{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEL) Dashi kmalu na pot 19. marca po večletni pre­kinitvi je Mostar spet do­bi.lletal~ko "NeW z Beog­radom in Zagrebom, za katero bo poskrbel ljubljanski letalski pre­voznik Inex-Adria Aviopromet. Na teh progah bodo vozila nova kanadska letala dash 7 s 50 sedeži. V Beograd in nazaj bodo letala vsak dan razen nedelje, v Zagreb pa za zdaj samo ob sredah in sobotah. Že za april načrtujejo polete vsak dan tudi v glavno mesto Hrvaške.

Se tretii DC-lO

(Tanjug)

Flota našega najve­čjega letalskega prev­oznika Jata bo od 20. marca večja še za enc potniško letalo tipa DC-lO, tretje, ki ga bo Jat premogel. Le­talo bo na progah medcelinskega prome­ta , jatovci pa so si ga sposodili za deset let: po petih letih imaj e možnost, da letalo od­kupijo. Prva letalska proga nove desetke be v Kanado. Če bo letalc zasedeno, se bo 282 potnikov z njim prvič napotilo čez lužo 1. aprila letos. Tako bo­do na tej progi zame­njali letalo boeing 707, ki ni bilo tako udobno, kot je nova desetka.

(VEČER)

Posojilo za A-320

Zahodnonemška vla­da je odobrila konzor­ciju Airbus (v njem sodelujejo izdelovalci

. letal iz Francije, ZRN, Velike Britanije in Špa­nije) do leta 1990 sku­pno 1,5 milijarde mark brezobrestnega posoji­la za razvoj novega ti­pa letala A-320 (s 150 sedeži), ki naj bi ga začeli izdelovati 1988.

(PO DELU)

Proti gozdnim požarom tudi z letali ZlOS

ZLOS se že od leta 1980 dalje aktivno prizadeva, da bi odgovorni v republiki in regijah za to področje vključili v sistem preventive za odkrivanje gozdnih poža­rov tudi letala ZLOS.

Udeležili smo se vseh posvetovanj za Primorsko regijo (v Ilirski Bistrici leta

Naše športno letalstvo je dobilo pred dnevi veliko mednarodno priznanje, ko so na skupščini mednarodne letalske zveze (FAI) v Los Angelesu izvolili za podpred­sednika te organizacije našega znanega letalskega delavca Staneta Menegalijo, ki bo to odgovorno funkcijo opravljal š tiri le­ta_ Stane Menegalija je bli doslej predsed­nik Letalske zveze Jugoslavije, dva man­data pa je bli tudi predsednik Letalske zveze Slovenije_ Novi predsednik FAI ježe dolga leta pilot in je član Alpskega le­talskega centra v Lescah_ Mednarodna le­talska zveza, ki Ima sedež v Parizu, zd­ružuje 78 držav, podpredsednik te orga­nizacije pa ima med drugim na skrbi športne programe zveze, mednarodni tekmovalni koledar, obenem pa tudi vs­klajuje Interese posameznih članic. Stane Menegalija je bil doslej med drugim dalj časa član komisije za mednarodne odno­se pri jugoslovanski letalski organizaciji, zato je znan v mednarodnih letalskih krogih.

1980, v Novi Gorici leta 1981, v Postojni leta 1982, v Kopru leta 1983 in v Ajdo­vščini leta 1984) ter dokazovali prednosti odkrivanja gozdnih požarov iz športnih letal. ZLOS ima namreč cca 150 motor­nih in jadralnih letal, ki letno naletijo preko 20.000 ur in to prav v času, ko je največ gozdnih požarov.

Kljub našim naporom nismo uspeli športnega letalstva na področju Krasa vključiti v sistem preventive za odkri­vanje gozdnih požarov, čeprav imamo prednosti v tem, da točno lociramo mesto požara in tudi smer širjenja . To velja za Primorsko regijo , kjer odgovor­ni za to področje iz neznanih vzrokov ni­majo posluha za to sodelovanje. OLC Portorož je v ta namen s pomočjo CZ in LO nabavil radijske postaje za Sežano, Koper, Izolo, Piran in Buje za hitre intervencije v slučaju odkritega požara iz zraka . Vse to se danes ne uporablja, razen v Bujah v SRH, s katero OLC Portorož v tem oziru zelo aktivno sode­luje na osnovi vsakoletnega dogovora.

V notranjosti Slovenije pa je to vprašanje rešeno le v SI. Gradcu s pogodbo med aeroklubom SI. Gradec in SlS za gozdarstvo GGO SI. Gradec ter v N. mestu med DLC N. mest o ter GG N. mesto, GG Brežice in GG Kočevje tudi pogodbeno. V ostalih devetih letalskih centrih v Sloveniji to vprašanje ni rešeno.

Takšno stanje je pokaza la analiza, ki smo jo naprav ili za leto 1983. O tej problematiki in pobudi ZLOS smo pismeno obvestili tudi Zvezo samojic pravnih interesnih skupnosti SR Slove­nije za varstvo pred požari (23. 8>1983 ter 31. 1. 1984) z željo, da tudi 'ZLOS Vključijo v sistem preventive za odkri­vanje gozdnih požarov. Dne 16.9. 1983 smo prejeli odgovor, da bo naš predlog predložen v obravnavo odboru za tehni­čna vprašanja in da nas bodo o odločitvi pismeno obvestili. Bliža se čas gozdnih požarov, ZLOS pa še ni prejela nobene­ga odgovora.

MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

stran 4

stran 8

stran 13 tiH l b 4 ~

IHE! U wn ~

im r.o.~IfCll!(, ~ ~ !; , ~ '(:~· . l ~S'" ~H Yel . l Yl4.l1

.• :~:I.ll 1IoC'> l l ~l9 l~ A l~LJU /ClC rOGl l l ~H

lU! HII IIUS C~ i U ~ H~'O J5C," I ~ CU lIli 16" i~ e," l U , luR bs un ~SC _ • • E' US~/J15N.

110U l ti ~ l U8U '999 Hk ) ~SC 11 5 ~'SI " . lISA ln 1 YR eI ) ~ '\I '_BR 6SC ~ ~ . I! ~,o 1 H08J1 It~PO 1?-1 UH u fG. SlTCIllSH tlSt IHH 9~9q ~SCI" SHt a) Hill 1' 11 LT U ~ n, j H U IU R 8SII 11 I lf t l 1 ~ !l ~ UDU \l U & S99~ 21P.(U 55'''5 81S I ~5 11/ tiS) ~H~' 1I~ ~ In ~ HC'St I ~"f 11 1S ~

stran 16

stran 20

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIV MAREC '84 ST. 3 Vodstvu Zveze letalskih organizacij Slovenije je minula volilna in program­

ska skupščina naložila močno nehvaležen posel: doseči vsaj tisto, kar smo zahtevali že na zadnji in na več prejšnjih skupščinah! Veliko dobre volje in vztrajnosti bo še treba, zato za "funkcionarske stolčke" ni bi/o nobenega pravega zanimanja ... Sicer pa preberite predsednikovo poročilo na naslednji strani in zapisnik skupščine v Vestniku. - Mojster Taras nadaljuje s predsta­vitvijo letal, ki jih lahko sami zgradite. Vse kaže, da nam bo pri današnjih, in zlasti pri jutrišnjih cenah, ostala komaj še ljubiteljska gradnja za obnavljanje našega zračnega ladjevja. - Naša dekleta in žene skušamo ob njihovih pri­zadevanjih za enakopravnost malce ohrabriti s prispevkom o pilotki Marjani, ki je prva med njimi dokazala, da se da devetko tudi z nežno ročico varno pripeljati na tla. - Za vse, ki se morajo ukvarjati z vremenom, bo prav gotovo zanimiv in koristen napotek za ceneno, hitro in enostavno uporabo dunajskega meteorološkega računalnika, oziroma njegovega spomina z bogato in izčrpno zakladnico podatkov. - Da ne bi prehitro pozabili na dve zgodovinski obletnici, še bolj pa zato, da bi se zavedli, kako hitro je pravzaprav človek osvojil atmosfero in stopil v vesolje, preberite spomine na pogumne brate Montgolfier in Wright. Si upate pomisliti, kje bomo ljudje čez nadaljnjih kratkih 80, ali celo čez 200 let?

