri konstruiranju posvečal posebne pozo rn os ti . To je de lno mogoče razumeti, ker je letalo še proto tip in je bil s tem pri nj egovem ustva rjanju za nemarjen di zajnerski učinek , v
IZPOSOJ EN TEST
Nebo odprto zasebnikom Italijanska vlada se je od ločila, da bo postopoma odprla italijansko nebo tudi zasebnim letalskim družbam. Za zdaj velja, da zasebne letalske proge ne smejo bi ti da ljše od 400 km,da ne smejo uporabljati mednarodnih l e tali šč v Rimu in Milanu, da zasebna potntška letala ne smejo imet i več kot 70 sedežev in da bodo zasebna podjetja izjemoma dobi la dovoljenje za redne polete na progah, na katerih že leti Alitalia. Zanimivo je, da novi pred pis dovoljuje zasebnim družbam tudi mednarod ne proge, vendar to velja le za proge iz obmej nih it alij anskih dežel in ob zagotovlj eni vzajemnos ti držav. v ka tere bodo letela zasebna letala.
(DELO)
Nova sovjetska orbitaina postaja
Sovjetska zveza je v vesolje izst relila novo orbita lno znanstveno postajo .. Mir«. Po konstrukcij i in opremljenosti presega vse dosedanje sovjetske orbitalne pos taje , saj bo na njej lahko živela in delala »vešč lanska posadka«. Ze samo dejstvo, da se lahko z njo združi 6 vesoljskih ladij s č l oveš kimi posadkami, kaže. da gre, kot je to šaljivo dejal sovjetski strok ovnjak za vesolje, za »prvo vesoljsko naselje«.
(Tanjug)
Prodaja CN-235 Saudska Arabija je
kupila štiri, Jordanija pa dve letali CN-235 s 35 sedeži. Indonezijska drža vna tovarna letal IPTN prodaja letala tega tipa po okrog 5.7 milijona dolarjev (1 ,8 milijarde dinarjev) .
koris t čim hitrejše dograd itve in odp reme le tala v Leta lski prei zkus ni center.
V kabini je sicer prostora za d ve osebi, a zanju je najbolje , če sta veliki n ajveč d o 185 cm , ker s icer nasta ne pro blem, ka m z njunimi noga mi za radi ni zko postavljene inštrumenta lne table. ~!ožne ko mande so p restavljive, sedeža pa sta fiksira na. Prostor v prtlj ažniku je majhen , d a pa prideš do njega , je treba spust iti nas lonj a lo sedeža. Instrum enta ln o tablo bi kaza lo bo lje o blikovati , zlas ti pa na nj o vgrad iti tudi ADF, k.aj ti od nav igac ijski h instrum en tov ima »Sole-77« sa mo ko mpas in višinomer. Ventilac ija v kabini je dobila najsla bšo oce no - nad instrume nta ln o ta blo s ta namreč vgrajeni dve ven t ilacijski cevki, o b pil o tov i glavi na pok rovu ka bin e pa je m ajhno okence, vse troje pa ne zagotav lj a zadovoljivega prezračeva nja ka bine. Razu mljivo m ed letom v ka binj ni za tohlo, vendar bi k ljub temu pri ser ijski gradnji ka za lo vprašanje učinkovit e vent ilacije bo lje reš iti.
Mo to r de luj e tiho , torej v kabini ni poseb nega hrupa in se je možno normaln o pogova rjati, vendar pa bi z boljšo izolac ijo poža rne stene med m otorje m in kabi no hrup v ka oLni še la hko z ma nj ša li . Nosiln os t letala .. Sole-77« je 250 kg, a prazno tehta 495 kg, nosiva 10 kg prtljage, v hra mu paje 56 litrov, a li o krog 42 kg gori va, kar po me ni po po ln o obremenitev.
Brez zloma vzgona Preizkusiva mo to r in in strum enti
po kažejo , da so tempera ture mo torja norma lne. I z[ulava in se pos tavi va v smer s teze. Se enkra t kont ro la ins trum en tov in potem - greva! Povečujeva hitros t in po 300.m za leta, pri hitrosti 83 km/ h se je .. So le-77« o dl epil , brez kakršnega ko li probl ema in že sva nad Limskim ka na lo m. Vrsar ima s po ložajem svoje steze za nesljivo najl epši pogled izm ed vseh l e t a li šč v državi, ke r se le ose mdeset metrov od ko nca piste začenja približno 50 m g lobok prepad , dno kat erega prekriva morje.
Treba je povedati , da je pri rul a nju vidlji vost z ma njša na, ker je nos ktala .. Šo le-77«, kadar je na treh koles ih , precej dv ignje n, a pri za letu se repn o ko lo dvigne od ta l in se v idljivost močno izbo lj ša . Vzle t ela sva ob 12.45. Nad Istro je leža la meg lica, vidljivost j ~ bi la komaj 1.500 m. Ldi va na viši ni 300 m p ro ti Labinu . Prav td ko razpozna vava t er~n pod sabo. Ko ntrola kt~nja v Puli n a l11a j~ d ovol il a dv igniti se na 1.500 111 in naju usmerila na Rdw - M~tliko - Kostaj nico - Zagr~b - Osi.kk. "Šok-77« S~ .1c vzpenjalo povs~m normalno na dovo lj ~-
rce,tIJ 11
TEHNICNI PODATKI Krila: prostonoseča , profil Wortmann 18% Motor: 72 KS, Limbach SL-1700 EA pri 3600 o/ min Propeler: Hoffman , dvokrak s spremenljivim korakom s tremi fiksnimi pol ožaji Posadka: dva člana DimenzIje:
razpon krila površina kril dolžina trupa višina v letu
Teže: teža praznega letala nosilnost teža pri vzl e tu obtežitev na m2 obtežitev na 1 KS
Hitrosti: Največj a dovoljena potovalna vzletna hitrost pristajal na hitrost stoling vzpenjaina hitrost
Rezervoar (hram): Dolet Avtonomija maksimalna višina dolžina zaleta dolžina vzletanja (15 m) dolžina pristajanja (15 m) dolžina zaustavljanja Brez uporabe motorja:
najboljša finesa hitrost planiranja hitrost kroženja najmanjše propadan je stoling
16,40 m 17,60 m2
7,67 m 2,68 m
495 kg 250 kg 745 kg
42,6 kg 10,4 kg
240 km/ h 160 km/ h
83 km/ h 76 km/ h 73 km/h 2.5 mi s
56 litrov 650 km/ h
4.3 h 4.000 m
200 m 420 m 470 m 240 m
1:26.5 115 km/ h
97 km/ h 1. 15 m/ sek
75 km/ h maksimaln a hitros t z izvl ečenimi zavo-rami 180 km/ h
no viši no 1.500 m , s pomočjo mo torja po 1,5 m v s~kundi , čeprav je bilo po ln o o bremenj eno. Vidljivost scše poslabšuj~ .
Pri Labinu sva pri le tela nad mo rsko o ba lo , 950 m viso ko. Vidiva pod seboj vse za li ve. Učko sva zagleda la ;ek, ko s~ je pojavila pred nama iz meglice . Pri bliža la sva se ji, da bi preizk usila , ka ko S~ le talo vede v pobočnem vzgorniku. Term ik a naj u je pograbila in inštrumenti so po ka za li dv iga nje 4,5 m/se k. Nad Reko sva znova skuša la dob iti zvezo z ktališko kontro lo v Puli , venda r se je pyka 7.a lo, da Di telova radijska pos taja v .. Solctu-77« ni delovala brezhibn o. V ko ntro li v Puli so naju slišali, mi.dva pa njih ne. Pomaga l je kapeta n po tniš kega leta la In exa Adr ie Avioprometa, ki je lete lo nekje nad nama in je pr~n ese l sporoči l o. naj se poveže va s ko ntro lo v Zagr~bu. Zah va li!a sva se ka peta ml za pomoč in sto rila , kot so nama ukaza li .
L~ti va s potova ln o hi trostjo 150 km/ h . bočni za hodni veter nama j~ zmanjš~val hitrost nasproti zem lji . Motor, ki poga-
ICelt,4 12
Uspešen preizkus orožja za »vojno zvezd«
ZDA so preskusile eno od orožij iz programa majhnih radarskih samovodljivih izstrelkov, izdelanih v okviru pobude za strateško obrambo (SOJ) zna ne bolj po imenu »voj na zvezd«. To je sporoč il o strateško poveljstvo ameriške vojske. Gre za četrti pos kus tega orožja in na programu jih imajo še pet. Tokrat so 3,6 metra dolgo raketo, o boroženo z več 100 majhnimi izstrel~i v konici, izstrelili p'ro ti ta rči - aluminijastemu cilindru , ki je visel 915 metrov pod s helij em napolnjenim balonom. Tarča je bila 4575 metrov visoko.
(APS)
4000 novih letal Med narod no zdru
ženje za letalski promet oce njuje, d a bo v naslednjih os mih letih potrebno kupiti o ko li 4000 novih leta l v vred nosti 150 do 200 milijard dolarjev, če želijo letalske družbe obnovi ti svoj e fl o te.
lufthansin center v Pekingu
Zahodnonemška družba Lufthansa bo prihodnje leto zače l a v Pekingu graditi trgovsko-poslovni center s 400 sobami in pisarnami, več konferenčnimi dvo ranami in centrom za adminis trativno in prevajalsko delo . Storitve bodo na menjene predvsem zahodnonemškim poslovn ežem , v centru pa bodo tudi restavracije z nemško in kitajsko hra no.
I
nja najino le ta lo je av to mob ilsk i 72 KS Volkswagnov mo to r s 1700 ccm pri 3600 vrt lj ajih v minuti . Pri križarjenju mu najbo lj us treza 2.850 vrtljajtev/min . Pro peler je dvo krak, s sprem enljivim ko rak o m s tremi fik s nimi po ložaji : mali korak za vzletanj e in vzpenja nj e, veliki korak za doseganje po tova ln e hitros ti in položaj »na nož«, kada r letal o jadra brez mo torja .
Mehke komande Glavna značiln ost mo to rnega jad
ralnega leta la je ta , d a je izred no la hk o za letenje. Ko mande so mehk e in leta lo po smeri in globini hitro reagira, bolj leno, skoraj na sk raj ni meji g iblji vos ti je pri nagibu . V zra ku paje zelo stabi lno v vseh oseh.
Zaradi sla be vidljivosti sva prosila kontrol o v Zagrebu, naj nam a namesto na Metliko, d o vo li za viti na Karlovec, nato proti Sisku in Osijeku. Na tej ruti sva la hko bolje vodila nav igac ijo. Nad G o rskim Ko tarj em so naj u sprejeli turbulence in vrtinci. Ka r precej premetavanja v vse s meri je bilo , venda r to ni vplivalo na hitrost in s mer letenja .
Po dveh ura h in 45 minutah letenj a, nekje nad Kutj evim je nenad o ma mo tor zače l »kaš lja ti « in štev ilo .obra tov je z 2.850 padlo na 2.S00/min . Cez nekaj trenutk ov je zače l delovati spet hitreje. Dotlej sva pre letela že o krog 400 km , brez vsa kršnih problemov in teža v, s ko raj že na cilju pa so se pojavile te težave z moto rjem . Ker »kaše lj « naj in ega motorja ni povz roč il pa nik e , sva nadalj eva la polet pro ti špo rtn emu l e ta li šču pri O sijeku . Poz neje smo ugotovili , d a so neke
REZULTATI
C I . I : I : I ~ I ~ I 1. Kakovost r_ izdelave r=-~ flla r----t-_ Trup -J - Skupna kakovost
2. Prvi pregled .- Cek IIS1a
8:~~'~,~,:~s , - odaik,oletalu
- Zunanja konlrola
3. Motor _ Pns top
- MotnOst za pregled • 4. Pristop _ H kabtn, • - K prtl,ain,ku • 5. Kabina - RalpOIO!IJIVI prostor • - ZUnan,3y,dll'YOSt
- Pft laga,lIn,e notnoh komand • mSedela
~lr~P h komandam • _ ns rumeni. VenlllaCI)a • - Gretje • - Hrupv kabin' • r---s.Prlprava - Zahtevnost pflprav I zaiet - UgahnJe mo torja
IZPOSOJEN TEST
smeti v gori vu preprečeva l e njego v norma lni d o tok v v plinja č . Po treh ura h in 10 minut a h letenj a sva dosegla c ilj: nad letali ščem sva ugasnila m o to r in za gleda lce pa seveda tudi zase še ma lo pojadrala, na to p::t pri sta la.
Treba je po uda riti, d a bi mo ra l konstrukt er vprašanje zračnih zavor rešiti drugače, kajti ko ma nde z rač nih zavor in zavo r g lav nih koles so na mreč na isti ročki . Nujno pa bi jih bil o treba l oč iti in s ice r zavo ri na glav nih ko les ih bi bil o treba premestiti na nožne komande, kajti , kadar izv l ečeš z račll e zavore, se pri močn ej šem po tegij aju prav la hk o za tegnejo ~udi zavore gl3vnih koles in uče n cu (in »Sole-77« je na m enjen za šola nj e) se prav la hk o pripeti , da bo ta ko pristal z zav rti ma glav ni ma ko leso ma in leta lo bi se pri pristanku utegnil o pos tav iti na nos .
Za celotni po le t o d Vrsa rja do Osijeka sva po ra bila 41 I navadn ega avtomobils kega superbencina, ka r po meni povprečno po ra bo 13 li h. Za ključe k tes tiJa nja je tak le: mo to rn o
jadra lno letal o »Sole-77« im a ze lo dob re le ta ine sposo bn osti in je v zrak u ae rodinamičn o zelo sta bilno in ko t tako je zel o dobro za ceneno šolanj e zače tnik ov mo to rnega injad ra lnega lete:,j a. Krila in trup so kvalit etno izd elani. vendar pa bi bila še po treb na finaln a obd elava, prav tako pa bi ustrezneje bilo treba obdela t i drugi sedež v leta lu.
Menim , da leta lo v celoti zadovo ljuje po t re be naših aeroklubov, šc posebej , če upoš teva mo , da ima resurs 6. 0()0 ur let enja, a li 2S le t vzdržljivosti!