Za padalce pa bomo kmalu potrebovali še močnejše (optične?) efekte, kot je ta z današnje naslovnice: če bi jih lahko tudi resnično vsaj podeseterili, bi bilo še vedno premalo! (Posnetek je naredil neznani gost iz Avstrije na padalski prireditvi v Sloveniji)

Ne siromašimo doseženega Letalska pošta Kako bomo leteli jutri Morala sem see dokazovati Kako priti do meteoroloških podatkov Kako je človek obvladal zračni" prostor Vestnik

4 6 8

13 16 20

"ett" Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani . Lepi pot 6 «; Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta «; Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije . uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobel i pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, zmajarstvo in balo:· narstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati , dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji o(.; Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jože Cuden , Jurij Franko, Dominik Gregl, Belizar Ker~ič, Leon Mesarič, Jure Mežnar~ič, Franček Mordej , Marjan Mo~kon (glavni in odgovorni urednik) , Jože Perhavc, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček «; Lektor: Marjan Bauer «; Na­slov uredniMva: Marjan Mo~kon , po~tni predal 33, 68001 Novo mesto «; Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem v katerem izide naslednja !tevilka - Rqkopisov in slik ne vračamo , razen barvnih diapozitivov in tujih knjig , če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami «; Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije , Lepi pot 6, poMni predal496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504, tekoči račun pri ZLOS, ~tev . 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napiŠite stari in novi nas!9v, upravi revije sporočite tudi , če revije ne prejemate redno <:r Letna naročnina 500 din , cena posamezne Mevilke 50' din '* Lektoriranje rokopisov, grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

Ne siromašimo doseženega Na volilni skupščini Zveze letalskih organiza­

cij Slovenije so se 25. februarja v Ljubljani zbrale delegacije 28 od 40 včlanjenih organizacij. Sku­pščina je razglasila najboljše športnike za leto 1983, za dolgoletno delo pri napredku ZLOS pa je 16 članov prejelo zlate plakete. Podaljšala je mandat dosedanjemu predsedniku predsedstva skupščine Alojzu Gojčiču in obema podpred­sednikoma Janezu Baumanu in Leonu Mesa­riču. Delegati so razpravljali o zadevah, ki jih naša organizacija zaradi zunanjih vzrokov že več let ne more uspešno rešiti. Zato je predsed­nik Gojčič na koncu skupščine še enkrat dejal: "Sklepov za našo prihodnjo usmeritev si torej ne kaže ponovno izmišljati, ostanimo pri že večkrat zapisanih nalogah s preteklih skupščin. Vsaj že doseženega ne smemo siromašiti!" Sicer pa njegovo poročilo skupščini o delu v minulem mandatu v celoti objavljamo:

Seznam priznanj sku­pščine ZLO S boste našli na 12. strani re­vije, športnike 1983 na 2. strani, športni koledar 1984 na 4. strani, zapisnik skup­ščine pa na 6. strani Letalskega vestnika.

Kruta rea lnost družbeno-ekonomskih razmer v Jugoslaviji, nas je tako v preteklem 1983. let u, kot I udi Icto poprej, postavi la v po ložaj, da nismo uv­ozi li niti enega motornega ne jadralnega letala, prav tako nobenega padala.

Na področju obnavljanja naš ih osnov­nih sredstev sod im , da bomo vse težje zadrževa li tako imenovano enostavno

reprodukcijo. Moto rna let a la še kar us­peš no nadomešča m o z UTVO-75 iz programa združe nih sredstev republik in po krajin. Trenutn o le ti v na ših klubih 14 letal tega tipa. Žal smo zataji li v proizvo­dnji jadralnih leta l

prvič s tc m , ko ELAN ni prišel v poštev, da bi sodelova l pri koriščenju zd­n;ženih s red stev in

drugič, z zakas nelo proizvodnjo često­krat ob ljublj e nih Košav, Vukov , v kate­rih kvaliteto se še ni s m o mogli prepri­čati.

Pri padal sk i opremi je stanje brez dvoma najtežje, tako z iornega kota športnega padalstva kot z vidika up­orabe padal za jadralno in motorno letenje.

Vse bolj se kaže nujnost , da gremo v s rednjeroč no obdobje 86-90 pred pristoj­na republiška in pokrajinska telesa s predlogom, da se ponovno podpiše DD o krepitvi materialne baze leta lstva in pada lstva za potrebe in v interesu ZLO.J, Vojnega leta lstva in teritorialnc ob­rambe. Naša sugesLija današnje sku­pščine je lah ko, da RSTO ostanejo nosil­ci sporazumevanja in podpisovanja ta­kšnega sporazuma, kot je bilo to v pretek lem (75-80) srednjeročnem obdo­bju. V primeru , da do podobncga DD, kot sm o ga že imeli v .Jugoslaviji ne

SKUPščiNA

Alojz Gojčič, pred­sednik predsedstva skupščine ZLO S

Usposabljanje za obrambo pred točo

Kot so povedali 1. marca na S.kl:pščini sa mOli pra VIlC IIlten:snc skupnosti za obrambo pred točo v osrednji Sloveniji. bo pravoča­sno poskrbljeno za učinkovito obrambo v vseh 22 občinah. na vo lj o bo l:strono šte­vi l;) raket. nared pa bodo Il:di strelci. Na Lisci. kjer je radarsko računalniški center. so pričdi z l:sposabljanjelll blizI: ISO članov po­sadk. k i bodo ml Illa ja da lje s k rbde I.a org;l- . ni/.irano obrambo pred loČo. Na obrambo prt.:d 10:':0 se pri pra \'ljajo \li­di na Primorskem, I.a­to predvidevajo. naj bi bil v Sevnici sedež k (H}n..tinacijskcga od­hnra l .lI področje osn.:­dnje. I.a lwdnc in seve­rov/.hodnc Slovenije.

(Po [)lLU)

priuc. se bojim izgovoriti beseuo , da se bo jugoslovansko športno letalstvo znašlo pred katastrofo.

K leml: pa šc dodajmo pou obo fi­nančne slike naših članic-un.štev v ZLOS. ko se približujemo številki 100 milj. potrebnih sredstev za naše delo in obstoj. ki smo jih že doslej preko 70% us­tvarja li sami z lastn im delom in žu lji , pa .Je podoba razmer. v katerih smo se znaš li dovolj zgovorna.

V ktu 1983 smo še kar zadovolj ivo reševali potrebe po gorivu, nadejajmo se, da IL.di v ktl. 19 114 ne bo težav z gorivom , verjetno bodo mnogo večji problemi z nakupom goriva. ker ne bo denarja.

Varnosti letenja . jauranja in skakanja smo v zadnjih dveh letih posvetili precej pozornosti. Ni bilo sestanka predseds­tva. ne sem inarja v okviru ZLOS, ko ne bi ana li zira li naše uejavnosti z vidika varnosti. Naj pOudarim, ua smo imeli edo uve izredni seji: enkrat predsedstva ZLOS in 5-1n.gič posvet z upravniki let a l­sk ih šo l. Za l ne moremo biti zadovoljni s tem. kar se dogaja v naših vrstah. lz­k ušnje zadnjih let zgovorno dokazujejo. da je "zimska" sezona slabo izkoriščena in ua slabo pripraVljeni pričakujemo prve l.re ktenja, jadranja in skakanja. Ponovno naglaša m. da naj bodo spom la­danski kontrolni leti dovolj veliko jamstvo za vse naše aktivnosti. da piloti . zmajarji in padalci te oretično in prak­tično obvladajo sredstvo. ki ga upra­Vljajo. Preverjanje zna nja v letenju in skakanjl' naj bo naša stalna naloga. Vestnejc sledimo analizi nesreč in ka­tastrol". Varnostne komisije. upravniki in l.čitdji naj prevzamejo več odgovornosti za nespoštovanje predpisov. ki oprede­ljl.jejo naše ddo. Takšno početje izziva nesreče in katastrofe v naših vrstah.