JOL E STEPANOV »Po Aerosvetu «. 4/ 85
TESTIRANJA
I I 1 . 1 : l il~I~ 1 I j. Votnla po _ Vld IJIV05! ~r
tleh (rulanje) _ Manevman)e "-rf:-- Zaviranje
-----s.-Zalel _ Vidljivost r - UprMlpvost pr. zaletu
9 . Vzletanje - Vidljivost
10. Krl!arJenje _ Vzdol!na-Slab,!nosl
Precna s tabi lnost
lirost
- Po<aba goriva • _ Minimalna hitrost
M02nO$IZ3 .zsko k v s.1I • I 11 . Glb1JlvOII _ po smer' - po globin.
- po naglbu • . 12. Priprave _ 1anke ta p .. prave
za prlst~nek
13. Pristanek - kontrola sme .. p .. bo(;nemvetru
VIdljIvost PII ravnanju IJ • NEZADOSTNO •• ZADOSTNO ••• DOBRO •••• ZELO DOBRO ...... ODLlCNO Ocena 3,89
Adria Airways slavi 25 let
Te dni , na t a nč n ej e 14. ma rca . prazn uje 25 . rojstni da n naša ADRIA AIRWA YS (tako se bo po referendumu odslej imenovala IAA). Ad ria se je od nekdanjih ča rt ers kih preletov z DC- ·6 tudi čez ocean razvil a v z relo in samostojno prevozniško punco, na ka r kaže tudi l oč it ev od prvega soproga Inexa iz Beograda. Da nes namreč raz po laga z II sodo bnimi leta li , v zadnjih 18 letih pa je štev ilo potn ikov nenehno na rašča l o . Večji je bil tudi prevoz tovora. F lo to leta l DC-9 in MD-82 bodo letos okrepili še z letaloma BAC 1-11 , ki ju bodo najeli pri romunskem Taro mu . S tem bodo zmogli vse prevoze, ki so jih zavoljo jugos lovanskega turi zma podpisa li dos lcj. Do ko nca leta 1990 bodo pri AA imeli vsaj 80 odsto tk ov dohodka v tujih valuta h (75 odsto tkov v konvertibilnih va lutah) , hkra ti pa bod o v tem o bdo bju z znako m AA zače li leteti tud i a irbusi A-320. Prv i bo, ta ko je da nes povedal J anez Kocja nči č, po letel že leta 1989. .. Z uvozom a irbusov se bo za če l tudi izvoz našega visoko oce njenega tehno loškega blaga. Vsak jugos lova nski uvoznik leta l mora v svoji konstrukcij i uvoza imeti tudi svojo tehno loško izvozno komponento . V primeru leta lstva smo jo naš li . ta pa je na najvišji tchno loški ra vni ~ ..
Uvožena letala z motorji z odpada
Jugos lova nsko kmetijsko letalstvo. ki o bsta ja veČ ko t če trt sto letja. v tem o bdobju ni le caplj a lo za razvojem v svetu. am pak se je spremenilo v svojev rstno sej mišče sta rih tipov teh leta l. V 12 orga nizacijah km etij skega leta lstva je da nes 115letal najraz li č n ej š ih t ipov. od ka te rih je sa mo eden jugos lova nski . Ka ko ma lo so mis lili na razvoj km etijs kega letalstva. ki je še vedno posu'anska dejavnos t .J a ta in d rugi h prevoz nik ov. govori poda tek. da so uval.a li tudi letal a z mo to rj i iz leta 1938 . ki so priš li z odpada. Nov i voditelji J a tove o rgani zac ije .. Po ljaprivred na av ijac ij a« so pr ikazali te in d ruge poda tk e. ki prav zares zbujaja zas krbljenos t. in z njimi seznanil i predstavnike vojvodi nskih ko mbina tov. gospoda rske zbo rni ce in letals ke zveze pokraj ine in terit o ri a lne obrambe. ka terim so predstav il i svoje nač rte o o bnovit vi z račne fl o te in o zdru ževa nju s kmetij skimi o rganizacijimi.
(Ta njug)
~e'L413
BRALCI KRIL! z objavljeno naročilnico predstavljamo publikaci
je, računalniške kasete in pripomočke, ki vam bodo popestrili prosti čas. Naročilo lahko pošljete na ZOTKS na dopisnici, želeno boste prejeli po pošti, plačali pa po povzetju.
NAROČILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p.p. 99, 61001 LjUbljana, nepreklicno naročamo:
št. primerkov oz.
št . izvodov
1. Kaseto Mavrični grafikoni Sp,48 k 8 1.300.- din 2. Kaseto Hldroenerget. osnove SFRJ za Spectr. 16 in
48 k -1 .200 din 3. Kaseto Svetlobno pero-Joypen za Spectr. 48k s
priborom - v mesnik in svetlobno pero 818.000.din
4. Igralno palico za Commodore C 64 in za vmesnik pod tč . 3 8 5.000.- din
5. Kaseto Perfect ba se za Commodore C 64 8 1.300.- din
6. Kaseto Cicibanova abeceda za Spectr . 48k 8800.din
7. Kaseto Ciciban šteje za Spectrum 48 k 8 800.- din 8. Kaseto Ciciban računa za Spectrum 48 k 8800.
din 9. Kaseto Angleško-slovenski slovarček za Spectr . 48
k 8900.- din 10. Zbirko Razumljivo in preprosto z osebnim računal
nikom 8 3.200.-11 . Posamične knjig e iz zbirke .. Razumljivo in prepro
sto ... «
a) Učenje z računalnikom 8 1.100.- din b) Uvod v računalništvo 8 1.100.- din c) Prvi koraki v Basicu 8 1.100.- din d) Grafične in zvočne igre 8 1.100.- din
12. Računalništvo v 45 minutah 8 300.- din 13. Osnove letalskega modelarstva 8 100.- din 14. Raketno modelarstvo za mlade 8 250.~ din 15. Pravo orodje za velike in male mOjstre 8 360.- din 16. Radiotehnika in elektronika 8 350.- din 17. Zgradimo majhno hidroelektrarno - 3 del 8 480.
din 18. Prosto letenje (zmajarstvo) 8 500.- din 19. Značilnosti plovbe ob jugoslovanski obali Jadrana
in izbor sidrišč v lukah od Pirana do Kotora 8 650.din
20. Za ekološko svetlejši jutri, 8 950.- din 21 . Tehnika programiranja 81 .100.- din 22. Programiranje M 68000 8 1.500.- din 23. Matematika (izdali skupaj z DMFA, 2. natis) 8
3.000.- din , celo platno 8 3.500.- din 24. Numerične metode 8 1.600.- d in 25. Integralske transformacije, integral~ke enačbe 8
1.000.- din 26. FunkCije kompleksne spremenljvke, specialne
funkcije 8 1.000.-27. Navadne in parcialne diferencialne enačbe, Varia
cijski račun 82.000.- din
Natanko pred 30 leti so naAI Matajurji KB-6 takole drseli po zasneženem vzletlAču. Pod posnetkom, ki je bli objavljen v Krilih 2 (marec-april 1956), je bilo zapisano, da so bila letala, navzlic takratni ostri zimi, .. ki je pri nas in v svetu povzročila hude nesreče in Atevilne človeAke žrtve, vsak trenutek pripravljena pomagati skupnosti«. Pred tridesetimi leti da, kaj pa danes?
Poslovni'rekordi Alitalie
Italijanska državna letalska družba je lani prepeljala 13 milijonov potnikov (8 odstotkov več kot leta 1984), zasedenost v njenih potniških letalih paje bila 68,8-odstotna. Na letalskih progah v Evropi se je lani povečalo število potnikov Alitalic za 9,6, na severnoameriških progah za 10, na letalskih zvezah z daljnim Vzhodom pa za 14,2 odstotka. Letala Alitalie so lani pripeljala tudi za 9 odstotkov več tovora kot leto prej . Alitaliaje bila lani med najbolj uspešnimi letalskimi družbami, zato te dni nima prchudih težav pri najemanju nekaj velikih mednarodnih posojil za posodobitev flote in izboljšanje storitev.
Kako izkoriščati lahka letala pozimi PRIPRAVA LETALA
Motor
I. Za praviln o , zenesljivo in nor maln o de lova nje mo torja pri ni zkih temperaturah je nei zogibno po leg ostalega vzdrževati tudi delovne temperature, kijih predpi še tova rna in so skoraj vselej označene na TGC in in strumentu za temperature olja , z ze lenim poljem na prikazova lni skali.
To pri ekstremno ni zkih tempera tura h največkra t ni mogoče brez doda tne opreme, zaradi tega je treba v bat nih motorjih vgraditi res trikto rje na dovode zraka v moto rjevi gondoli, oz. pri neka terih mo torjih na dovode zraka za hl ajenje o lja.
Zaželeno je, da ugradite originalne restriktorje, ali le-te izdelate po risbah proizvajalca mot o rja , oz. leta la.
Pri letenju z vgrajenimi restriktorji je treba pozornost nameniti na TGC in tempera turo o lja , zlas ti kadar se vreme otop li .
Prepričati se je tudi treba, če je v moto rju olje ustrez ne gradacije .
2. V sistemu gretja in razmegljevanjaje na skoraj vseh tipih letal vgrajen poseben grelec, a li je gretje izvedeno z uvajanjem
hladnega zra ka v ogreva in o komoro prek izpušnih ccvi.
V obe h prim erih. pred začl:tkom zim ske eksploa tac ijeje po t rebno preverit i herm e ti čnost izgo revalnl: ko mo re v grel
cu in izpušnih ceveh. V ko lik o r je hermetičn ost dvomljiva. jo je treba preizkusiti pod pritis kom . V vsake m primeru se jc treba pre priča ti . če je s is tem brezhiben. Ne brezhiben sistem lahk o povzroč i tragične posled ice, ker je ogljik ov mo no ksid plin brez barve, o ku sa in duha , a smrton os no strupen.
3. Preve riti , če so drenažne odprt ine na ko mandah in nos ilnih pov ršinah č i s t e, torej odprte . Zmrzovanje vode v komandnih površin a h za radi raz teza nja lahko povzroči po ka nj e o pla te in izhod nih ro bov, ka kor tudi deba la ns ko mandnih površin. Temu je treba še zlasti posvetiti vso pozorn ost , če je letalo parkira no na odprtem prostoru .
4. Preveriti je treba , če v pito t statičnih in sta lac ijah ni vode. Prisotnos t vode bo pri zmrzovanju izzva la po po lno blokado cevi, pri ' čemer brzino mer, višinomer in variometer ne bod o delovali.
Drenira nje pitot st a ti čne ins talacije je la hka operacija , ker imajo vsa letala ventile za izpuščanje vode iz s istem a.
PRIPORoeilA
Letalska vozovnica od Beograda do Ljubljane Domači leta lski pre
vozniki so s I. marcem poveča li cene na vseh notranjih linijah . Po_o veča nj e je linea rno in znaša 25 odstotkov. Vozovnica od Beograda do Zagreba stan e 7300 dinarjev. od Beograda do Ljubljane pa 8400 dinarjev. Najdalj ša razdalja v domačem letalskem prometu je razdalja od Ljubli ane do Skopja,cena za to vozovnico pa je 10.250 dinarjev.
(Ta njug)
Generalni direktor NASA je postal William Graham
William Graham, dosedanji vršilec dolžnosti šefa NASA , je bil imenovan za generalnega direk torja uprave za vesoljska raziskovanja in tako na tem položaj u za menjal Philipa Culberstona. Kot jc spo roč il predstavnik za tisk , je premestitev Cu lberstona uV zvez i s katastrofo veso lj skega plovila Challenger .. . v kateri je umrlo vseh sedem as tronavtov.
(AP)
Indija bo kupila 1 9 letal britanskofrancoske družbe
Indijski letalsk i družbi so odobrili nakup deve tnajs tih letal francosko-britanskega proizvajalca .. airbus A-320... k i bodo stala 12.38 milijarde rup ij (1,03 milijarde dolarjev). V sporazu mu z britansko-francosko družbo je navedeno tudi preskrbovanje z rezervnimi deli in opremo.
(AP)
5. Preve riti , 'če je ak u mu lator (ki po zimi deluje v težj ih pogojih) praviln o napo lnjen. kajti to je vse , ka r imat e od elektro ene rg ije. če va m med po le to m na enomotornem leta lu slučajno odpow alternator.
6. Opravi t i je treba pregled »goodrieh .. sistema za ra z redčevanje nos ilnih površ in in funkcion a lnosti.
Prav ta ko je treba preveriti funkcioniranje g re Ica ve tro branskega stekla, g rclca s t a ti čnih odprtin in odzračeva l nik ov .
PREGLED LETALA PRED POLETOM
Ra zen tega, da je treba o praviti vse o pe rac ij e iz ček li ste. je treba pose bn o pozorn os t usmeriti še na:
1. voda v leta lsk e m reze rvoarju po meni pozimi velik o neva rnos t , saj so z nani primeri, ko se je mo to r med po leto m povse m us tavil, ker je voda v izhod nih ceve h iz reze rvoa rja zmrzni la in za prl a po t go ri vu .
Zato je nujn o treba drenira ti gorivo na vseh drenažnih ven tilih in sicer dokl e r je vsaj še kapljica vode v rezervoa rju. .
2. Prepriča ti se je treba da sta blok m o to rja in odtok čista in ne za led enela. Zal edenel in za mašen odt ok kart erja (motorja) la hko povzroč i po ras t no tranjega pritiska v mo to rju . zaradi česar se izbij ejo čepi in o lje la hk o odteče.
3. Prep ri ča ti se je treba. če so vse nos ilne in koma ndn e pov rš in e č i ste, ne za led e ne le. ali zasncžene. To še zlasti velja za klil a in komandne površine (lopatice ro to rj a) . vetro bransk o s tekl u, s tatične o dprtine, p ito t cevi.
Snega ali ledu ni pripo roč ljivo strga ti s teh površ in s trdo lo pa ti co. a li s trga lom, ker s tem la hk o poš ko dujemo o plato in barvo.
Prav tak o ni priporoč ljivo to pl enje snega a li led u s to p lim zra kom, ker bod o v tem primeru pov rš in e os ta le vlažne in pri vz le tu se kaj hitro znova na be re ledena plas t.
4. Preizkusiti je treba , če grelec pito t eevi deluje in greje g lavo pil o t cevI.
5. Aerod ina mične šč itnik e nad kol es i je nujn o treba sneti. ker se v njih nab irat a sneg in brozga, ki po tem z rmrzne.