Ko govorim o o varnosti na naših leta­liš č ih . ne smemo prezreti srcustev. ki smo jih v zadn jih treh letih dobili iz zd­n. ženi h sredstev SlS za letališko de­ja \"Il ost. V 1elL: 19112 so naše č l anice il. lega naslova dobile 2,2 milijona din. v Iew 19X3 3.1 milijona din in za leto 19X4

:**************************************** * * : LvrLA UTALSA"i/l OU(;ANIZACI.I SLOVI:·NI.IL : * ILI'I I'OT o : : UU8UANA * * * * v * * LilllI 'illjlljelll S(' l'illIl ::ilIJOI'ilhilo //(/ l 'iI.~O .lkllp'ičil1o. Zelim *

** l'illIl .~e /lilililIje \'eliko dohrih uspe/Uli'. Sp o"'lIik 0111, ki so l ' :: * pretekleIII le/II dosegli /(Iko dohre re::ul/{lte iII častilo ::asto- * * pali .),Iol'ellijo, iskreIlo čes titalII. ** * * S tOl'llri.~killl PO::dfl/l'OIlI, * * I'FNCI:1.J Jl:RA S :

* * *****************************************

smo v planu S lS z 2,5 milijona din. Tudi ta sredst va so zlata vredna.

Da je naša osnovna najpomembnejša dejavnost kadrovanje, šo lanje in vzgoja, ni nobenega dvoma. pa tudi nekatera dejst va zgovorno pričajo. da smo v preteklih dveh letih sledili tej usmeritvi. Kljub težavam, ki smo jih imeli na poti zagotav lj anja potrebnih denarnih sred­stev za naš obstoj, delo in žiVljenje, smo zmogl i moči in v preteklih dveh letih iz­šolali 150 jadralnih, 32 motornih pilotov ter 37 padalcev. Zadovoljivo smo okre­pili svoje učiteljske vrste z 12 učite lji jad­ralnega, 13 učitelji motornega letenja in 9 učitelji pada1st va. Tako im a mo danes v ZLOS preko 130 učiteljev s 35 poklicno zapos len imi delavci: upravniki , inšt­ruktorji . mehaniki. V pedagoškem kadru tiči jamstvo za naše uspehe tudi v prihounje.

O športnih rezultatih ne bi posebej govor il , vsem. ki ste danes prejeli naša zla ta, srebrna in bronasta odličj a iskreno česti tam , sočasno pa vam želim, da vam wui v bouoče ne izostanejo uspehi. Kva­litet o našega dela pa lahko podkrepimo tudi z 59 srebrn imi .. C", 19 zlatimi ,.C· in s 3 zlatimi "C" s trem i diamanti, osvoje­nimi v jadralnem let enju.

V padalstvu pa smo bogatejši za 12 srebrnih "C·. 13 zlat ih .. C" in 4 dija­mant ne "C".

Ko ocenjujemo las tn e doscžke v prete­klih letih . zlas ti pa v zadnjem mandatu , I]e smemo prezreti sodelo vanja z .JLA. Zeli smo uspehe pri usposabljanju pilotov in paualcev v sodelovanju z voj­nlln leta lstvom, s terit orija in o obra mbo smo bist veno razš irili trenažno območje. V souelovanju z njimi pa tudi uspešno urejamo, pripravljamo za varno letenje nekatera' partizanska l e t a li šča.

K čemu pa težimo') prvič razširiti trenažno letenje na vse

pilote iz padalce, ki lahk o bogatijo koncept SLO in DS;

drugič več narediti na področj u izob­raževanja in usposabljanja pilotov in padalcev;

tretjič v večji meri kot doslej krepiti našo materialno osnovo v najtesnejšem soue lovanju z .JLA , vsaj na štiri h točkah bogatenja našega dela: skupnega reševa­nja potrebnih motornih leta l, padal, vzd rževa nj a letališč in zagotavljanje gOriva.

Zaključkov za našo prihounjo usme­ritcv si ne kaže ponovno izmiš lj a ti , teh je pri nas v letalstvu , še več pa v širši uružbi več kot preveč. Šibkejši smo pri temeljiti analIZI vzrokov stanja. še manj zavzeti pa pri uresničevanju že sprejctih nalog. Mi ostanim o pri že večkrat zapisanih na­loga h na preteklih shpščin a h .

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

Zmagovalci v Bovcu s pokali in prijatelji

Športno turistična letalska prireditev Bovec 1983

Kot je narava v zgornji soški dolini kru­ta in obenem lepa, tako so tudi člani posoškega aerokluba iz Tolmina v svojih odločitvah vztrajni in neomajni. Lanskole­tna športno turistična letalska prireditev

"PAJO", prvo domače kovinsko letalo, zgrajeno v dru­štvu BLOKE s pomočjo AK Velenje in številnih drugih letal­skih navdušencev iz vse Slovenije, je pripravljeno za preiz­kusne lete. Skonstruiral ga je Taras Krivenko iz $marja pri Grosupljem - o njegovih in društvenih prizadevanjih smo objavili daljši intervju že v junijsko-julijski številki KRIL 1980. Društvo pripravlja tudi gradnjo Colibrijev, kakršne smo opisali v predzadnji številki naše revije, hkrati pa si prizadeva, da bi stekla gradnja v aeroklubih, kar bi še bolj razširilo to dejavnost med ljubitelji letalstva.

prav to pOlljuje, čeprav v tretje in delno izvedena. Pozen jesenski datum in mu­hasto vreme nikakor nista hotela popustiti in dovoliti avstrijskim, nem§kim, švicar­skim, italijanskim in domačim letalcem in padalcem, da bi se pomerili med seboj ter stkali prijateljske vezi.

Nekateri vz tlajni so prileteli do Bovca, drugi iz Nemčije in Avstrije so se prebili do Brnika, nekaj jih je ostalo onstran Alp, najbližji iz Furlanije in Julijske krajine 50 ostali doma, ker so sproti spremljali meteorološke razmere v Bovcu.

Z nekaj več trme in vztrajnosti so prWi na svoj račun 16. oktobra 83 v tretjem poizkusu padalci.

Tekmovanja so se udeležili padalci iz avstrijskega Freistadta in Celovca, padal­ci iz Zagreba in Reke ter dve ekipi iz A LC Lesce. Glede na to dajl? bil tudi ta dan nad­vse muhast in vetroven so bili rezultati sledeči:

Ekipni zmagovalci: · (3 skoki na cilj) l. ALe [1. [,SI m 2. Avstrija 7,69 m 3. Zagreb 1. [[ ,27 m 4. ALe 1. [2,74 m S. Zagreb [1. 39,33 m

Najboljši posamezniki: 1. Božič ALe [1. 0,03 m 2. Intihar ALe [1. 0,11 111

3. Petranovič Zg. 1. O, IX 111

BOGO BAJC NOVice

Pobuda za akcijo Letalci .111/0 pač taki, da zelo radi hl'll­

limo r('zllltate sl'ojega dela. Zelo redki pa so 1i.l'li, ki tudi kritizirajo svoje dc/o. lil pr{f\' III oj prispevek danes bo celo kriličelI do izobraževanja .športnih letalcel'. Zelo radi se hvalilIlo okvalileti šolallja pilotol '.

Za .~olanje jJraktičnega pouka illlalllo . ~(' kar zadovoljive pogoje (učitelje, letala iII ostalo predpisano tehnologijo).

Za teoretičIli del .~olallja leli pilotOl' pa nima nili ena letalska .~ola O.I/lOI'llih pogojev. Učitelj, soba in nekaj .l'hl'lII, .~c Il<'

pOllIeni sodobni nazomi pOllk :a /Jodo(c letalce - .fportnike. Sodo/mi teor('lic'lIi pouk ::ahteva mnogo več. In prm' lO, kajje tisto več, naj bi razmi.ii/jali na.fi 1I{ilc/ji iII upral'niki /e'talskih .~ol Ila tudi .\alllolllil'(!I'­ni organi.

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI

V ZRN strmoglavilo vojaško letalo

Na a meriškem voja­škem l e t a li š čl> pri Spangad a le ml> je str­moglav il o vojaško le­ta lo F-4 . O ba pil o ta sta se rd il a s kat a p l> iti . N ~s reča se je zgodi la na vaja h. ko j e p ilo t cno mo lornega stroja ne nado ma izgl;bil o b­las t nad krmilo m.