Pri uvlačljivem pod vozju je treba pregledati in se prepričati . da nikjer ni plas ti sndne brozge al i ledu.
6. Moke r z račni fi lt er v vsesovalcu lahko zmrzne in povse m b loki ra dovod zraka v moto r. zato je tre ba ugotov iti . če komanda a lt ernati vnega I.raka prav ilno del uje.
ICe'l415
MED POLETOM Eden izmed največjih sovražnikov
va rnos ti le tenj a j e za led enit ev karburatorja. Za to se pri preizkusu mo to rja pred vz leto m prepri čajtc , d a komanda za g retje ka rburato rja pravil no de luje in sicer tak o, d a vključite ko ma!)do gretja in spremljate pad vrt ljajev. Ce se med po leto m na g rl o ka rburato rja začenja na birati led. bo pad lo š tevilo vrtljajev mo to rja (pri fiksnih elisah), ali bo pri e1isah s sprem enljivim ko rak o m pade l priti s k, ra ze n tega pa b o m o to r začel delovati bolj g robo. Tedaj j e treba g retje ka rbu ratorja Vk ljučiti na ma ksimum in o pa zili boste. da je moto r zače l delova ti še bo lj g ro bo in izgublja ti moč (to za ra di to pIjenj a ledu in , ker kapljice vode prihajajo v vsesova ini s ist em . To bo traja lo le nekaj trenutkov in motor bo spet zače l delova ti norma lno.
Dogaja pa sc, d a nei zkušeni pi lo ti , ko o paz ijo, d a j e začela upad a ti moč motorj a, komando za g retje karburatorja v tem prim eru tak oj vrn ejo na po ložaj hl adn o, ne da bi počakal i . d a b i se led raztopil in končni I'l:zult a t je seveda prisilni pri s ta nek .
Pra v ta ko mo rat e nekaj minut pred zače tk om s pu šča nja obvezno vk lju č iti g rdj e karburatorja. seveda p a pri tem nc poza bit e. d aje ob Vk lju če nem gre tju karbu[ato rja poraba go ri va večja'
Ce se 7. najdet e v težava h, se prepričajte. če imat e v k ljučen tra nspo nder . ker va m bo la hk o ko ntro la let enja pomaga la z nasveti.
KO BOSTE PRISTALI 1. Če pa r kirat c letalo na odprtcm.
bloki rajle k rmilj c. ktalo pra vi lno I:avcž ite in ne p()zabil e nataknili pokri vala pi to l ccvi.
2. S kok, in podvol:ja oči., til e bla lo in ., ncžno bro/go (/1,!'>ti il lI\ ' l ačljivega podvozja). kar b(),te tak oj po parkiranju laže s lorili. koL pOInejc. k() bo vse sku paj I.mrz nilo.
II.U A BOŽlc-KOV IC' Inženir
- prok,ionaln i pi l()t
Novo japonsko letalo
- Na Japonskem so uspešno preskusili prototip Jlovega letala. ki sodi v Li . skupino leta l »stol«, ki potrebujejo za vzlet in pristanek krajše letalske steze kot druga letala. Novo letalo, ki ga bodo serijsko začeli izdelovati v začetku prihodnjega desetle tja , je narejeno izključno z japonskim znanjem in tehnol ogijo , dolgo je 29 metrov, za vzlet in pristanek pa potrebuje le 600 metrov dolgo ste-zo.
(DELO)
Novo naročilo tajske družbe pri evropskem letalskem konzorciju
Tajska letalska družba Thai International je pri evropskem letalskem konzorciju naročila štiri pot niška letala airbus A-300-600 za sred nje dolge polete . To je sporoč il predstavnik družbe Deutsche Airbus v Munchnu . Tajska družba je doslej kupila 20 tovrstnih letal in je največj i odjemalec evropskega konzorcija v Aziji in tretji na svetu.
(AFP)
Evropa v vesolju Osem evropskih ra
ket za komercialno izstreljevanje satelitov bo poneslo letos v vesolje najmanj 12 satelitov. V naslednjih treh letih naj bi izstrelili vsega skupaj 22 raket tipa arianne. Dve njihovi »sestrici« sta II. in 12. januarja ponesli v orbito okrog Zemlje evropski satelit spot-I in švedskega Vikinga . Pri komercialnem izstreljevanju satelitov je najhujši tekmec arianne ameriški raketoplan (shuttie).
Mali in veliki penjač na državnem prvenstvu v Vipavi 1977
Fl C za najmlajše Tekmovalna kategorija penjačev je za radi svoje specifičnosti pri izdelavi, reglaži in tekmovanju zlasti domena s ta rejših , bolj izkušenih modelarjev . Da pa bi si tudi mlajši modelarji izborili pot med prave vel ike penjače z delovno prostornino 2,5 cm 3, se morajo vsekakor začet i učiti s krivnosti katego rije F l C na malih začet niških modelih, ki so čimbolj podo bJli svojim velikim bra tom. Malček, ki ga vidimo na sliki se je zače l roj.evati pred desetimi leti . Dimenzijsko izhodišče je bila zmanjšana verzija velikana . Ker .osnovo za izračun teže in površine tekmovalne kategorije določa delovna prostornina motorja in obremenitev na dm 2, izračunamo glede na naš majhen motorček 1,5 cm2 ostale dimenzije: teža min 450 gr
površina skupaj 22,5 dm 2•
Ker tekmovalni model zahteva motor s čim večjo močjo (in seveda obra ti) si moramo izbrati tudi temu ustrezen motor. Naš tekmovalni model je opremljen s solidnim motorj em COX 1,5 TEE D EE, ki še danes zvesto služi. Krilo: je zgoraj in spodaj plankirano z balso 1,5 mm 2. Nosilec v sredi krila je pokončen. Krilo je deljivo, stik je bajoneten , s ploščatim bajonetom. Krila nimajo zvit ja, so prekrita z japonskim pa pirjem in zaščitena z lakom. Trup: je najbolj zahteven za izdel avo. je oglate oblike, spred.nj i del je okrepljen z vezanim leso m , zadnji pa je iz ba lse. Nosilec za moto r je iz alumin ij a. na katerega je pritrjena tudi noga iz 3 mm jeklene žice zaradi varnejšega pristanka . Na trupu je izveden sistem reglaže s
MODELARSTVO
Vojna mornarica ZDA kupila 24 izraelskih letal
Neka izraelska družba bo ameriški vojni mornarici prodala 24 majhnih letal brez pilota, vrednih 26 milijonov dolarjev. Letala z daljinskim vodenjem uporabljajo v obveščevalne namene, v zraku lahko ostanejo devet ur, fotografirajo pa lahko podnevi in ponoči. Izrael jih pogosto uporablja za zbiranje podatkov o oporiščih odporniškega gibanja v Libanonu.
(Reuter)
Nova airbusa Evropska družba
Airbus napoveduje, da bo družino airbusov razširila z dvema novima modeloma. A-330 bo imel 400 potniških sedežev, A-34{} pa bo namenjen za daljše polete, saj bo lahko brez pristanka preletel kar 12 tisoč kilometrov. Nova modela bodo začeli izdelovati že ob koncu tega ali v začetku prihodnjega leta.
Spremembe_ Kanadska vlada se
je odločila, da bo za 155 milijonov kanadskih dolarjev prodala Boeingu državno letalsko družbo De Havilland . .
Sredi leta bo angleška letalska družba British Airways prešla v zasebne roke.
Največji britanski proizvajalec helikopterjev West1and namerava odpustiti 742 delavcev ali vsakega desetega delavca. V Veliki Britaniji je brez dela 4 milijone ljudi.
sprembo kota, motor dela pod pritiskom, ima zavoro za eliso, torej vse lastnosti, kot moderno zasnovan penjač. Rezervoar ima cca 30 cml prostornine in je prilagojen na pritisk. Na trupu je še mehanizem za spremembo kota desnega krila zaradi lažje reglaže. Ves trup je dobro zaščiten s parket lči:':om.
Profili za krilo in rep Na začetku smo uporabili profil Clark Y 8% (leto 1976 na državnem prvenstvu). Pozneje so bile izvršene modifikacije (1979 Perhavec, 1980 Gott . 417 mod. Reglaža modela. Prvo prosti let v fazi planiranja iz roke, nato višinsko krmilo dol za 6 mm, izravnati smer, kratek motor 2-3 sek in gor. Tukaj je zelo dobro, da je zraven kakšen starejši modelar! Največji uspehI: 1985 državno prvenstvo 1985 republiško prvenstvo
1029 točk 14. mesto
615 točk 2. mesto
ANTON VIDENŠEK
Tehnični podatki: 6J.o
Heathrow proda največ
Največ prometa na svetu so imeli lani v brezcarinski coni londonskega letališča Heathrow, že drugič zapored. V brezcarinskih prodajalnah tega najbolj prometnega letališča na svetu znaša promet 69,6 milijona funtov. Mednarodno letališče Changi v Singapuru je imelo za 11,9 milijona funtov manjši promet kot na Heathrowu, na tretjem mestu je amsterdamski Schiphol, kjer so prodali za 55,8 milijona funtov blaga. Temu sledijo po vrsti Kai Tak v Hong Kongu, Charles de Gaulle v Parizu, Anchorage na Aljaski itd. Med najuspešnejšimi je še eno londonsko letališče in sicer Gatwick, ki je s prometom za 31,8 milijona funtov na desetem mestu. - V vseh brezcarinskih conah na svetu so lani prodali za 1.979 milijonov funtov blaga, kar je za 9,1 odstotka več kot leta 1983. Največ prodajo blaga široke potrošnje (za 518 milijonov funtov), cigaret (401), parfumov (291), škotskega viskija (214) in konjaka (141). Za kozmetiko so potniki zapravili 52,6 milijona funtov, za ročne ure 51,8 milijona funtov, za cigare 51,2 milijona funtov itd.
436()
'Ix 5
___ Af."- ... . _.. ....... .230
;)0 ' .. \~
tiho F1 C 1,5 cm3 .~-llJ.---~~=-=-==:::::!:.z.n. · .. l .-- -
I minimalna teža 450 9 krilo Gotl 417 17,95 dm2 rep Clark Y 8% 4,50 dm2
22,45 dm2
kar je manj kot 22,50 dm2
NASA ZGODOVINA
Zamenjali bodo TU-l54
V Sovjetski zvezi pripravljajo vse potrebno, da bi letalo TU-154, ki leti na številnih mednarodnih in notranjih progah, zamenjali z novim, sodobnejšim TU-204. Kot piše Izvestja, je TU-204 narejen iz lahkih materialov in porabi manj goriva kot njegov prednik, številne dolžnosti posadke pa bodo prevzeli računalniki . Letalo bodo lahko vodili trije ljudje , morda celo samo dva. Poleg tega bo lahko potovalo z njim več ljudi (214) kot s TU-154 (169) in bo udobnejše od svojega prednika. Po načrtih bi ga naj začeli izdelovati čez pet let.
(DELO)
Kitajsko letalo pristalo v Južni Koreji
V južnokorejskem letalskem oporišču Suvon, 50 kilometrov južno od Seula, je pristal mig 19 kitajskega vojnega letalstva. Bombnik je vdrl v južnokorejski z račni prostor in pristal v spremstvu lovcev južnokorejskega letalstva. V sporoči lu notranjega ministrstva v Seulu ni rečeno, koliko članov šteje posadka, ki je menda zaprosila za azil.
(Kjodo)
Izguba TWA Ameriška letalska
družba Trans World Air Lines (TWA)je zaključi l a poslovno leto 1985 s 193 milijoni dolarjev (59,5 milijarde dinarjev) izgube. (T. G.)
Naslednji dan, 8. aprila, je bilo nebo močno oblačno. Okrog devete ure me je komandant poklical v štab. Polkovnik Diklič mije ukazal, naj vzletim na opazovanje terena in ciljev v Zadru, ki je bil takrat pod italijansko upravo. Načrtovan je bil namreč naš napad na letališče v Zadru , s katerega so vzletala njihova letala pri napadih na naše objekte. Nalogo bi moral opraviti z lahkim dvokrilnim letalom tipa »Biicker Jungmann« , ki je zelo ustrezalo za nizko letenje. Brž sem bil na štartu, da bi vzletel, a tedaj se je v brisanem poletu nad letališčem pojavil, sovražni bombnik heinkel-l11«, ki je spuščal bombe malega kalibra. Po prele-' tu letališča je v strmem dviganju vletel v precej nizko oblačno gmoto, da bi kmalu zatem, izhajajoč iz oblakov na nasprotni strani, vnovič preletel letališče in ga bombardiral. Napad je nekajkrat ponovil in vedno je točno nadletel daljšo os vzletnopristajaine steze, kar je do kazovalo, da je bil cilj napada poškodovanje vzletne steze . Med dvema naletoma sovražnega letala se mi je posrečilo vzleteti na določeno nalogo . Zal mi je nizka oblačnost že ob prvem višjem gorskem grebenu onemogočila nadaljnji polet. Moral se m se vrniti na letališče, ne da bi nalogo opravil.
Ko smo letalci razpravljali o akciji nemškega bombnika, ki je, prebijajoč se skozi oblake, vedno točno nadletel naše letališče , si nismo mogli razložiti, kako opravlja to nalogo tako natančno . Toda kmalu je bila rešena ta uganka. Naši obveščevalni organi so namreč ugotovili in pozneje tudi našli v bližnjem samos ta-
nu goniometer, s katerim so tajni nemški agenti usmerjali nemškega letalca na cilj. Vsekakor je temu botrovala nesmotrnost pristojnih organov, ki so dobro vedeli, da živi v okolici našega operativnega letališča precej nemškega prebivalstva, le-ti pa zagotovo niso sedeli prekrižanih rok .
Deveti april se je začel še bolj tu robno kot prejšnji dan . Gosti sivi oblaki so zastr1i pogled tudi na najnižje obronke okoliških planin. Moštvo je brez načrtovanega dela tavalo med maloštevilnimi in onesposobljenimi letali in stanovanjskimi objekti. Opazil sem, da je med vojaki srbske in hrvaške narodnosti prišlo do nekakšnega grupiranja in do opreznih političnih razprav, česar do takrat ni bilo nikoli opaziti. Nenormalen pojav so verjetno narekovale neresnične in pa pretirane vesti o uspešnem napredovanju nemškega Wermachta na ozemlju Jugoslavije, ki so se vse bolj širile med vojaštvom. Nadaljnje delovanje našega polka v takih okoliščinah in z bomimi letali je bilo zelo vprašljivo. Zato ni bilo nič čudnega , da je vznikla misel, da bomo morali zapustiti letališče in se nasloniti na Angleže, kar pa je zahtevalo neposreden stik z njimi.«
Kratek zastoj v Karlovem pripovedovanju sem izkoristil za naslednje vprašanje: Mislim, da boš soglašal s tem, daje iz tvojega dosedanjega pripovedovanja lahko ugotoviti , da je vaš 8. bombarderski polk že po nekaj poletih v prvih dneh vojne izgubil toliko svojih letalcev in letal, da sploh ni več predstavljal resne borbene formacije. Ta okoliščina in pa vrinjene vesti o Ilspehih nemške sol-
Skupinski let Blenhelmoy - pogled Iz kabine pilota Feranta (posnetek Je podaril Franci Kobal 1979)
"~'L.420
V Veliki Britaniji pripravljajo svoj tip vesoljskega letala
V prihodnjih dveh letih bo vložila britanska vlada tri milijone funtov v razvoj svojega vesoljskega letala, ki ga bo imenovala Hotel, kar v prevodu pomeni vodoravno vzletanje in pristajanje. Po uradnem sporočil u so izvedbo projekta, ki so ga že krstili za »britansko vesoljsko letalo«, zaupali družbama British Aerospace in Rolls Royce. Kot napovedujejo, bo potrebovalo letalo v prihodnosti za pot od Londona do Sydneya samo eno uro.
(Tanjug)
Novo letališče Zvezna avstralska
vlada se je odločila v Sydneyu zgraditi še drugo letališče. Vlada namerava za 34 milijonov dolarjev (7,5 milijarde din) odkupiti 1770 hektarjev zemlje, najmanj 75 milijonov avstralskih dolarjev (16,5 milijarde din) pa bodo plačali odškodnine prebivalcem, ki jih bodo morali preseliti .
(DELO)
Nizozemska vlada bi prodala del delnic KLM
Nizozemska vlada je objavila, da namerava prodati določen del svojih delnic nacionalne letalske družbe KLM. Ministrstvo za transport je sporočilo, da ima vlada 55 odstotkov teh delnic, če bo parlament soglašal, jih bodo del prodali na mednarodni dražbi. Sklep vlade je v skladu z njeno politiko, katere cilj je zmanjšati delež države v nizozemski industriji.
~ (AP)
dateske na ozemlju Jugoslavije so brez dvoma prispevali , da so nastale razlike v političnem razmišljanju in grupiranju pripadnikov različnih narodov. Kako pa so se zadeve razvijale naprej in k.ajje bilo načrtovanega?
»Moram priznati, da je bilo kljub kritičnemu stanju v enoti med nami letalci, še vedno precej borbeno razpoloženih, ki pa smo z zaskrbljenostjo zasledovali nenavadne dogodke v enoti . V medsebojnih pogovorih smo bili enotni, da se bomo morali prebiti do obale Jadranskega morja , kjer bi s pomočjo Angležev lahko nadaljevali boj proti zavojeva1cem. Ta načrt se je pričel uresničevati že 10. aprila, ko je dejansko prenehalo organizirano delovanje in poveljevanje štaba našega polka . Pred tem je bilo izdano skromno navodilo o umiku naših enot z letališča proti morju , kjer naj bi nas dozdevno prevzela angleška vojska. Vodstvo štaba polka je med prvimi zapustilo letališče in odpotovalo v omenjeno smer v noči med 9. in 10. aprilom, pripadniki enot polka in baze za preskrbo pa so pričeli zapuščati letališče v skupinah, vsaka po svoje, v odvisnosti od razpoložljivih tovornjakov. Pri vsem tem je bilo očitno, da so tudi tovornjake polnili ljudje po narodni pripadnosti, pač odvisno od narodnosti šoferja, ki je vozil avtomobil. Nenavaden in mučen položaj pa je zadržal nekaj nas leta1cev, ki smo bili enakega mišljenja kot jaz, do konca na letališču .
Sam se nisem mogel odločiti za odhod z letališča pa čeprav sem bil že nekajkrat vstopil na kamion. Gojil sem namreč željo, da bi letališče zapustil z enim izmed preostalih letal 69. grupe, ali pa z letalom »Breguet Hispano 650«, ali malim »Biicker Bestmannom«, ki sta edina ostala še uporabna v naši grupi. Ker pa je bilo vreme izredno slabo in tvegano za polet, sem zavlačeval uresničitev svoje namere, po kateri sem mislil odleteti, ali
. proti jugu, ali pa v SZ, pa tudi če bi moral zaradi slabega vremena odskočiti z letala s padalom. Da bi se izognil negotovemu potovanju s tovornjakom, sem se končno odločil za tvegani polet. Odhitel sem v svojo sobo, kjer sem prenočeval, se v naglici preoblekel v najboljšo uniformo, spravil v mali kovček nekaj najpotrebnejših stvari in se vrnil na letališče . Napotil sem se k trenutno naibližniima letaloma naše skupine, ki sta bili v družbi mojega poškodovanega »Blenheima« v upanju, da bom med potjo srečal nekoga iz tehnične službe, ki mi bo pomagal pri pripravi letala za polet in se mi morda celo pridružil. V tem meje prekinil zvok letalskih motorjev. Nad letališčem se je na-
NAŠA ZGODOVINA
mreč spet nepričakovano pojavilo nemško letalo »He-lll «, ki je nizko preletelo vzlet no stezo in se oddaljilo. Brez razmišljanja sem stekel proti najbližjemu objektu, v katerem je bila zložena manjša količina letalskih bomb, da bi se tu skril ob morebitnem napadu. V naglici nisem doumel , da ta objekt ni bil za kaj takega in šele, ko sem ga zapustil, sem se zdrznil zaradi svoje nepremišljenosti . Nadaljeval sem pot proti letalom, toda pogled mi je obstal na nepričakovanem prizoru: zamaskirane »Blenheime« 69. grupe«, kot tudi preostala naša letala so požirali ognjeni zublji . Po nalogu nadrejenih je letala zažgala skupina , ki ji je poveljeval kapetan-pilot Arsovic . Skrušen nad dejstvom, da mi je splavalo po vodi moje zadnje upanje, sem se moral priključiti skupini, ki se je zadržala na letališču do zadnjega tovornjaka, ki ga je šofiral vojak hrvaške narodnosti.
Naš cilj je bil dospeti do Splita, kjer naj bi bili deležni predvidene zavezniške pomoči , s katero bi lahko nadaljevali boj . Nič kaj prijetno potovanje po slabi cesti mimo Ključa smo nadaljevali do Bosanskega Petrovca, kjer smo se prvič ustavili . Potrebovali smo kratek premor, dobiti pa smo morali tudi obvestilo o položaju na cestah proti Splitu. Presenečeni in začudeni smo v tem kraju sprejeli novico, da ne moremo nadaljevati potovanja proti Bihaču, ker je le-ta že v nemških rokah. Novica, katere resničnosti nismo mogli preverjati, nam je v hipu spremenila naše načrte . V takem položaju je bilo potovanje do Splita resnično težavno, zato smo se morali odločiti za novo možnost. Nekdo je predlagal smer proti Beogradu. Kako slabo smo bili obveščeni o vojnem položaju v državi , smo lahko spoznali kmalu za tem, ko smo se znašli v obroču sovražnih vojakov.
In medtem, ko smo se pogovarjali o nadaljnjih ukrepih , je naše prepričeva nje očitno vzbudilo pozornost orga nQv komande mesta Bosanski Petrovac. Se preden smo sklenili, v katero smer naj nadaljujemo naš pohod, je pristopil poveljnik z vodom oboroženih vojakov in zahteval, da z njimi odidemo v komando garnizona. Nismo se upira li nenavadni zahtevi, odšli smo v spremstvu voda v komando mesta . Tu so nas razorožili z obrazložitvijo, da smo dezerterji ter nas zadržali v zgradbi komande . Nič niso pomaga li naši ugovori, pretnje in trditve, da smo del letalske enote, ki je iz objektivnih razlogov zapustila letališče in , ki se seli proti jadranski obali. Ostali smo v priporu, čakajoč na nadaljnji razplet. ln
Maroko namerava kupiti francoske mirage Član izvršnega ko
miteja Polisaria, odgovoren za zunanje zadeve, Mahfud Ali 8eibaje izjavil, da namerava Maroko od Francije kupiti letala tipa mirage in da je cilj tega nakupa stopnjevanje vojne v Zahodni Sahari in magrebski regiji. Izrazilje obžalovanje, ker Francija še vedno podpira bojevite namene Maroka. Dejal je tudi, da Libija kljub nasprotnim govoricam ni obnovila pomoči fronti Polisario, ne v denarju ne v vojaškem materialu, da pa stiki Saharcev s Tripolijem niso prekinjeni.
(Tanjug)
Teeaj za padalce Aeroklub Ljubljana
je obvestil vse ljubitelje padalskega športa, da bo v letošnjem letu organiziral tečaj za začetnike. Vsi, ki bi se radi udeležili tečaja, bodo podrobnejše informacije dobili v avli Strojne fakultete na Aškerčevi ulici v LjUbljani .
Zanimanje za vesolje
Dve švicarski turistični agenciji sta ponudili aranžmaje za potovanje v vesolje. Do sedaj se je prijavilo kakih 40 ljudi. Potovanja, ki bodo v najboljšem primeru okoli le~a 1992, bodo stala med 50.000 in 500.000 dolarji . Potovanja bodo trajala od nekaj ur do treh dni . Potniki bodo morali biti popolnoma zdravi, pred tem pa bodo morali na obvezne vaje, s katerimi jih bodo pripravili na breztežnost. Švicarski agenciji za ta turistična potovanja v vesolje sodelujeta ,skupaj z Američani .
(Delo)
.. Zadnje upanje za pobeg z Blenhelml je splavalo po vodilce Na pilotskem sedežu Blenhelma je Karel Murko - seveda je to samo posnetek za spomin ...
kdove, kakšen bi bil epilog našega iajetja, če se pred komando mesta ne bi zaustavil kurir na motorju, ki je predal v komandi zaupno pošto . Kmalu za tem je namreč stopil v našo sobo komandant mesta, plečat podpolkovnik, ki nas je nelagodno In z zaskrbljenim tonom obvestil , da smo prosti in, da lahko odpotujemo. Vrnili so nam našo osebno oborožitev in preden smo se pripravili na odhod, je podpolkovnik zastavil še vprašanje, kdo je med nami po činu najvišji. Javil se je kapetan-pilot Božo Lazarevič , od katerega je želel izvedeti o nadaljnjih načrtih naše skupine. Kapetan Lazarevič je predvsem poudaril potrebo, da bi čimprej prišli do kakšnega urejenega le tališča ter da bi se priključili enoti, ki bo sposobna nadaljevati zračne operacije, kajti želja nas vseh je bila , da nadaljujemo boj proti sovražniku. Na to izjavo kapetana Lazareviča podpolkovnik ni ničesa r odgovoril. Zamišljeno je samo skomignil z rameni. Najverjetneje je bil pod vtisom sprejetega pisma, ki je razkrilo trenutni vojno-politični položaj v državi. Toda tudi kapetan Lazarevič je iz obnašanja komandanta lahko sklepal, da je postal vojni položaj precej resen , saj je Lazarevič ta koj za tem zaskrbljen vprašal komandanta, če bi nam komanda mesta lahk o zagotovila varen prevoz do Jajca. Ker ni dobil zanesljivega odgovora,je med na mi dozorel sklep, da kljub vsemu nadaljujemo potovanje proti Sarajevu . Upali smo, da bomo še med potjo naleteli na kakšno skupino naše enote, morda pa celo na poveljstvo polka .
Tovornjak je venoličnem ritmu motorja grabil kilometre in se bližal Jajcu. Tu nam je koristil kratek premor. Čas je hitro mineval na delu poti ob reki Bosni, od Jajca do Donjega Vakufa, zato pa se
je zelo razvlekel , ko smo se pričeli vzpenjati na prevoj Komar na obronku planine Vlašič . Tudi v Travniku smo se ustavili, da bi zadovoljili fiziloškim potrebam, nato pa smo nekoliko bolj razpoloženi hiteli prot i Sarajevu . Ko t smo predvidevali, smo že v Kiseljaku , oddaljenem okoli 30 km od Sarajeva, dohiteli eno izmed naših skupin in celo komandanta polkovnika Dikliča , ki so se zaustavili, ne vedoč, kaj bi ukrenili . Nihče nam ni zna l ničesar povedati o nadaljnji poti, ker so bili tudi sami povse m zmedeni. Ko pa so mimo v avtokoloni, prišli nemški vojaki ne da bi se zmenili za nas, je \'~em postalo jasno, kaj se dogaja. Z bolečino v srcu smo se pričeli sprijaznjevati z dejstvom, da je za nas vojna končana. Zaskrbljen sem stopil h komandantu Dikliču z vprašanjem : " Kaj bomo sedaj?« Očitno tudi sa m presenečen, je odgovoril: " Bomo videli, kaj bo ukazalo nemško poveljstvo .«
"Torej nisem več dolžan ubogat vas,« sem še odgovoril in se izguL.l med moštvom naše enote. Iskal sem svojega dobrega prijatelja Dušana Vedernjaka, da bi se dogovorila za skupen načrt, ki naj bi nama omogočil, da se čimprej in čim varneje izmuzneva iz neprijetnega položaja. Vse iluzije o rešitvi na jadranski obali so se razblini le, in sanjarjenje o tem, da bomo boju naklonjeni leta lci lahko nadaljevali boj s pomočjo zaveznikov, je zamenjala skrb za čimprejšnjo vrnitev v domači kraj . Vse borbene akcije naših hrabrih letalcev, ki so izgubili svoja mlada življenja nad prostranimi polji Madžarske in drugod, predvsem zaradi nesposobnost: in nepripravljenosti poveljujočega kadra, so bile zaman.