(Tanjug )

Ž e na seminaJju v /'orl orožu smo bili vsi iznenadeni. k o smo poslušali izvajanje m eleOl'ologa z Brnika o sodobnih pripo­močkih za meleorološk e napo vedi. O videosislemih v naših lelah'kih šolah bolje da ne govorimo. Po vsej veljetnosli pa 10 še ni vse kal' spada v učilnico za sodobni na­zorni pouk. Spoznanje inšpeklO/jev Z KPZ. da smo prav na lem področju zelo lanki. j e ločno.

Odločilev. da bodo začeli delali nove normalive in pogoj e za regislracijo lelaI­skih šol. j e pravilna. Da pa nas ne bi novi normalivi doleleli nepripravljene. predla­gam. da ludi sami pričnemo aklivno reše­vali la problem.

MIRKO BITENC Ljubljana

"Niti pravi ultra lahki, niti pravo padalo!" pravijo za svoj novi PARAPLAN njegovi očetje pri Papillonu v ZDA. S pe­daloma za noge ga je moč upravljati levo/desno ali pa s pri­tiskom na oba zalebdeti tik nad tlemi za pristanek. Z doda­janjem plina se paraplan vzpenja, z odvzemanjem pa spušča. Proizvajalci trdijo, da so laširali začetnike po 30 mi­nutah. Krilo je standardno pravokotno padalo, na katerega je obešena enoseda gondola z dvema motorjema in dvema propelerjema na isti osi. Paraplan je težak 140 funtov (dob­rih 60 kg) in ga prodajajo po 3750 dolarjev. (Po SPORT AVIATION, foto: ParaPlane Corp.)

Konec februarja je republiški center za obrambno usposabljanje priredil v Kopru tridnevni seminar o uporabi letal pri gašenju gozdnih požarov. Ob tej priložnosti so prvič v Sloveniji predstavili Canadairov "vodni bomb­nik" C 215. Jugoslavija je pred 4 leti kupila 4 taka letala, ki imajo zdaj bazo na zadrskem vOjaškem letališču. C 215 lahko pomaga gasiti s petimi tonami vode, ki jih spusti z višine 30 m na približno 1800 kvadratnih metrov površine. Za zajemanje vode je dovolj, da je globina vode dva metra, 500 m pa potrebuje letalo za to, da se brez nevarnosti spusti tik nad vodo in se potem spet vzdigne. Clani posadk gasil nih letal pravijo, da so v dveh letih gasili približno 130 požarov, največ v Dalmaciji (Na sliki: prikaz sposobnosti Canadaira v Portoroškem zalivu - po DELU)

Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije Lepi pot 6, Ljubljana, p.p. 99

je izdala in založila:

inž. Jože Perhavc - OSNO­VE LETALS'KEGA MODE­LARSTVA (cena 100,00 din)

in Robert Bourges - PROSTO

II LETENJE (cena 500,00 din)

I Knjige vam bomo poslali po pov­zetju , če jih naročite na gornji naslov. Pri nakupu več kot pet izvodov posamezne knjige pri­znamo 20% popusta .

........ , ...... , .. . .

. : :

: "o o"

AMATERSKA GRADNJA

AL PRAV SE PiŠE ... Urednik revije je brskal po en­

ciklopedijah. našel izraz avtožiro in tudi prvega Il'orca te letaIne na­prave. pa se sprašuje. od k od beseda žirokopter.

Po drugi svetovni vojni je v ZDA živeči dr. Igor Bem'en izdelal letaIno napravo za šport in ji po­zgledu na helikopter dal . ime žirokopter. Desetletja je bil Bensen vodilni izdelovalec. prodajalec. vnet zagovornik in predsednik ame­riškega društva žirokopterašev. Njemu gre zasluga za razvoj tovrs­tnih letalnih naprav v svetu. Njegov naslednik in sedanji predsednik Ken Broek proizvaja odlične žiroplane (Gyroplane). Prqvi. da tak naziv najbolj ustreza. Ziroplan pa ni nič drugega. kakor avtožiro ...

' Takole je napisal naš zvesti in marljivi sodelavec Taras Krivenko v uvodu svojega današnjega pri­spevka. Hm, kaj pa zdaj? Več znancev me je že prijelo zajezik, ki ga uporabljamo v Krilih, in priz­nati sem moral , da smo glede tega v uredništvu. pa tudi sicer v slovenskem letalstvu močno ne­bogljeni. Zanesljivo bo bolje, ko bo izšel naš novi priročnik za jad­ralne pilote, ki ga jezikovno obde­luje štude ntka slavistike Milena Cestnik, znana ptujska jadralna pilot ka (ali se sme reči "pilotka "?). Do takrat pa se moramo nekako znajti. še zlasti. ko gre za izraze, ki jih v tem priročniku najbrž ne bo, čeprav je na primer avtogir neke vrste jadralno letalo ...

Pobrskajmo torej še po slova­rjih. Kaj pravijo:

The Merriam Webster: New International Dictionary, Second Edition 1953, stran 187: aulogiro, stran 1120: gyroplane.

The Concise Oxford Dictionarv 1954. stran 77: aulogiro (= vrsta gyroplana).

Slovar slovenskegajezika , 1970. stran 81: avlogir (tudi aviožir) je ..letalo. ki ima vrtljiva. velikemu propelerju podobna krila."

Opea enciklopedija JLZ, Zagreb 1978 (A-Bzu), stran 324: aulogir ali auložir.

Splošni tehniški slovar. II. izda­ja. Ljubljana 1978 (1. del, A-O), st­ran 47: avlogir je "starejša. he­likoptcrju podobna letaina napra­va z vrtljivimi nosilnimi ploskvami " (posebej opozarja. d a izrazavtožir ni dovoljen!). Zanimivo je tudi. da prva izdaja tega slovarja iz leta 1970 na strani 28 še dovoljuje up­orabo "ž" namesto "g", torej avl­ožir, kar pomeni "zrakoplov z vrt-

ljivimi nosil ni mi ploskvami, ki pridejo v avtorotacijo zaradi stru­janja zraka ". V prej omenjeni dru­gi izdaj i pa najdemo še izraz ci kl­ožir (bolje: ciklogir), ki naj bi pomenil "zrakoplov z vrtljivimi krili na vodorani osi ". (Ta "vodo­ravna" os se zdi malce sumljiva?)

Kaže torej, da slovenski jeziko­slovci vztrajajo, naj se v sestavljen­kah grška beseda gyros (krog) piše in izgovarja kot gi ro in ne žiro. Dovoljena izjema je morda samo pridevnik žirovni, npr. - račun (in ne žiroračun!?) , sicer pa velja: giroskop, girobus, girokompas in . morda giroplan, kar je skupno ime za vse vrste letal z vrtljivimi nosil­nimi ploskvami.

Da bi imel čisto vest, sem preIis­tai še Dudna v nemščini , francošči­ni in angleščini, ter sovjetsko in špansko enciklopedijo. O kakšnem žirokopterju (ali gyrocopterju ipd.) na žalost v nobeni od vseh naštetih knjig ni ne duha ne sluha. Gyrocopter morda res lahko velja za Amerikance, mi pa bi morali vsaj toliko počakati , da bo tudi pri nas uza konjen.

ln kaj naj pomeni beseda "žirokopter"? Nedvomno si jo je nekdo zgradil v mislih na podob­no besedo helikopter (franc. he~ !icopt~re - po Slovarju tujk, Lju­bljana 1974), ki je sestavljena iz grških besed helix (zavoj) inpteroll (krilo). To bi lahko razumeli kot "zvito krilo", torej napravo, ki ni­ma z motorjem gnanih nosilnih ploskev, kar pa za helikopter seve­da ne drži. To ime bi resnično bolj pristajalo našemu avtogiru!

ln če bi že morali sestaviti smiselcn izraz iz besed gyros in pterolI (krog + krilo), bi bilto liaj­brž gyropter. ne pa gyro-ko- pter. Vse na mreč kaže , da je 'Pri tt j "samogradnji" zlog "ko" ostanek pojma /7elix (heliko-), saj k pojmu pterol/ zanesljivo ne sliši, Il gyros pa tudi ne. Mislim, da načinu delo­vanja zaradi avtorotacije vendarle najbolj ustreza izraz avlogir (špan­sko: autogiro). ki ga priporočajo tudi tehniški jezikoslovci.