Prihodnjič: BEG
Č(AJ DELA ZVEZA ElY KAJ DELA ZVEZA ffi KAJ DELl ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~.~~~.~~~~~~~~.~~~~~
* * * * * * * * t Mednarod,," letalska o rga nizacija - FAI (franc. t * Fčdčratio n Aeronautiquc Internationa le) je bila LI S· * * tanovljena 14. oktobra 1905 v Pari z u na po budo * * aeroklubov Francije. Belgije in Nemčije na prip0f- * t oči lo Mednarodnega o li mpijskega komiteja. Sedd t * organizacije je v Parizu na rue Ga lilee št. 6 (75782 * * PARIS CEDEX 16. Francija). * * Glavna nalo!!a FAI jl' bilo ses!<I vljanje pravi lnik ov * * za prirej anje špo rtnih tekmovanj in osvajanje * * rek ordov. v vse h katego rijah letalskih športov. Na- * t meni FA I pa so: t t O širjenje letalske kulture v svetu, t * O razvijanje solidarnosti med letalci vseh dežel, * t O opredeljevanje in obramba načel, ki pomagajo pri t * razvoju letalstva, * t O premagovanje ovir za razvoj športnega letalstva, t * O spodbujanje letalstva nasploh , posebno tkim. male * t aviacije, letalskega športa in turizma v vseh vejah letalske t * dejavnosti, * t O zavarovanje letenja z mednarodnimi pravilniki , t * O nadzor in primerjanje doseženih uspehov v * t športnem letalstvu , t * O preučevanje razvoja astronavti ke in kozmičnih * t letov, kadar so v okviru dejavnosti F Al, zlasti zaradi priz- t * na nj rekordov. * * * * FAI ima aktivne in pridru žC l1 l' člane. Akti vni čla ni pO!'olancjo nacion a lni * : aero klubi (nacionalni aeroklub jc l't.'\otna ktalska orga ni zacija v nek i drža - : * vi ), ki uspešno Hll.vijajo več panog 1t:laJskcga špo rta Nacil)na ln i aerokluhi * * ki se ukvarjajo samo z L'no panogo in lis ti . ki šele.: začenjajo z letalstvom . * * lahko postanejo pridruženi č lani rAl. * * Najvišji o rgan rA l jc (jl,.'!1l'ralna konfl'fcl1ca. ki !'oL' ses tane vsako leto v '* "* drugi državi. Upravni orga n I1h.:d d VI,: ma gL'llL'ral nim:t konfen.:ncama je * * Svet (Conseii) FAI. \' katerL'11l Ml prcusta vniki VS L'il aktivnih č l anov. SVCl sc * * mora sestati vsaj enkrat ktno. * * Izvršni organ 'rA I jc Birn. v katcl\: Il1 !'oo pn .. :d sc lillik. prvi podpredsf,.'dnik * : (Vit:c Prcseucnt). gCI1L'r:llni direk tor (Din.'clt:ur G~ncral). blagajnik in : * prLdstavn ik osrnih nacional nih <Icroklubov . ki jih s tajnim g lasovanjem * * izvoli GL'ncralna !'o kupščina . * * Dejavnost rAl SL' o d vij a v komisijah, ki !'oo pristojne za posa mezne * * panogc . Stalne komisijL' FA I so: * * 14' Mednarodna š portna· komi !'o ija (CA S I) * t Y'{ Mednarodna komisija la ' lahko a v iacijo in letalski turi l.L'm : * (CIALTA) * * )' Ml'dnarod"a jadralska komi sija (CVSM) * * -t:" Mclinarot.i na balonars ka komisija (C IA) * * )~. Mninarot.ina l11L'liicin !'o ka komi :-. ija «(,IMP) * t ,,", Med"arodna modelars ka komis:ja (elAM) t * -ti Mednarodna padalska kOll1i,ija (CI P) * * 'lA... Mcdnarodn:t hclikoptcr:-.ka komi sija (C IG) * * * ML'dnarodna komisija 1. :1 letabko Vi'goj o (C1EA) * * i:f Meunarllc...lna akrobatska ko mis ij ii (CIVA) in * * * Mcdnarodna astronavtska kOI11i's ija (CIASTR). * : V teh organih imda .Jugos la vija ŽL' mnogo predstavnikov. mL'li drugimi :: * st a bila tudi potiprL'd:-.eonika FA I Branko Ivanuš in Božo L ll.a revic ler * * član akro balSkL' ko m i!'oijc Srcč k o Pukl. * * * t I'rir,.I'"'' P" bKiklop,diji l i/ič k, k"h " ". t * . 11I ~o:-. lo\ \,: n :-.l..i khik.lI~r:lr:-.ki I .. vod. Zagn:h 19 75 * * 1. I W/ ck. :-. 11". 2.1 .1. a\I\)r pri:-, pl'vb * * M. Mi ; ljl·I H)\i ~. polkn\' nik JLA. lk \)gr;ld * : Minilo jc dohrih lO ,('/ od i:ida l e .5pOr/IIC' !'lIcik lopcdUl' iu 1'('1110, da .H'jC ; * med 1('111 IIl(1r.\·ik(~j spn'I11(' lIilo. :hlJli l' .5/(,l'illl komisij rAl (111'1', : komi·'iUa:a * * 1'1'0.\'10 ICI ('lije - Cl VI .• komi.\·UlI:lI .'ip/o .\"uo l('tal.H\'O - CIIHi, komi·'Ua :a * * mikro/cwla - CIA1!1 iII morda .Vc J..uk ,vl1lJ druga?), 1'(,l1dar lIaJi predslm'niki * : s\'(~j(' .wddOl 'aI' ':'' l' Ich komi."Ua/t :a l'ijajo li Ia/..:O go.o c tal/ čice, /..:l{jflll/lic '(' - :. * plalll l' sklir 'l/ oSl i, tla lIili llt{jdr()lwe/1(i'~lI "('sI IlC' prodrl' l ' IcwJ.,·ko jill 'llO.\'I. * * t aslllu ;:jcma jc hil li·lIuče/..: ,\foulcj. ki j(' pred .feslimi /el; i:čJjJ/lo poro{u/ o *. * :u.H·dalJjll jadra/s ke /..:omi.\'fjc l A I ]X. in ]9. lIIarClI Ic)XO. Po/ clJlpa ".\'(' li/wje * * hilo.. * t M. MOŠA'ON * ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
erno piko - brišemo ... (Nadaljevanje z 2. strani)
vseh organ ih F Al dokaj prizadevni , čeprav imamo težave s potovanji , ker smo v Jugoslaviji dobro organizirali številne F Al prireditve kot so svetovni padalski prvenstvi na Bledu, evropsko jadralsko prvenstvo v Lescah, svetovno prvenstvo v relativu na Lošinju , evropsko žensko jadralsko prvenstvo v Subotici, svetovno modelarsk o prvenstvo v Livnem in podobna, pa ne nazadnje tudi zaradi naše neuvrščene politike in prizadevanj za enakopravnost vseh športov in vseh držav. «
Za potovanja res ni denarja in sodelovanje se odvija predvsem s pismi. Jugoslavija komaj zbere za članstvo v FAI in za tista potovanja na seje komisij. kjer je prisotnost neizogibna. Kako pa je v Beogradu?
.. Clanstvo v Predsedstvu LZJ je seveda mnogo bolj naporno in nehvaležno. Najprej večni boj za denar pri Zvezi organizacij za telesno kulturo Jugoslavije (SOFKJ ali jugosofka). Za delitev denarja imajo kriterije . ki temelje na mednarodnih uspehih. Letalci ne izpolnjujemo teh kriterijev. da bi prišli v višji plačilni razred za financiranje mednarod nega programa LZJ. Ker nim amo dovolj denarja , ne moremo ven, in ker zunaj premalo dosegamo, ne dobimo denarja! Začarani krogje tako sk lenjen. mi pa doma. čeprav imamo vrhunske športnike v vseh panogah.
Pri tem pa niti sta tus letalstva še ni
razčiščen: smo šport in spadamo k jugosofki. a li Sl110 ljudska tehnika in slišimo pod klobuk Ljudske tehnik e Jugoslavije" Torej spet večni ping-pong. Tako je jugosofka pred časom postavila na cesto modelarstvo. jadralno letenjI;! in akrobatiko. Šport je' osta lo samo p.Jldalstvo. Zdaj so nas spet vzeli nazaj. Ce nas sofka ne mara. se bomo poskusili priključiti naravnos t na pipico zveznega proračuna. Zaradi tega smo bili že pri Predsedstvu Zvezne konference SZDLJ. pri podpredsedniku ZIS Borisavu Srebricu . pri sekretarju za ljudsko obrambo adm iralu Branku Mamuli in kaj ve m kje še vse.
Pri admiralu Mamuli smo se pogovarjali tudi. kako bi Letalsko zvezo .Jugoslavije lahk o vzdrže\!ala Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in Poveljstvo vojaškega letalstva . Skleniti bi morali dolgoročni sporazum - zdaj se vsako leto posebej cufamo za količino in ce no pogodbenih nalog. Predlagali smo tudi. naj bi letalske šport ne organizacije kupo-
ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ~ KAJ
Podpredsednik FAI Stane MenegalIjIi na zadnji skupIčini ZLOS v Ljubljani (foto: Jure Pestotnik)
Zvezdni katalog Sovjetski astronomi
so sestavili katalog zvezd, ki imajo verjetno svoje planet ne sisteme in na katerih morda obstaja življenje. Agencija Tass je sporočila, da obsega ka-o talog petdeset zvezd, ki so vse bli zu sončnega sistema. Astronomi iz observatorija v Harkovu so te zvezde odkrili v dobro raziskanem delu naše galaksije, ko so iskali zvezde, katerih masa in temperatura je podobna masi in temperaturi našega Sonca.
Slcibie za JAL Japonska letalska
družba J AL letno prepelje okoli 15 milijonov ljudi na domačih in zunanjih linijah. posklepujaponske vlade pa je izgubila iz~Ijučno ; pravico za prevoz vtujini.
vale gorivo pri JLA, ki bi ga uvažala za potrebe celotne LZJ.
S Sekretariatom za ljudsko obrambo pripravljamo tudi predlog družbenega dogovora za obnovo gmotne osnove Letalske zveze Jugoslavije - svoj delež naj bi prispevali Sekretariat, štabi za teritorialno obrambo in letalske delovne organizacije .
Največ sivih las pa nam povzročajo neurejene razmere v delovni skupnosti LZJ. Tu bomo morali marsikaj korenito spremeniti: izbrati drugačno organiziranost, postaviti "prave ljudi k pravim delom«, urediti medsebojne odnose, prebuditi strokovne komisije - skratka izoblikovati popolnoma drugačno moštvo, nekatere ljudi pa tudi zamenjati!
Glede na take razmere v DS smo se člani Predsedstva dogovo rili, naj bo vsak izmed nas odgovoren za delo ene strokovne komisije. Komisije sicer vodijo predsedniki , ki pa jih tako rekoč ni~ saj na sestanke prihajajo vedno drugi delegati, ali pa še ti ne. ZLOS zdaj predlaga, naj obnovimo stare komisije, ker so delegatske ne samo neuspešne, ampak celo zavirajo kakršenkoli napredek panoge. Seveda so zdaj vse komisije samo študijski organi Predsedstva, ki po statutu LZJ, kot odgovorno telo med dvema skupščinama, lahko njihove
strokovne predloge sprejme ali pa zavrne.«
Govorila sva o težavah Letalske zveze nasploh, s čim pa se ti še posebej ubadaš?
"Neposredno sem zadolžen za zastopanje Jugoslavije v Svetu F Al in za spremljanje dela jadralske komisije LZ.I .
V FAI sem sodeloval zlasti pri prizadevanjih za sprejem letalstva med olimpijske discipline na mednarodnih srečanjih FAI v tujini in Jugoslaviji, v F Al komiteju balka nskih držav in seveda tudi v Beogradu. Sofka nas bo namreč morala vključiti v svoj olimpijski progra m in zagotoviti potreben denar, sicer spet ne bomo mogli sodelovati.
V LZJ pa se osebno precej vtikam. morda že kar preveč, v urejanje razmer v delovni skupnosti. Po tem dobim od tam kakšno poleno pod noge, po drugi strani pa še iz ZLOS kakšno - samo za kompenzacijo in boljšo koordinacijo, seveda.
Sicer pa me je Predsedstvo zadolžilo za pripravo predloga že omenjenega družbenega dogovora za obnovo gmotne osnove LZJ do leta 1990. G rc za potrebno opremo za 59 letalskih šol v Jugoslaviji . Vsaka naj bi dobila po en jadralni enosed, en dvosed , eno motorno jadralno letalo in eno vitlo . Dobili bi tudi 20 letal za padalee in 12 za akrobate, 400 reševalnih padal za jadralee in 200 ~portnih padal. Povrhu pa še 28 UL letal, oZiroma potrebno gradiVO za lastno gradnjo. Domača letala lahko naredita Elan in Jastreb, motorna pa Utva , uvoziti bi mo rali le motorje. Za akrobate in za opraVljanje izpitov za motorne pilote naj bi uvozili zli ne. Vitla in padala pa tudi lahko naredimo doma .
Gre za dobrih 2,835 milijarde novih dinarjev v 5 letih. od tega bi bil delež Slovenije razmeroma velik - 541 milijonovali 108 milijonov na leto - po cenah iz leta 1985. Za ta vložek pa bi seveda tudi sorazmerno dosti dobili. O tem mojem predlogu bo še ta mesec razpravljalo in sklepalo Predsedstvo LZJ, po tem pa lahko začnemo nadaljnja prizadevanja . Če ne uspemo, bo jugoslovansko športno letalstvo za dolgo ostalo na tleh!
Zadovoljen pa sem z izidom svojih prizadevanj za to, da bo proslava ob 100-letnici rojstva E. Rusjana na Brniku -vsejugoslovanska, se pravi prireditev Letalske zveze Jugoslavije. Organizacijo jc Predsedstvo LZJ zaupalo Zvezi letalskih organizacij Slovenije in upam tudi, da jo bomo dostojno izvedli!«
Eno "črno pi~o«, da se toliko časa ni oglasil, lahko Stanetu že zbrišemo. kako bi se na njegovem mestu znašli vi. pa tudi lažje presodite. Do slušanja - Monsieur Vice President!
MARJAN MOŠKON
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
* * * * * * * * i Po sklepu Predsedstva Skupščine ZLOS z dne 20. decembra 1985 se za i : dolgoletno delo in uspešno sodelovanje pri razvoju športnega letalstva : : v Sloveniji na Skupščini ZLOS 1. marca 1986 dodeli priznanje : * * * * * * t * * 'JI: * * * * * * * * * : * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * i ZLATA PLAKETA i * * i Zveze letalskih organizacij Slovenije ! * * * * * * * * * * * * * * * * t naslednjim tovarišem t * * i generalpodpolkovnik JLA Svetozar VIŠNjlC VP 2050 Ljubljana ! t generalmajor JLA Zvonko jURjEVIC VP 5551 Zagreb t i podpolkovnik JLA Žarko TICA VP 4067 Zadar ! t podpolkovnik JLA Bruno GOLOB RŠTO Hrvatske : t zastavnik 1. razr. JLA Miladin STOJANOVSKI VP 3363 Cerklje : * Ž * t Marko REPOV ' Aeroinženiring Brnik t t Miran FERLAN vodja jugosl. reprezentance v Italiji in Avstriji t i Janko BEZJAK AK Ptuj i t jože GRAH AK Slovenj gradec t t Avgust GREIF Ajdovščina ! t Ludvik MAUČIČ AK Ptuj t * * t Danijel NARDIN AK Ajdovščina t * * * * t ustanovi t * * * * t VOJNA VAZDUHOPLOVNA AKADEMIJA ZADAR t * * * * * * t in delovni organi~a('~ii t * * * * i JADRANSKA SLOBODNAPLOVIDBA SPLIT i * * * . * ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
~. LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo PS ZLOS Icto XI., st 3 rncHC;C 86
~
Težave t~hnične : službe, spremembe st~t~ta, in še kaj ... i Zapisnik volilne skupičine Zveze letalskih organizacij Slovenije, ki je bila v Ljubljani, dne
Prisotni: predsednik PS -Alojz Gojčič, podpredsednika PS - Leon Mesarič in Janez Bauman, sekretar PS - Mirko Bitenc, predsednik padalske komisije -Drago Bunčič, predsednik tehnične komisije Adolf Šuštar, predsednik športne komisije -Rok Golob, predsednik propagandne komisije - Gustav Ajdič, urednik KRIL - Marjan Moškon, Stane Bizilj in Janez Brezar iz DS 'pri PS ZLOS.
Prisotni delegati: AK Ajdovščina , ALC Lesce, AK Celje, AK Ljubljana, LC Maribor, AK Mur-
o ska Sobota, DLC Novo mesto, AK Postojna, OLC Portorož, AK Ptuj, AK Slovenj Gradec, AK Velenje, AK Bela Krajina, AK Brežice, Balonarski klub Ljubljana, MK Velenje, DAGL Velenje, ~MO Celje, AK Novo mesto, MK Šempeter" AK Nova Gorica, MK Domžale, MMK Logatec, AK Koper, ARK »Komarov« Lj ., ARK V.P. 1478, AK Vrhnika .
Gostje: Generalpodpolkovnik Svetozar Višnjič - V;P.2050 Lju~
1. marca 1986. -bljana, generalmajor letalstva Zvonko Jurjevič - V.P. 5551 Zagreb, generalmajor Edo Pavšič - RŠTO Ljubljana, polko'.(nik letalstva Franc Carl, polkovnik letalstva Janez Turk, Milan Primožič - ZKPZ, Miroslav Savič - Zvezna uprava za kontrolo letenja, Stane Menegalija - PK VSJ (F Al), Marko Rapovž - AP Brnik, Vojko Starovič - AP Portorož, dobitniki' plaket ZLOS in športniki leta posameznih panog letalstva.
Predsednik PS Alojz Gojčič je odprl skupščino, pozdravil delegate in goste ter podal predlog. za delovno predsedstvo organov skupščine. Podani, predlog je bil soglasno sprejet in sicer: za
. predsednika Marjjlna Moškona, za člana Mileno Cestnik in Toneta Videmška. o
Delovni predsedni/< je nadaljeval z delom skupščine in predlagal člane ostalih organov. in sicer:
verifikacijsko komisi.i.9 - Zlatka Dragoviča, Adolfa Suštarja in Janeza Grošelja"
kandidacijsko in volilno komisijo - Marka Leskovška, Gustava Ajdiča in Antona Mirnika,
zapisnikarja - Janeza Brezarja in
" overovatelja zapisnika - Franca Primožiča in Franca Jakliča .
Delegati so potrdili organe skupščine. .
' Predlog dnevnega reda dela skupščine je bil s strani delegatov potrjen in sprejet brez pripomb, oz. dodatnih predlogov. (Objavljen je bil na 16. strani Letalskega vestnika 2/86).
"i\d. 3 Izvršena je bila proglasitev naj
boljših športnikov in organizacij ZLO S za leto 1985 ter podeljena priznanja za športne dosežke v tem letu:
Za dolgoletno organizacijsko delo in pomoč pri napredku, razvoju Zveze letalskih organizacij Slovenije so bila podeljena priznanja »Zlate plakete ZLOS., 14 članom, oz. organizacijam. .
SkupIčIna ZLOS med poročilom predsednika ~Iojza Gojčlča
l '
Ad. 4 • delegatov. Razprava je tekla o okv!ru svojih možnosti, pri vzgoji nOVih letalskih kadrov. Verifik~cijska komisija je poaa- , ~roble~ih, ki niso novi in za kate-
la, p~r()č~l.o. Od 39 včlanjenih nh. re.šltev se borimo že vrsto let. or~am~cIJ ZLOS je na skupščini VSI ti. I?roble1Jli pa imajo nekje pnsotmh 27 delegacij - s tem je skupn~ Im~novalec, t.j. vprašanje
, Franc Mordej je pozdravil skupščino v i,menu AA. Že to, da so ~ilše letalske šole .nenadomestljiv Izvor kadrov tudi za prometno leta,lstv?, jih, 'obvezuje in je AA tudi pnpravlJena v bodoče nuditi vso P?moč p~i reševanju naših težav m matenalnih problemov.
po .20. členu Statuta ZLOS sku- , finanCiranja naše dejavnosti. pščma sklepčna in lahko nadaljuje delo. Predsednik tehnične komisije
Ad. 5' , \ Predsednik PS ZLOS je izčr'pno
poročal Q delifnaše organizacije v letu 1985, s smernicami za delo v letošnjem letu. V globalu je bilo delo v letu 1985 ocenjeno "kot uspešno. , Obseg dela smo v gl~vnem .zadržali v posameznih deJavnostih , pa tudi p,resegli" V bodočem delu pa moramo več
_ poz,?rnosti posvetiti dvigu kako, VOstl našega - d~la, tako na športnem, kot tudi- na strokovnem ' področju, '
, Ad.6 Realizacijo strokovnega prog
rama za leto 1985 in zaključni račun ~S Z~O~ za to obdobje so delegati preJeh v , materialih za skupščino. Na poročilo o realizaciji in zaključnem računu PS ZLOS delegati niso imeli pripomb in skupščina jih je potrdila.
/
Ad. 7 Pre~sednik samoupravne kon
trole Je poročal, da je bila na osnovi 34. člena statuta ZLOS izvršena samoupravna kontrola ' fi~ančrlo-materialnega poslovanJa PS ZLOS ter DS pri PS ZLOS. Celot~~ . poslo~~nj~ poteka po obstoJecIh pozltIvmh predpisih. Na osnovi ugotovitev je predlagala skupščini razrešnico za dosedanje vodstvo ZLOS. Delegati so sprejeli poročilo in potrdili razrešnico vodstvu ZLOS.
Ad. 9 , Na predlog delovnega predsed
nIka skupščine je bil , pred razpravo o poročilih podan še predlog srednjeročnega programa ZLOS do leta 1990, strokovnega programa ZLOS ter finahčnega plana PS ZLOS za leto 1986, Vse te pre,dl?ge so delegati prejeli v ' matenalih za skupščino in na lete, ni bilo pripomb.
Ad, 8 V razf>ravi o poročilih in
načrtovanih pianih dela v naslednjem obdobju je sodelovalo več
PS: problematika te službe in teža ve z rezervnimi deli za letala in s tem vzdrževanje letal ne bo razr~š.ljiva, dokler ne bomo spre~ memh odnosa do te službe. Nizko vrednotenje dela mehanikov v odno~u na odgovornost in pogoje dela Je vzrok, da strokovnjaki na tem področju zapuščajo naše letals.ke šole. Kaj lahko se nam zgodi, da bomo ' sredi letalske s\!zone morali zapirati šole ker ne bomo imeli mehanikov za ~zdrževanje letal.
Delegat AK SI. Gradec: neureje!lo fi~a~ciranje letalskih šol je poglavltm vzrok, da dela poklicno zaposlenih pogostokrat ne more~o p.ravilno vrednotiti. Predlagal Je rešitev, da naj bi sredstva za OD teh ljudi poskušali zbrati z združevanjem in dogovorom o namenskem, financiranju s TTKS, štabi TO, oz. posameznimi SlS. Tak način namenskega financiranja kadrov v nekaterih šolah žeJeče.
Delegat PK LZJ je informiral, kako poteka postopek za realizacijo podpisa novega družbenega dogovora za obnovo materialne osnove LZJ ' in da je bilo na zadnjem zasedanju Mednarodnega oli~pij~,ke~a kQmiteja sprejeto ~ot ,ohmpIJski šport tudi le~alstvo m sicer pan,oge: jadralno letenje, pad~!stvo m prosto letenje z zmaJI. . . ~redstavnik ZUKL, inž, Savič: Je ll~for~iral delegate o bližnjem semmarJu za upravnike letalskih šol v Beogradu, ki bodo v bodoče tudi pooblaščeni kontrolorji 'na svojih letališčih. ZUKL se bo tudi v bod<;>če priza~evala za boljšo opremljenost naših letališč. V kratkem bod.,? d~li na razpolago LZJ 180 radijskih postaj za letala nekaj transponderjev in sekundar: nih radarjev, Vsa ta oprema je name.njena izključno za opremo letal m letališč LZJ. ,
To so kratki povzetki iz razprave, na osnovi vprašanj in predl~gov za, r~ši,tev le-teh, naj se IzdelajO zaklJuckl skupščine.
Sekretar PS: je podal informacijo o osnutku novega družbenega dogovora za obnovo materialne osnove LZJ. Osnutek je izdelan načelno sprejet, vendar strokovn~ službe LZJ ne delajo dovolj inte-nzivno za realizacijo tega DD s Ad. 10 podpisniki, oz. financerji dogovo- Podana sta b~~ predloga spre-ra. memb 27. člena m dopolnitve 12
Predlagal je, da naj se na ravni in 23. člena Statuta ZLOS.' LZJ izdela kritična analiza finan- Predlog sprememb in dopolnitev ciranja letalskih šol. \ je naslednji:
. ~rav, t~.k? se postavlja vpraša- 27,. člen: ,»Mandat voljenih nje revIzIJ m rezervnih delov za funkcionarjev traja štiri leta« ' uvoženo tehnologijo _ letala in ' 12. ,člen: 10. alinea - skrbi za vprašanje deviz za ta dela, oz. vzgoj,o in pogoje delovanja stro-d~l,e. To vprašanje je treba posta- k~)vnIh amaterskih in profesional-Viti na LZJ, da sebo pričelo takoj ~Ih kadrov, ki delajo za potrebe reševati z odgovornimi instituci-' IzobraŽevanja, športa, ljudske ob-jami, kajti v nasprotnem primeru rambe in združenega dela , ter bodo ta letala ostala neuporabna. izdaja za to 'potrebno literat~ro " ~ . Na ,ravni , LZJ )e treba takoj 23. člen: lOa. alinea - imenuje !zdela~t,an~lizo dejanskega stanja delovne skupine za izdelavo stro-m deVIznIh potreb organizacij kovne literature. LZJ. ' , . ' Delegati SQ predlog sprememb
General Višnjic je pozdravil , !n .d?~ol'nite~ , Statuta ZL()S spreskupšč.ino v' imenu pripadl)ikbv ' J~li m potrdili brez pripomb. LAO m zagotovil , da bo LAO Ad. II i '
tudi y. b0doče poglabljala sodelo- .P,~ed.sednik kan,didacijske ko-vanje z nami in nam pomagala v misIJe Je predlagal PS ZLOS kan-o
/
didate za vodilne funkcije v ZLOS in sicer: • za predsednika PS ZLOS Aloj za Gojč'iča • za podpredsednika PS ZLOS Leona Mesariča in Daneta Nardina • za sekretarja PS ZLOS Mirka Bitenca - imenovanje od skupščine za naslednje mandatno obdobje
Za člane samoupravne kontrole: • za predsednika: Glinška Draga - Celje • za člana: 'I,-:ana Vogrina - M. Sobota, Viktorja Porento -ALC, Ivana Cučka - Ptuj, ~ntona ŠpacaQana - Nova Gorica.
Delegati so se soglasno odloči li za javne volitve . Izvedene so bile volitve za posamezne kandidate. Vsi kandidati so bili izvoljeni soglasno, brez vzdržanih glasov.
-Ad. 12. Podan je bil predlog, da, se za
dele gata PS ZLOS pri PK LZJ imenuje Staneta Menegalijo -podpredsednika F Al : Isti predlog je za delegata 10 ZOTKS. Podani predlog je bil soglasno sprejet in potrjen od strani skupščine.
Za skupščino LZJ, ki bo Il. aprila 1986 so bili izvoljeni naslednji delegati ZLOS: O Alojz Gojčič, predsednik PS ZLOS O Leon Mesarič, podpredsednik PS ZLOS
. O Dane Nardin, podpredsednik PS ZLOS O Stane Menegalija, delegat ZLO S pri LZJ O Bitenc Mirko, sekretar PS ZLOS
Ad. 13. Delegatska vprašanja in odgo
vori
Delegat komisije za prosto letenje - vprašanje: zakaj je bila izdana prepoved letenja z motornimi zmaji in UL letali in kO'liko časa bo v veljavi?
Odgovor: prepoved letenja je bila dana zaradi nesreč s temi letalnimi napravami. Koliko časa bo v veljavi se ne ve, ker je to področje letalstva pravno še povsem neurejeno. Komisija za prosto letenje mora prek RKPZ zahtevati ureditev tega vprašarija pri ZKPZ in zakonodajalcu.
Hkrati je bila podana pripomba na delo ZKPZ v zvezi s pripravo novega Zakona o zračni plovbi. Osnutkov določil novega Zakona ne pošljajo na vpogled letalskim organizaciJam in s tem nam je onemogočeno, da bi vplivali na posamezna določila, ki se bodo nanašala na nas - tu je tangirano tudi letenje z zmaji in UL letali .