Pa se vprašam, zakaj bi se tako napenjali in na vso silo meša li že tako zmedene Slovence, če ves svet ve, kaj je avtogir. Mi bi jim nemara morali našo pogruntavščino še posebej prevajati . In če se je sl;lvni Juan de la Cierva odločil, naj se njegov izum imenuje autogiro, za­kaj bi mu to pravico zdaj kratili prav mi?

MARJAN MOŠKON

Revija Krila je objavila dva kratka prispevka o avtogirih. V enemje seznani­la bralce z avtogirom . kateregaje zgradil Helio Godnič, v drugem pa piše Egidij Gržinič o svojem žirokopterju. Nekateri bralci se še spominjajo lepo izdelanega avtogira, ki ga je zgradil Tone Magister še v času, ko amaterska gradnja ni bila dovoljena. Zaradi tega in zaradi ne­razumevanja na katerega je naletel je to dejavnost opustil.

Omeniti je, da sta v Hrvatski eden ali dva avtogira, in da so Makedonci uvozili dve takšni letali v sestavljenki, oziroma "kitu". Tako pridemo do presenetljive ugotovitve, da je od vseh letal bilo amatersko zgrajenih naj,-:eč avtogirov.

Kaj pravzaprav je avtogir? Po vrtečih krilih, ali kakor mu

~trokovno pravijo, po rotorju, je najbolj podoben helikopterju in vendar se od njega že v zasnovi in tudi po tehniki pilo­tiranja zelo razlikuje. Spomnimo se otroške vetrnice, kako se lepo vrti v vetru in še lepše če, jo pritrdimo na dvokolo, ko se z njim peljemo. Na tej osnovi deluje avtogir. Namesto otroške vetrnice so vrt­eča krila, ali rotor, ki se vrti zaradi toka zraka, namesto dvokolesa pa motor s propelerjem, ki potiska ali vleče avtogir naprej. Zaradi tega je rotor avtogira med letom rahlo nagnjen nazaj (nasprotno kot pri helikopterjih). Na fotografiji se razločno vidi, da se rotor svobodno vrti in ga ne poganja motor.

Rotorji so lahko izdelani iz lesa ali du­rala. Zadnje čase so v rabi v glavnem ko­vinski, saj imajo le-ti boljši izkoristek in daljšo življenjsko dobo. Resnici na ljubo, v Franciji in ZDA sem videl razmeroma veliko avtogirov z lesenimi rotorji . Ve­likost rotorja zavisi od teže letala. Na fotografijah je videti, da ima enosedi manjšega kakor dvosedežni in trisedežni večjega kakor dvosedežni.

Pri nekaterih izvedbah so rotorji po­vezani zgibljivo osjo in sklopko z motorjem tako, da s pomočjo motorja dobijo začetno vrtenje (približno 50 do 60 vrtljajev na minuto) in tako skrajšajo potrebno dolžino za vzlet. Bensen je raz­vil hidravlični motor z verižnim preno­som za začetno vrtenje rotorja. K. Brock

KB-2 na levi strani zgoraj zanesljivo sodi med najboljie avtogire - Ken Brock je z njim preletel od Los Ange­lesa do New Yorka. Ima pa tudi od­lične performanse za poiirek coca­cole, kot je . preizkusil na spodnji sliki avtor članka T. Krivenko

Enosedežni, dvosedežni, v ozadju pa trisedežni avtogir na zletu v Oshkoshu 1982 (Foto: T. Krivenko)

Kupčija za Douglas .

Ameriška letalska družba American Air­lines je kupila pri pr­oizvajalcu Mc DonneIl Douglas Corp. 67 letal tipa Super 80 in na­ročila izdelavo še 100 enakih letal v vrednos­ti 3,7 milijarde dolar­jev.

(PO DELU)

uporablja najenostavnejšo metodo: ro­tor za vrti kar z roko. Tako postane avto­gir cenejši, skrajša se čas potreben za gradnjo in kar je zelo, zelo pomembno, postane lažji. Zaradi tega so lastnosti KB-2 odlične.

Tako kot pri vseh letalih, še posebej pa pri avtogirih je stremeti za čim manjšo težo. Že pri nosilni konstrukciji lahko dosežemo prihranek na teži če upora­bljamo kvalitetne materiale. Primerno majhna kolesa, rezervoar v obliki se­deža, akumulator in druga oprema občutno vplivajo na težo letala . Največjo težo predstavlja motor. V ZDA upora-

Lepo izdelan italijanski avtogir je zaradi kabine pretežak­temu primerne so tudi njegove letaine sposobnosti (Foto: T. Krivenko)

bljajo zvečInoma dvotakt ne McCulloch motorje z močjo 72 KS . V primerjavi s VW 1600so občutno lažji in močnejši, pa nas performanse K B-2 ne smejo prese­nečati .

Pri nas so dosegljivi VW, ki so še vedno dovolj močni. Težo le tehje treba zmanjšati z uporabo enoj nega magnet­nega vžiga, odstranit vijo zaganjača in di­nama, uporabo Posa vplinjača, s pra­vilno izdelano prirobnico za propel er in t.d. Dobro izdelan propeler lahko tehta cca 4 kilograme. Zmanjšanju teže je tre­ba posvetiti največjo pozornost. Kako Bensen in Brock zagovarjata varnost letenja?

Pravita da avtogir ne gre v kovit. Pri ničel ni vodoravni hitrosti krmila še de­lujejo. Rotor ni občutljiv na to , če motor zataji. Letalo ni občutljivo na sunke vet­ra, dobro se obnaša pri pristajanj u z bo­čnim , ali hrbtnim vetrom. Ni zrušitve vzgona, ker so vrteča krila v nenehnem gibanju skozi zrak. Letenje v močnem vetru (30 do 40 knotov) ne predstavlja problema. Maneverska hitrost od nič do 90 milj na uro in t.d.

Tehnika pilotiranja se močno ra zli­kuje od letenja s klasičnimi letali, ali he­likopt erji. Zaradi tega Ken Broek toplo priporoča začetno letenj e na brez motor­nem dvosedežniku na vitlo, ali z avto vleko. V primeru , da dvosedežnika ni na razpolago priporoča začetne vaje na

AMATERSKA GRADNJA

V zaliv namesto na letališče

DC-lO skandinav­ske leta ls ke družbe je v torek , 28. februarja, na mesto na newyor­škem le tal i šču Kennedy prista lo v za li vu Ja­ma ica. Leta lo, v ka te­rem je bilo 177 po­tnikov,je zgrešila pris­taj alno stezo. Nihče od potnikov ni izgubil ži­vljenja , pač pa jih je bi lo osem ranjenih.

(UPI)

KB-2

nj~govem modelu K B-2G (glider). To je inačica njegovega avtogira brez motorja . V takšni izvedbi je leta lo dosti lažje, bolj stab ilno in hitrost vleke obču tno manjša, kar je za začet nika izredno pomembno. Največ nesreč se zgodi na samem pričet­ku in zaradi tega so nepoučeni prepriča­ni, da avtogir ni varno leta lo.

Avtogir naj bi bil opremlj en z . brzinol1'erom, va riometrom in višino­merom. Števec vrt ljajev ro torja ni potreben, ker se število vrtljajev skoraj samodejno uravnava.

Naj bo ta članek spodbuda in naš prispevek za populariziranje prijetnega letenja z razmeroma enostav nimi av to­giri.

Za društvo "BLOKE" TARAS KRIVENKO

Premer rotorja 22 ft~ Tetiva kraka rotorja 7 in .

. Teža praznega KB-2G 120lbs Teža praznega KB-2 240 Ibs Največja vzletna teža 600 Ibs Količina goriva 9 gal. Dolžina vzleta do 15 m. višine 300 fi. Dolžina pristajanja O -20 fi. Največja hitrost 85-90 milj/uro Potovalna hitrost 60-70 milj/uro Hitrost dviganja 1200 ftlmin. Plafon nad 10000 ft. Dolet 150 milj

Performanse veljajo za KB-2 z vgrajenim Mc­Culloch 4318 GX motorjem.

rere'L4 11

Spoznavanje tehnike pilotiranja z inAtruktorjem je zelo koristno. Iz sličic je razvidno, da gre za čisti jad­ralni avtogir, konkretno Brockov "Gyrogllder" KB-2G. K. Brock pravi na prospektu: "Nauči se na jadral­nem, nadaljuj na motornem!" Start opravijo zvlečnim gvtomobllom S spodnje slike je videti, da jima gre potem kar dobro ...