Delegat ALC je podal pripombo na delo PK LZJ'v zvezi z njihovimi odločitvami, ki pogostokrat niso v skladu s sklepi strokovne komisije na ravni LZJ. Predlagal je, da naj bi bil v bodoče član PK LZJ tudi predsednik strokovne komisije posamezne panoge na ravni (ZJ. Delegati so se strinjali s tem predlogo!11 in so menili , da naj ZLOS da pobudo za spremembo Statuta LZJ, določila o članstvu PK LZJ.
Delegat" EM O .. Celje je sprožil vprašanje rangiranja modelarskih klubov v letu 1985. To vprašanje bo rešeno na l.- seji PS ZLOS.
ZAKLJUČKI SKUPŠČINE: 1.
Problematika tehnične /službe naj bo osrednja tema naslednje seje PS ZLOS. Strokovna komisija te službe naj do tedaj pripravi podrobno analizo stanja in predloge za razreševanje nastale problematike.
2. Na ravni Letalske zveze Jugosla
vije je treba izdelati strukturo prihodkov letalskih šol v Jugoslaviji, za posredovanje teh podatkov zveznim organom.
3. Takoj moramo pričeti reševati
vprašanje revizij in rezervnih delov za uvožena letala. LZJ mora s to problematiko takoj seznaniti odgovorne zvezne institucije.
4. I Na ravni Letalske zveze Jugoslavije je treba takoj izdelati analizo deviznih potreb za letošnje leto. Poleg potreb za vzdrževanje letalskega parka mora biti upoštevan tudi mednarodni športni program na ravni LZJ.
5. ZLOS Naj da pobudo za spre
membo Statuta LZJ in za določilo, da je član PK LZJ tudi predsednik strokovne komisije posamezne panoge pri PK LZJ.
Predsednik skupščine: MARJAN MOSKON
Zapisnik sestavil: JANEZ BREZAR
Overovatelja : FRANC PRIMOŽiČ
FRANC JAKLIČ
Visoki vojalki gostje so na nall skupičini sedeli med podpredsednikoma .... ",nnlrn proti desni): generalmajor letalstva Zvonko Jurjevlc, generalpodpolkovnik Svetozar Vlinjlc ln general
major Edo Pavlič (Foto: J. Pestotnik)
Sestav reprezentanc, državno prvenstvo, nakup 15 dvosedov . IZVOD IZ ZAPISNIKA / / - da sekretar komisije ode u
sa sastanka komisije za v. jedri- Objavljamo .. tetak .. zapl- Bitolj i da izvrši dogovor 5a AK ličarstvo PKVSJ održanog dana sni k z zadnje seje jadralske Bitolj o poslovi ma koje treba oba-21. 02. 1986 . . g .. u pr05torijama komisije Letalske zveze Ju- viti, i izvršiti koordinaciju sa dru-VSJ sa početkom u 10.00 časova goslavlje, ki je za naie jad- gim klubov/ma radi pomoci u
Sastanku so prisustvovali : Sta- ralce prav gotovo posebno organizaciji. . ne Menegalija (PKVSJ), Živa zanimiv. Moramo se najprej Frenc (VSV), Zdravko Gabrijel večkratno opravičiti: zapl-(VSS), Miran Ferlan (ZLOS), snika ie ni potrdilo Pred-Zlatko Vukičevic (ZSH), Ilija sedstvo konference LZJ (se- . Trajkov (VSM), Djemo Lekic stalo se bo iele ta mesec), (VSCG), Radovan Korda (VSJ), _ zaradi nekaterih pomanj-Zorica Boljanovic (SVI) i Miha klJlvostl celo podpisan ie ni, Thaler, Ivo Simenc, Vojko Staro- objavljamo ga neprevede-vič, Franc Peperko, Petar Bugar- nega ln v celoti, delno zato, ski, Miodrag Bugarčic, Ivan Filko, ker nam ga je uspelo tako Dragoljub Savin, Miodrag Gat- pozno dobiti, da celo za olin, lIčo Panovski . kak rien koli prevod ni bilo
Prihvačen je s l edeči dnevni red: več časa, delno pa tudi zato, 1. Usvajanje zapisnika sa pred- da ne bl v prevodu kakine hodnog sastanka, 2. 1 zveš taj o misli popačlllj .In tretjiČ -uče!!cu na takmičenju Austraglide zapisnik je Izplsan z raču-'86, 3. Tok pripre ma za 31 ~ nainika brez iumnlkov, pa Prvenstvo Jugoslavije i I. Prven- morda kakien mehki all trdi stvoza žene, 4. Odredjivanje ni čisto na svojem mestu ... reprezentacije za nastup na Ev- Namen opravičuje sredstva, ropskem prvenstvu F.A.I. klase pravijo, pa naj bol - Mengen, SR. Nemačka , 9. 6. - UREDNIATVO 29. 6. 1986. g. i Evropskom prvenstvu kluba klasa - Rieti 1 ta- . \ija 9. 7. - 19. 7. · 1986. g., 5. 2. Ferlan je podneo pismeni Predlog ZLOS-a o osnivanju izveš-taj za A USTRAGLI DE 86 reprezentacije, 6. PravilnikI. o koji je usmet.o obrazložio. Poseb-izboru članova reprezentacije, 7. no je istakao veliku pomoč JATa Razno: obveštenje o pozivi ma na Jadranske slobodne plovidbe kod medjo takmičenja, obavešte~je o i odlaska ekipe na . ovo takmičenje. statusu VUK-T, obaveštenjeo Podvukao ie veliki uspeh naših p.r?gramu na~av.ke dvose~ih jed- · takmičara: Simenc 7, Peperko 9, a nhca, predstoječi društveni dogo- ' Starovič 19 od 33 takmičara iz 12 vor o obnavljanju materijaine zemalja u standard klasi . baze VSJ, komisija za V. jed." Troškovi su u Australiji bili F.A.I. I· 11.500 $
Zaključci po tačkama Dnevnog , Pripreme za' odlazak ' na SP reda: treba otpočeti 6 meseci ranije.
l .. Zapisnik sa prošlog sastanka . Komisija je zaključila da se rad-je prihvacen sa sledečim primed- nim organizacijama koje su po-bama: , mogle ovaj nastup uputi pismo sa
- ad 3. predposlednji stav - . izveštajem i zahvalnošcu. Poseb-da komisija traži da predsedništvo no treba uputiti članak za J ATov raspravlja o uzrocima promene list. vodje reprezentacije za nastup na - Komisija je zaključila da.se VSJ 19. SP. zahvali i organizacijama koje su
- takodje je upučena gene- pomogle odlazak na 19. SP. r~lna . primed?a ?a nije rešeno 3. Komisija ·je zak ljučila da se pitanje finanSIranja pa su reprc- preduzmu sledeči koraci radi zentativci za 19. SP morali sami uspešnog organizovanja 31. PJ u
, da , traže sponzore. (briše se V J. »privatna«~.. - ' - da sekretar komisije pri-Don~t. je ~.klj~čak .da se premi potsetnik o organizaciji
pod~osl.lzveštaj štaje uradjeno po - da sekretar PKVSJ uputi zaključclma predhodnog sastan- pismo AK Bitolj da je organizator ka . 31. PJ ' U VJ.
- da se pravl!rik takmičenja prečisti i da se. član 1817 menja tako da se indeks ne računa na rastojanje ako takmičar ima brzinu.
- da se pravilnik dostavi 30 dana pre početka takmičenja
Uvezi održavanja 1. Prvenstva Jugoslavije u vazd. jedriličarstvu za žene komisija je zaključila:
- da se ne održi 1. PJ u VJ za žene u Subotici
- da se u okviru juniorskog prvenstva Vojvodine održi medjurepubličko otvoreno takmičenje za žene .
Komisija je zaključila da VSJ prikupi podatke o republičkim i pokrajinskim takmičenjima ida u vidu kalendara obavesti sve VSRVSP.
4. Nakon diskusije i obaveštenja o mogučnosti uključenja šestog takmičara na 3. Evropskom prvenstvu F.A.1. klase komisijaje usvojila s ledeči predlog za sastav reprezentacije: "
Za 3. Evropsko prvenstvo F.A.1. klase - Mengen , SR . Nemačka 9. do 29. i!Jna 1986. g. Ih tvo Šimenc
. ,ALC 3562,6 .bodova 2. Franc Peperko, Celje 3519,8 3. V'ojko Starovič, OLC 3509.1 4. Miodrag Gatolin, N. Sad 3402,2
5. Igor Kolarič, Ptuj 3375.8 6. Miha Thaler, ALC 3364.9
Za 4. Evropsko prvenstvo -klub klasa - Rieti, Italija 5. do 19. avg,ust 1986. g. 1. Ivo Simenc, ALC 3562,6 2. Janez Stariha, LjUbljana 2948 (brani bronzu) 5. Miodrag Gatolin, N. Sad 3402 2 6. Igor Kolarič, Ptuj 3375,8 '
Rezerve . 1. Miha Thaiei , ALC 3364,6 2. Marjan Medič, Ljubljana '3309 ,3. Vladimir Pfeifer, M .• Sobota 3137,9 4. Ziva Frenc, Zrenjanin, . 3 112,9 5. Črtomir Rojnik, Celje 3065,6
6. Ivan Filko. N. Sad 7. Bogdan Lilija, Celje.
2735.3 2735,2
Stručna ekipa ~oja če voditi pripreme i nastup je: Miran Ferlan, Radovan Korda. Zdravko Gabrijel, Jusuf Midjic.
Za vodju reprezentacije je prt:dložen Miran Ferlan.
Komisija je konstatovala da nemarno trenutno pogodnu ličnost za trenera, ali da treba nastaviti pot~agu za pogodnom ličnošcu , usaradnji sa VSR- VSP. kod nas ili u inostranstvu. Takodje treneru treba stvoriti uslove za rad ' sa reprezentativcima.
Pošto je potrebno na Komisiji F.A.I za jedriličarstvo izboriti učešce 4 takrničara u stabnard krasi kao i podneti izveštaj o 4. EP za žene u Subotici potrebno je obavez[lo prisustvovati komisiji. Po~to Ziva Frenc ne može zbog službene sprečenosti komisija predlaže da ide Zdravko Gabrijel a u slučaju njego e sprečenosti da ide Radovan Koroa .
5. Komisija je zaključila da se na . osnovu predloga ZLOS-a izrad i novi kompletniji predlog. Sedište reprezentacije ne može biti
van Beograda odnosno van VSJ . . Potrebno je otvoriti poseban žiro račun . Za izradu novog predloga su zaJužt:ni: Vojko Starovič, Miran Ferlan i Radovan Korda.
6. Odredjen je Miha Thaler da do sledeceg sastanka pripremi novi pravilnik o izboru članova reprezentacije.
7. Razno: - Komisija ' je obaveštena o
priznavanju F.A.I od strane M.O.K. i to sportova, padobranstva, jedri- . ličarstva i zmajarstva i da ce u buducnosti ta odluka imati velikog uticaja na razvoj jedriličarstva.
- Komisija je obaveštena šta se preduzima da se skine zabrana sa VUKa. Bice izvršene odredjene modifikacije na jednoj jedrilici a kada se usvoje bice modifikovane sve jedrilice .
Dat je niz primera~ nesolidn_o.g poslovanja F AJ Vršac.
- Komisija je obaveštena o nameri SSNO da finansira nabavku 15 jedrilica. Mogucnosti su nabavka Košava, OG-500 ili Blanika. Nakon razrnatranja svih opcija komisija predlaže: da se uzme maksimalan broj OG-500 a
što Elan ne može da isporuči da se uzmu Blanici . Košava se ne preporučuje zbog nepouzdanog statusa ineizvesnih rokova izrade (primer VUK-T).
Za naredni Društveni dogovor tražiti od, Elana da razvije verziju za OG-500 Trener za obuku.
Od Elana zatražiti konkretnu pon udu - cene irokove isporuke.
- Komisija je upoznata sa . pozivom na akrobatsko takrniče
nje na jedrilicama uPoIjskoj i za jedriličarsko takrničenje Socijalističkih država u Rumuniji. Odlučeno da se ni na jedno takrničenje ne ide. I - Stane Menegalija je izvestio komisiju o izradi, novog Društvenog dogovora o obnovi materijaine baze VSJ, i o zauzetim opredeljenjima. <
- Gatolin je obavestio da JAT radi na otvaranju svog aero kluba.
Predsedavao: STANE MENEGALIJA Član predsedništva KVSJ '
Zapisnik vodio: RADOV AN KORDA
Sekretar Komisije
Poročilo tehnične komisije ZLOS o delu v letu -1985 Tehnična komisijaje v letu 1985
svojo dejavnost opravljala na naslednjih 'področjih:
1) dvig strokovnega znanja letalsko-tehničnega osebja
2) sodelovala pri pridobivanju kadrov za dela in naloge letalskih mehanikov , 3) urejevala delovne in življenj
ske pogoje tehničnega osebja 4) nadaljevala s prizadevanjem
. za reditev problematike ,nabave rezervnih delov in generalnih popravil letal . .
5) aktivno sodelovala pri spreminjanju letalsko tehničnih predpisov ..
Posamezne naštete dejavnosti je komisija opravila v pretežni meri na seminarju v Portorožu, kjer se je letalsko-t~hnično osebje seznanilo z letalsko-tehničnimi predpisi in opravilo teoretične in praktične izpite iz požarne varnosti in s tem zadostilo zakonskim predpisom.
Posebnih uspehov pri pridobivanju novih kadrov za dela in
naloge letalskih mehanikov ne beležimo tako, da ima vrsta letalskih šol probleme s tovrstnimi kadri. Ob zaključku leta 1985 je imelo le 5 le'talskih šol urejeno vprašanje tehnične službe. Vse ostale šole (skupaj 7) pa imajo probleme nedošolanih kadrov, ali pa jih sploh nimajo.
Problem je obravnavalo tudi predsedstvo ZLOS, ki je sprejelo tudi ustrezne ukrepe, vendar se stanje ni _ izboljšalo. Problem so osebni dohodki in delovni pogoji. Življenjski in delovni pogoji še vedno niso urejeni, enako tudi ne bonificirana doba, katera je v drugih republikah že urejena. Zadeve niso urejene predvsem zato. ker uprave letalskih organizacij šc vedno niso doumele porreqnosti teh ~Iužb in njihovega ustreznt:ga nagrajevanja.
Vzdrževanje letalskega parka je še vedno problematično zaradi pomanjkanja rezervnih delov, kar
. je čutiti, tako pri ~oženih. kot tudi pri domačih letalih. Pre-
dvidena je bila vrsta rešitev, žal pa se zadeve niso razrešile zaradi znanih problemov pri uvozu .
S strani predstavnika tehnične komisije Slovenije je bilo na seminarju tehničnih služb Jugoslavije p~dano vrsto predlogov za nekaterro konkretne rešitve v zvezi z go~vom, rezerynimi deli,generalnimi popravili, žal pa je ,,-e ostalo samo v zapisnikih.
Komisija se je aktivno vključevala v spreminjanje letalskotehničnih predpisov, ki se POSIOPno spreminjajo in dopolnjujejo, predvsem se je ukvarjala s pripombami, da predpisi ne morejo biti enaki za gospodarstvo in športno letalstvo in, da mora priti do določenih korektur s podza
'kanskimi akti. . . Poročilo 'pripravil : • ADOLF SUST AR,
predsednik komisije
Puroči!o je bilo sprejeto na seji tehnične komisije 5. 2. 1986 v Portorožu.
sprejela porOČilO samoupravne kontrole ln vse zaključne račune . . ~
Zaključni račun prihodkov in qdhodkov ZLOS za leto 1985 PRIHODKI:
ZTKOS ZOTKS . TKS Slovenije PIS PZ SZPZ SlS za letališko dejavnost LZJ pogodba za ZSNO LZJ pogodba LZJ pogodba . RŠTO pogodba RŠTO prevoz goriva V.p. 2050 Ljubljana -pogodba 5. pokal Branko Ivanuš gorivo 100 LL - akontacije jadralna reprezentanca Rieti jadralna reprezentanca Av.stralija prodaja goriva prodaja goriva prodaja goriva Ajdovščina za RIS Ditel vračilo za nerealizirano gorivo Krila - pogodbe, naročnina , reklame prodaja deviz . prodaja mod. materiala prodaja olja Shell ., Skupaj
ODHODKI:
OD z dajatvami zaposlenih pri PS ZLOS OD za pogodbeno delo najemnina, ogrevanje pisarniški material zavarovanje uradni list, revije PTT usluge fotokopiranje in tisk seje PS ZLOS - dvorana . vzdrževanje strojev reprezentanca
din 5,061.000
210.000 200.000
1,577.000 50.000
150.000 3;927.015
213.800 470.835
1.635.000 300.000
1,927:478 1,063.319
,15,700.558 1,842.316
330.000/ 131.280
1,294.840 340.000
30.000 1,129.879 2,136.330
418.317 38.351
348.030 40,525.349
din
2,745.550 910.754 275.388
32.733 1.299 7.600
72.223 183.849
6.800 13.540 2.520
potni stroški: - seje na VSJ - organizacijski - ogled letališč RSNZ Otok DC-3 miting 1986 provizija SDJ( . SISEOT - članarine družbena prehrana prevozi na delo plakete in medalje ZLOS seminar upravnikov in mehanikov
I jadralni šport: • - državno prvenstvo ~ potni stroški - reprez. SP Rieti - organizacijski stroški - reprezentanca - Avstralija - republiško jadra. prvenstvo padalski šport: ' - državno prvenstvo - trener Bunčič Drago motorni šport: - 28. JAR modelarstvo - material . meteosat - razlika pogodbe: - i'nternat v M. Soboti - internat za ŠROA 'v Ptuju - trenaža pilotov - šolanje padalcev RŠTO pogodbe V.p. 2050 LjUbljana - pogodbe kontrola pogodbenih nalog radijske postaje Ditel 5. pokal Branko Ivanuš nakup olja Shell gorivo 100 LL avans Petrolu • stroški revije Krila 'za leto 1985 prenos na' sklad solidarnosti prenos na sklad skupne porabe razni izdatki
Skupaj
din 62.889 92.313 24.445 18.837 19.380 41.965
2.088 79.620 54.342
129.685 256.302
200.000 30.670
1,708.229 79.453
2,325.745 5.110
300.000 120.000
270.000 317.664 136.881
2,089.obo 678.000 748.000 228.000
2,550.000 1~449 .000
44.387 97.636
975.441 348.029
1~.439 .079 '3.192.921
173. 102 50.000 85.605
38.674.077
Preselek mah 1,851.272 din ter prenos iz let~ 1984 v višini 1,731.017 din, kar znaša skupaj 3,582.289 din. .
Od tega so naslednje obveznosti: 261.479 din za gorivo 120.000 din za modelarstvo 100.000 din za sklad skupne porabe 300.000 din za poračun OD
Čisti dohodek znaša 2,800. lO din' i·n se prenese v prihodke za leto 1986.
Pripominjamo, da smo od skupnih prihodkov pokrivali deficit revije Krila za leto 1985 v višini 616.591 din .
MIRKO BITENC, sekretar P~ ZLOS
Zaključni račun sklada solidarnosti PRIHQDKI:
SlS za letališko dejavnost . letna članarina članic
Meteosat - participacija PS ZLOS prenos po zaklj. računu 84 Ajdovščina za Ditel
din 250.000 600.000 200.000 173.102 100.000
li-
vračilo anuitet obresti na kredite članarina klubov prenos iz leta 1984 Skupaj
ODHODKI:
Krediti klubom provizija SDK .. Skupaj Prenos · v leto 1986 Skupaj ,
1,323.102 877.000 L86.090 284.000
2,50i160 5,277.352
din 3,600.000
10.709 3,610.709 1,666.643 5,277.352
Zaključni račun revije KRILA za 1985 PRIHODKI: TKS Slovenije PIS PZ SZPZ SlS za letališko dejavnost Naročnina, reklame, pogodbe Skupaj:
ODHODKI:
180.000.- din 60.000.- din 50.000.- din
150.000.- din 2.136.330.- din 2,576.330.- din
Tisk revije in odpošiljanje 2,891.307.- din Adrema in vrečke 97.934- din Potni stroš ki 8.583.- din PTT st roški 5.283.- din Honorarji 179.160.- din Materialni st rošb 10.653.- din Skupaj:' 3,192,921.- din
Izguba znaša 616.591.- diIi, ki smojo pokri va li iz prihodkov PS ZLOS. I .
Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC
, Predračun ZLOS za 1986 PRIHODKI:
din ZTKOS za delo PSZLOS 5,000.000 .ZOTKS za program PSZLOS 300.000 RŠTO pogodbe za trenažo pilotov 3,276.000 VSJ pogodbe za KVL 4,200.000 V.p,2050 Ljubljana pogodbe za trendo 2,000,000 Naročnina revije Krila 1986 3,000,000 .Pogodbeno sofinanciranje revije Krila in reklame 1,500,000 TKS Slovenije za Krila 300.000
_ PIS PZ sofinanciranje programa ZLOS 1,600.000 RŠTO dolg iz leta 1985 200,000 ZTKOS za seminar 150.000 Ostali prihodki 300.000 Skupaj 21 ,826.000 din
ODHODKI: din
OD z dajatvami OS pri PSZLOS 5,064.000 Režijski stroški PSZLOS 1,433.000 Seminar v Portorožu 300.000 Priznanja ZLOS 200.000 Revija Krila, celotni stroški 1986 5,000.000 VSJ pogodbene naloge 3,800.000 RŠTO pogodbene naloge 3,000.000 V.p.2050 LjUbljana pogodbe 1,800.000 Modelarstvo 200.000 Jadralni šport 100.000 Motorni šport 100.000 Padalski šport 100.000 Rep. padalski trener (Drago Bunčič) 120.000 Rezerva PS ZLOS 609.00q Skupaj 21,826.000 din
Ker niso znani še vsi prihodki, predlagamo skupščini , da pooblasti PS ZLOS za rebalans predračuna PS ZLOS za leto 1986, ko bodo ti podatki znani. .
MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS
frogram del;a, tehnične komisije ZLOS za leto 1 9~6 Tehnična komisija bo v letu. Poročilo o seminarju za letal- sejo, kjer je spr~jela poročilo o .
1986 usmerila dejavnost na nasle- sko tehnično osebje od 3. do 6. delu za l~t~8~985 ln progralf!1ldela , . dnja pOdročja: februarja 1986 v Portoro!u za blet.oh' dOhoJ~~h r~:r~=~ih ~e~
. . b- . ose ni 1) nadaljnje dopolnilno -IZO . Na seminarju so bili navz~čl: hani kov. \
raževanje kadrov Milan Jukič iz ALC Lesce, VOjteh 2) izboljšanje delovnih in živ- Hladnik iz ~K Ljubljana,. Iztok
ljenjskih pogojev tehničnih delav- Kompara iz AK Ajdovščina, cev in njihovih OD Janez Podbevšek iz AK Postojna,
3), rešitev problema uvoza re- Vilko Tomašič iz AK Ptuj in zervnih delov in generalnih po- predsednik tehnične komisije Adolf pravil letal Suštar. Kot strokovna delavca sta
4) nadaljnja akcija za spremi- . na seminarju sodelovala: inšpek-njanje letalsko-tehničnih predpi- tor Ljubiša Džordževic in Jože sov Hladnik iz AA Ljubljana. . .
1. Izobraževanje: . . Na seminarju je letalsko-tehnl-a) spoznavaje vodenja d<;>ku- čno osebje obravnavalo letalske
mentacije o letalskem matenalu, nesre~ in izvedbo plana 1985, lasti JLA. skupno z upravniki letals~ihšol. Rok: februar 1986 V nadaljevanju seminarja I?a so Nosilec. Komisija /' letalski mehaniki obravnavah po-
b) vzdrževanje sitema IRE. ročilo o poteku seminarja tehni-Rok: februar 1986 čnih služb Jugoslavije, ki je bil od. Nosilec: Komisija 22. do 24. aprila 1985 v Vršcu. c) tečaj za vzdrževanje plasti- Na seminarju so obravnavali
čnih jadralnih letal. tudi problematiko Vodenja do-Rok: marec 1986 kumentacije za materialna sreds-Nosilec: komisija, proizvajalec tva ki so last JLA in razdolževa-
ELAN nje' dotrajanega materi~la in r~-d) priprava za polaganje izpitov zervnih delov. Ker gre tu za
za . pridobitev dovoljen) ~ delo, vodenje posebnih dokumentov, je obnovo in za delo na tIpIh. bi Id sklenjeno, da mora sleherna
Role celoletna naloga letalska organizacija, ki ima v ( Nosilec: komisija, komisija za uporabi_ material last JLA. ob-
izpite vezno nabaviti predpisane ob-2. nadaljevanje akcije za izb- razce in dosledno voditi doku-
oljšanje življenjskih in delovnih mentacijo, kot to zahteva ustrez-pogojev ter kadrovska problema- na služba JLA. tika. -
Rok: celo letna .naloga Nosilec: komisija. predsedstvo
ZLOS, izvršni odbori letalskih orpnlzacij I
3. Akcija za pridobitev uvoznih pravic za rezervne dele in iskanje najboljših ponudnikov.,za generalna popravila uvoženih letal. .
Večletna akcija ni rodila uspehov, zato je nujn~. da se.p'roblem razreši takoj. kajti na senJI uvoženih letal bo treba v treh letih opFaviti generalna popravila. Zato je nujno, da se \ reševanje tega problema i>re~ese , v Letalsko zvezo JugoslavIJe.
Rok: stalna naloga Nosilec: predsedstvo ZLOS 4. Spremijanje in dopolnjevanje
letalsko te/tničnih predpisov. . Rok: stalna naloga Nosilec: komisija
Tehnično osebje je bilo tudi obveščeno. da se morajo' vse letalske organizacije takoj r~zdolžiti vsega neuporabnega v~Jne: ga materiala (letala. r~~ervnl . d!:1i in padala) po navodilih: ki J~h bodo prejele na osnovI danih predlogov za odpis. .
Udeleženci seminarja so na osnovi programa dela poslušali predavanje o vzdrževanju. ele~tričnih. radijskih naprav ln instrumentov in s tem pridobili nekaj osnovnih strokovnih znanj za delo. S strani tehnične službe AA pa je bila ponujena vsa podpora za razrešitev tehničnih problemoV, ki bi nastali pri delu in. ~i b~ jih lahko razreševali v tehnični bazi AA.
Tehnična kOll1isija je na seminarju opravila tudi letošnjo prvo
Zapisnik seje tehnične komisije ZLOS 5. februarja 1986 y Portoro!u v hotelu Lucija
Navzoči: inšpektor Ljubiša Džorževič. Milan Jukič iz ALe Lesce, Vilko Tomašič iz AK Ptuj, Iztok Kompara iz AK: Ajdovščina, Janez Podbevšek iz AK Postojna. Vojko Hla~nik iz ~~ LjUbljana in predsednik komiSIJe Adolf Šu~tar. 1) Pregled zapisnika zadnje sl!je 2) Pregled dela in s~stava poročila za leto. 1985
Pod tb točko dnevnega reda so obravnavali vsa prizadevanja komisije za izvedbo zastavljenega programa. vendar je bilo ugo~ovljeno, da nekaterih zadev. ki s~ vitalnega pomena za delo tehničnih služb in kljub obravnavi na predsedstvu ZLOS. ni bilo mogoče razrešiti. Posledice so vidne. saj v več kot polovici letalskih šol primanjkujejo letalsko-tehnični kadri. Sprejet je bil sklep: da je treba ~ vsemi akcijami. ki ~o bile sprejete v letu 1985 nadalJevati tudi v letu 1986. predvsem v smislu urejanja osebnih dohodkov ter življenjskih in ~elovnih pogojev tehničnega osebja. Nadaljuje naj se tudi akcija za pr.dobitev rezervnih delov. - . 3) Predlog programa dela za leto 1986 4) Razno . " .
tZdelan Je bil nepopoln pregle~ neUo osebnih dohodkov mehanikov: AK Ptuj 46.000.00 d~n AK Ljubljana 7~:OOO.00 d!!,! + za izvršenih 7 letalskih dni v mesecu dodate,k 30.000.00 din .+ za vsak l000-urni pregled 50.000.00 din AK AjdovšČina ' ALC Lesce • AK Maribor 1
41.000.00 din 65.000.00 din
(Majcenovič) 64.000.00 din II (Sunderla) 58.000.00 din
Zabeležil: ADOLF .ŠUŠTAR