"e'L412

Vsakovrstna ljubiteljska gradnja letal se je zadnja leta po svetu straino razmahnila, o čemer ste nekaj lahko prebrali tudi v prejinjih ln danalnjl Itevilki nale revije. Ceprav so najbrž največ naredili Amerikanci, ki imajo tudi najboljše gmotne ln zakonske možnosti, niso Francozi, Italijani in Svlcarji nič manj marljivI. Gornji posnetki so iz francoske revije ama~ersklh graditeljev, ki med množico fotografij čudovitih Izdelkov svojih članov objavlja tudi nekaj deset posnetkov avtoglrov.

AMATERSKA GRADNJA

Zlate plakete ZlOS Skupščina ZLOS je 25. februarja

1984 podelila zlate plakete ZLO S to­varišem , ki so s svojo nesebičnost jo pripomogli k vsestranskemu napred­ku , razvoju, položaju in vlog i ZLOS v republiki Sloveniji in federaciji

Zlate plakete ZLOS je zaslužnim tovarišem izročil predsednik pred­sedstva skupščine Alojz Gojčič :

Mihael Petrič, bivši komandant RŠTO za vsestransko razumevanje in pomoč pri razvoju tega športa v Sloveniji

Bruno Stular iz ALC Lesce za dolgoletno delo v tem centru

Venceslav Ličer iz Nove Gorice za dolgoletno delo pri razvoju športne­ga letalstva v Sloveniji

Stanislav Petrovič iz AK M. Sobota za dolgoletno delo v športnem letalstvu

Crtomir Rojnik iz AK Celje za dolgoletno delo v športnem letalstvu

Drago Glinšek iz AK Celje za dolgoletno delo v športnem letalstvu

Bogdan Lulik iz AK Nova Gorica za dolgoletno delo v športnem letalstvu

Janez Oblak iz AK Vrhnika za dolgoletno delo v športnem letalstvu

Tone Mirnik iz AK Velenje za dolgoletno delo v športnem letalstvu in modelarstvu

Edi Zagozda EMO Celje za dolgo­letno delo v modelarstvu

Janez Meznarič iz AK Ptuj za dolgoletno delo v športnem letalstvu

Milan Trop iz AK Ptuj za dolgo­letno delo v športnem letalstvu

Drago Munda iz LC Maribor za dolgoletno delo pri razvoju športne­ga letalstva v Mariboru

Lojzka Sporn iz LC Maribor za dolgoletno delo v aeroklubu Maribor

Franc Kolman iz AK Litija za dolgoletno delo na področju mode­larstva

Zlatko Vanič, društvo za prosto letenje za strokovno delo in razvoj športa za prosto letenje

Vsem dobitni kom zlate plakete ZLOS-a iskrene čestitke .

PS ZLOS

OB DNEVU ŽENA ~retU' 13

Doslej največje letalske vaje v Bntaniji

v Veliki Britaniji so se 5. marca začeli naj- . večji manevri vojnega letalstva po drugi sve­tovni vojni, sodelujejo letalske sile Velike Bri­tanije, ZDA, ZRN , Kanade, Norveške in Nizozemske.

Britansko vojno le­talstvo bo med vajo "zračnega napada na Veliko Britanijo" opra­vilo več kot 200 vzletov, "sovražne" sile pa več kot 900 "napadov na Britanijo". Na britan­ski strani bodo upora­bili letala F-4, prest­rezna letala lightning, danska letala F-I04S in letala ameriške mor­narice F-14, letala ame­riškega letalstva F-5S in letala NATO za zgodnje opozarjanje F-3A. Na "sovražni" strani bodo sodelovala letala F-I04S, tornado in alfa , CF-I04S, mi­rage F-LS in F-I04S, jaguar, mirage F-5S, falcon F-16 in še ne­katere vrste letal nor­veškega in nizozem­skega vojnega letalstva.

(Tanjug)

v SZ izstrelili Progres 1 9

21. februarja so v Sovjetski zvezi izstreli­li avtomatično tovor­no vesoljsko ladjo Pro­gres 19, kar je potreb­no za nadalnje delova­nje orbitalne postaje Saljut 7. Vesoljski "to­vornjak" bo na Saljut 7 pripeljal potrošni ma­terial in še nekaiere druge stvari. Vse ,na­prave na Progresu 19 delujejo normalno. Vesljska postaja Saljut 7 je zakrožila okoli Zemlje 19. aprila 1982, na njej pa so od 9. feb­ruarja letos vesoljci iz, posadke Sojuz Leonid Kizi l1l# Vladimir Solo­vjev in Oleg Atkov.

(TASS)

Morala sem se "dokazovati" EDINA JUGOSLOVANSKA PROMETNA PILOTKA

Povsem naravno je, da se v današnjem času ženske vse uspešneje Vključujejo v vse veje javnega življenja in da se s svojo aktivnostjo dokazujejo enakovredne moškim. Pa vendar, poklic pilot ke, ki si ga je izbrala Marjana Dežna k, je redko izbran poklic za ženske, čeprav so se le­talke nemalokrat pojavile na nebu kot resne tekmice moškim. Ta okoliščina me je navedla, da sem obiskal v Kranju našo edin~ jugoslovansko poklicno pilotko, ki uspešno vodi potniško letalo DC-9, slovenskega letalskega podjetja I AA.

Prijazno lT!,e je sprejela na vratih stanovanja. Ze nekolikokrat sva se dogovarjala za obisk in za nevezan pogovor, pa je vedno prišlo kaj vmes.

Za uvod v pogovor sem jo moral vprašati, kje in kdaj se je opredelila za le­talstvo . Smejoč je pričela: "Ko sem bila še dijakinja, se je nekega dne v šolski veži pojavil razpis ALC, v katerem so vabili na jadralni tečaj v Lesce. Veliko nisem razmišljala, temveč sem se prijavila predvsem zato, da se bom vsaj enkrat lah ko popeljala z letalom. Ker pa sem bi­la še premlada, sem morala od očeta prinesti upravniku letalske šole podpi­sano dovoljenje. Po končani teoretični pripravi smo pričeli le!eti z letalom Bla­nik v "aerozapregi". Ceprav sem težko dočakala svoj krstni polet, pa sem še teže dočakala pristanek. Verjemite, da si v zraku nisem upala niti pogledati na­vzdol, tako me je bilo strah . Toda izkuše­ni učitelj letenja tov. Kraševec me je kaj hitro spoznal s skrivnostmi pilotiranja, strahu ni bilo več in letenje sem vzljubila. Po dveh letih letenja na jadralnih letalih sem uspešno napravila izpit za dovolje­nje jadralnega pilota. Naletela sem okoli 120 ur in ta nalet mi je še danes najlepši delletanja . "

Kako pa si zašla med poklicne pilote? sem pripomnil.

"uo tega poklica sem prišla prej zara­di dokazovanja, kot pa zaradi želje, da postanem motorni pilot. Oče me je na­mreč nekega dne izzval s časopisno no­vice, da višja letalska šola v Zagrebu objavlja razpis za sprejem mladih na triletno šolanje za poklicne pilote, kamor sprejemajo tudi ženske. Z ironijo je še pripomnil: Vidiš, Marjanca, to bi bilo nekaj za tebe, ko si vsa neumna na letenja . Nisem mu odgovorila, toda v meni je vzklila želja za dokazovanjem.

Ko sem po nekaj dneh odkrila svojo na­mero, da se bom vpisala v to šolo, se je mama temu odločno uprla. Toda oče jo je potolažil, češ, naj poizkusim, saj mo­ram tako najprej opraviti sprejemni iz­pit, tega pa ne bom naredila. S temi bese­dami pa me je oče še bolj podžgal, da sem se z vso odločnostjo pripravila na izpit in ga tudi uspešno naredila. No, moram priznati, da mi je ta vpis v šolo, kije bil že februarja, omogočal, da bi se, če ne bi us­pela , še vedno lahko vpisala kam

. drugam. V šolo nas je bilo vpisanih 45, me~ nji­

mi sem bila edina ženska. Tudi v predhodnih letih se je vpisalo ,nekaj deklet, kipa niso nadaljevale študija. Zato so tudi na mene gledali profesorji prvi dve leti z nezaupanjem. Tudi med svojimi kolegi sem morala večkrat po­slušati pikre pripombe na svoj račun, češ: Kaj pa ona misli doseči? Saj ne bo nič od nje, itd. Nihče me ni jemal resno, kar se je še posebno odrazilo pri letenju, ki smo ga imeli po opravljenem prvem le­tniku na letalih Cesna 150 in 172 na leta­lišču v Mariboru. Tam so l11e učitelji lete-

Program airbus 320 stekel

Na tiskovni konfe­renci 4. marca v Parizu so šefi Airbus Industry povedali. da je Velika Britanija vplačala svoj delež za proizvodnjo airbusov (program 320). S tem je program tudi formalno stekel. Tako so bila tudi prednar­očila osmih letal za Inex Adria Aviopromet potrjena . . Letala bodo po dogo.vorjenem pro­gramu dobavljena od leta 1999 dalje.

M. D.

Vojna s cenami med letalskimi prevozniki

Britanska letalska družba Caledonian Ai rwa ys na mera va pre­važati potnike na novi progi London-New York po izredno nizk i ceni . Vožnja veni sme­ri bo stala komaj 50 funtov (75 dolarjev). kar je najmanj doslej na tej progi . Omenjena družba je sporočila. da jo bodo odprli 1. aprila 1995. a le pod pogojem. če bodo to odobrile le­talske oblasti v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Ta­ko nizka cena napove­duje novo vojno mcd letalskimi prevozniki. Družba Caledonian se s tako ceno bojuje pro­ti konkurenci. še pose­bej proti družbi Virgin Atlantic. pri kateri sta­ne vozovnica iz Lo n­dona v New York 99 funtov ali 149 dolarjev. Lastnik družbe Virgin Atlantic. denarni mo­gotec Branson. je že opozoril. da bo na to .. igro" odgovoril z nad­aljnjim znižanjem cen. Najcenejša mesta v nje­govih letalih bodo sta­la le 49 .. funtov. je poudaril.

(AP)

nja zapostavljali tako, da so mi določali krajše in enostavnejše "maršrute" in mi tako dali vedeti, da kot ženska ne morem biti enakovredna z ostalimi . Obdobje, dokler nisem položila izpita za športnega pilota, mi je .zato ostalo v slabem spomi­nu in večk rat sem razmišljala o tem, da bi vse skupaj pustila. Toda volja za lete­njam in dokazovanjem me je venomer spodbujala, da sem vztrajala in uspešno nadaljevala študij in praktično letenje. Končno je bilo vse mimo, pridobila sem dovoljenje poklicnega pilota z vpisanim IFR."

To je bil šele prvi korak. Kako pa si se kot ženska uspela zaposliti pri letalskem prevozniku IAA? sem jo vprašal.

.. Bila sem štipendistka tega podjetja, ki pa ob podpisu pogodbe ni prevzelo ni­kakršne obveznosti, da me bo zaposlilo po končanem šolanju. Po vsem tistem, česar sem bila deležna med šolanjem in po ukoreninjenem mnenju, da ženska ni enakovredna moškemu, nisem niti po­mislila. da bi me sprejeli v službo v IAA. tembolj, ker je bilo na voljo dovolj mo­ških pilotov. Ker sem se želela zaposliti, sem raje spraševala po letalskih šolah v Sloveniji in Hrvatski, če potrebujejo po­klicnega pilota . Morda so ga kje potrebovali. vendar nikjer niso pokazali zanimanjt! za mene, ker sem bila le žen­ska. Pač. upravnik letališča v Portorožu mi je ponudil zaposlitev. toda v pisarni. Sicer mi je čestital za doseženi uspeh s pripombo, da bi me morda čez leto dni ali dve leti premestil na delovno mesto pilota. Seveda s to službo ni bilo nič, saj sem študirala zato. da bi letela. ne pa pi­sarila v pisarni.

Nekega dne sem izvedela. da namera­vajo v I AA ustanoviti pilotsko šolo in računala sem na morebitno zaposlitev kot učiteljica letenja na lahkih letalih. Skoraj ob istem času pa je podjetje obja­vilo tudi razpis za sprejem pripravnikov za kopilote na DC-9. Bilo je precej pri­javljenih , potem pa je posebna komisija za sprejem razpravljala o vsakem kandi­datu posebej. Tudi o meni so razpravljali nekajkrat in ko sem se pojavila pred ko­misijo, mi je tovariš Bizjan zastavil vprašanje, zakaj se potegujem za učitelja letenja in če morda ne bi hotela raje leteti na DC-9. To vprašanje me je strahovito presenetilo, saj na kaj takega res nisem pomislila. Boječe sem mu prikimala. čeprav še vedno nisem bila prepričana. da bo kaj iz tega. Iskreno rečeno: če bi bi­la jaz članica komisije. se prav gotovo ne bi odločila!a sprejem ženske za kopilota na DC-9. Se danes ne morem doumeti. kaj je komisijo navedlo. da mt;je uvrstila m.ed sprt;jete kandidate. Zagotovo pa nisem Imela. nobt;ne .. zveze .....

OB DNEVU ŽENA

Sprejetih nas je bilo samo 14 kandida­tov. Eno in pol mesečni teoretični tečaj je bil precej naporen, za tem pa sem bila štirinajst dni v Beogradu, kjer sem v šol­skem centru JAT vadila na simulatorju.

Vse to so bile priprave, da sem se lahko pričela šolati na pravem letalu DC-9. Nestrpno sem pričakovala svoj prvi polet in z njim nekaj posebnega, o čemer sem sanjala še ponoči. Odkrito povedano: nisem pa doživela nič poseb­nega. pač pa me je presenetilo, da je tak velikan tako nežen in gaje mogoče vodi­ti, kot bi bil jadralno letalo. Šolala sem se pod izkušeno roko inštruktorja - kape­tana Zupančiča, ki mi bo ostal v izredno lepem spominu. Kot pravi pedagog in to­variš je potrpežljivo prenašal svoje znanje na / mene, me s svojo dobro­dušnostjo hrabril in podžigal. Vrstili so se vzleti in pristanki, seveda brez po­tnikov, opravila sem vse predvidene vaje in naletela 18 ur ter si s tem pridobila pravico, da se vkraa n na letalo, ki vzd­ržuje redne linije. Kar 150 ur naleta sem potrebovala, da sem smela delati izpit Zil kopilota . Trud inštruktorjev in drugih kolegov ter mojega zavzemanja ni bil za­man . 21. oktobra 1980 sem uspešno opravila izpit za kopilota na letalu DC-9 . Moram priznati , da so me kolegi in drugi delavci v podjetju sprejeli kot enako­pravnega člana, zelo vkljudno in brez vsakršnih predsodkov, to pa mi je v zadoščenje, da se je izplačalo .. požreti" marsikatero pikro besedo. izrečeno na moj račun." . _

Kot vidim. si torej zadovoljna in se n;~ maš z ničemer potožiti, je bilo moje na­slednje vprašanje.

.. Dejansko se nimam kaj pritoževati glede na razmere in samo službo. To je vse v najlepšem redu. toda nastal je problem zaradi nekakšne zdravniške ugotovit ve. ki se na naša na neznatno okvaro mojega vida. To pa je razlog. da sem končn o dobila pri pregledu .. A" kriterij, toda z omejit vijo, ki pomeni. da ne morem postati vodja letala. To me zelo žalosti. saj mi je .. sojeno". da bom vedno samo kopilot. To me žene v razmi­šljanje, da se prekvalificiram za učitelja letenja. da bi se lahko zaposlila v šolskem centru IAA. Verjetno se bom za to tudi odločila. Sicer pa se s kolegi ,zelo dobro razumem in delo. mi je všeč ter ni težko. ko ga obvladaš. Zelja za letenjem pa mora včasih premagati tudi težave . to pa sem, mislim, dokazala s tem. da sem od nas dvanajstih. ki smo v istem It!talu končali šolanje. prva opravila izpit za kopilota na DC-9. Iskreno rečeno : pono­sna sem na to. čeprav mislim. da se ženske ne bi smele potegovati za letenje kot promt!tni piloti. ker je to prevelika

OB DNEVU ŽENA

sov,'etska leta onosilka na Pacifiku

Sovjetska letalono­silka ' Novorosijsk je 16. februarja plula sk­ozi singapursko ožino v Pacifik, kjer je že ne­kaj sovjetskega ladje­vja . Tako je objavil predstavnik ameriške­ga sedmega ladjevja, tudi ameriške ladje križarijo na tem obm­očju. Dejal je, da No­vorosijsk spremljajo štiri vojne ladje in daje v pacifiških vodah tudi sovjetska letalonosilka Minsk .

(AFP)

Stavka uslužbencev španskih letalskih družb

Uslužbenci obeh španskih letalskih dru­žb Iberia in Aviaco so začeli stavkati. Iberia je zato odpovedala 22. februarja vrsto pole­tov, med drugimi tudi v Pariz, London , Am­sterdam, Frankfurt in Zurich. Aviaco pa je ustavil vse polete na domačih progah, razen na Kanarske otoke in Baleare.

Pilotirale bodo tudi ženske

!UPI)

V švicarski letalski družbi Swiss Air so se odločili , da bodo kot pilote poslej zapo§lo· vali tudi ženskt. "Casi se spremi njajo , .. je iz­javil predstavnik ome­njene družbe in takoj pristavil , da vse skupaj ne bo potekalo ne lahko ne hitro, kajti na "čakalncm seznamu" je veliko moških , ki imajo .vcndarle prcd­nost. Svicarska letal­ska družba je zadnja mcd veli ki mi letalski­mi I)revozniki, ki so nap~s1ed Ic dovolili, da nji[lO va letala "vo­zijo " t udi ženske'.

(Po DELU)

žrtev, ki se ne izplača. Raje naj se, "dokazujejo" in držijo športnega letenja, ki jim je bolj dostopno."

Verjetno si dosegla vse kar si mogla . Ali imaš morda še kakšno posebno željo, ki naj bi se ti uresničila?

"Kot sem že omenila, mi je letenje na jadralnih letalih ostalo v najlepšem spo­minu. Rada se spomnim letenja s "trenerjem" nad gorenjskimi planinami in grize me vest, da sem se odtujila trav­niku, na katerem sem pričela svojo le­talsko pot. Nekoliko sicer opravičujem svojo odsotnost zaradi intenzivnega uče­nja in pomanjkanja časa. Sedaj, ko sem se nekoliko oddahnila od raznoraznih iz­pitov, pa resno razmišljam, da bi se spet vključila v jadralni šport. Upam, da me bodo nekdanji kolegi - jadralci še sprejeli v svojo družbo, seveda pa bom morala obnoviti za to potrebno dovo­ljenje. Jadranje pa je prav gotovo lepše od letenja na ne vem kakšnem potniškem letalu. To dokazujejo kolegi Thaler, Pin­tar, Pesjak in drugi, ki se kljub precejšnjemu naletu na DC-9 ne odre­kajo letenju na jadral nih letalih."

Ali bi lahko povedala še kaj zanimive­ga iz svoje letalske kariere?

"Dogodkov in doživetij je bilo precej . Nisem še povedala, da sem enkrat celo skočila s padalom in sicer zato, da bi kolegom padalcem, ki sem jim zatrjeva­la, da to ni nič posebnega, dokazala, kako sem tudi sama sposobna za ta po­dvig. Kaj hitro so me vkrcali v letalo in ko sem bila že visoko nad letališčem ter je bil čas, da izskočim, sem od strahu pričela razmišljati. Pilot je moral napra­viti že nekoliko zavojev, jaz pa sem se še naprej oklepala letala , stoječ na stopni ci za odskok. Pilotu ni preostalo nič druge­ga, kot da me je nepripravljeno z gu­ganjem preprosto stresel z letala. Za­mižala sem i!J..-ker s em začutila, da se je padaJ.o~otI'Prlo, spet odprla oči. Toda z,grozila sem se, saj je bilo okoli mene vse črno. Nisem si takoj znala pojasniti , kaj se dogaja . Šele pred zemljo sem doje!a, da so m; pri odpiranju padala pasovi na njem pomaknili čelado na obraz, ki mije zastrla pogled.

Pa nam povem še dogodek , ki se mi je primeril pri svojem prvem samostojnem "maršrutnem" poletu, še pred položenim izpitom za športnega piloga. Dan je bil precej oblačen in nič kaj prirT)eren za daljše polete. Po kosilu so kot nalašč dol­očili mene, da polet im prva na "maršruto" , ki smo jo prejšnji dan temeljito preučili. Ruta je vodila blizu madžarske meje in ker je bila vidljivost zelo slaba, sem izgu­bila orientacijo. Zašla sem kakih 12 do 15 km v notranjost sosednje države, sa-

ma pa še vedno nisem bila najasnem, kje sem. Madžarska služba zračne kontrole pa je odkrila moje letalo v njihovem zračnem prostoru, zato je povpraša la oblast no kontrolo v Zagrebu, če morda nima kakšnega letala v zraku. Nastalo je dogovarjanje s kontrolo v Mariboru, ki me je pričela klicati, jaz pa sem kar molčala, da sem se izgubila. S skupnimi močmi se mi je posrečilo po "radio faru" usmeriti letalo nazaj v Maribor. Pomirila sem se s to nezgodo, vendr me je strašno skrbelo, kako bodo na to mojo izgubo reagirali moji kolegi. Seveda je o tem dogodku izvedela tudi vsa šola 'in vsi so se mi posmehovali. Bila sem pač prva žrtev in pa še ženska povrhu! Pa so prišli tudi "nedosegljivi" moški na vrsto. In še kako so se izgubljali, pa po lepšem vremenu, toda o teh "kiksih" niso hoteli razpravljati, ker so bili krivci moški.

Tale dogodek, ki ga bom sedaj pove­dala, pa se mi je dogodil že na letalu DC-9. Kot pripravnik na tretjem sedišču v ka­bini, sem letela na liniji vSkopje. Po pris­tanku sta na kratko izstopila kapetan in kopilot, jaz pa sem dobila nalogo, dane­kaj preverim v kabini. Bila sem še brez uniforme . V letaluje bilo nekaj potnikov v tranzitu in ko me je eden izmed njih zagledal v kokpitu, me je pričel s silo iz­ganjati in vleči ven, češ, kaj imam tu opraviti, ko je vendar prepovedano, da bi se potniki zadrževali v kabini . Čeprav sem potniku dokazovala, da sem član po­sadke, ni nič pomagalo, in še kar naprej me je izganjal, vse dokler se ni na vratih letala pojavil kapetan, ki je pomiril potnika."

Za konec sem Marjano šc povprašal, kako gledata na njen poklic njena mama in njen oče .

Pritajeno se je namuznila in z na­smeškom dejala: "Mama se je morala sprijazniti z vsem, saj je ob moji odloči­tvi, da se bom vpisala v pilotsko šolo v Zagreb, popolnoma zaupala očetu, ki je bil prepričan, da od tega ne bo nič. Oče pa si verjetno po tihem očita, da takrat ni dobro ocenil moje narave, sicer pa ve­rjamem, da je ponosen na svojo hčer -pilotko. Sedaj ne moreta iz svoje kože, lahko mi želita le, da bi uspešno in srečno letah!. "

Tri čepNIv je Marjana med redkimi žen­skami piloti v svetu in edina, ki v Jugo­slaviji upravlja velika potniška letala, jo ta poklic po obnašanju ni prav nič spremenil od svojih vrstnic. Z zado­voljstvom in s požrtvovalnost jo opravlja svoje delo in se veseli ži vijenja. Prav gotovo pa mi ni razodela vseh želja, kijih mora še uresničiti. Zaželimo ji, da bi srečno opravljala svoj odgovoren poklic!

GUSTAV AJDIČ

ree',,' 16 METEOROLOGUA

Landsat 5 v vesolju

Satelit Landsat 5, ki ga je iz kalifornijskega vesoljskega središča

Kako priti do meteoroloških podatkov

Vanderberg ponesla na tir okoli Zemlje raketa Delta, naj bi zb­ral doslej najizčrpnejše podatke o svetovnih rezervah hrane, pod­nebnih razmerah in naravnih bogastvih. Po izjavi strokovnjakov ameriške nacionalne uprave za aeronavtiko in vesoljske raziskave (NASA) so vse na­prave na setelitu prire­jene za vrsto nalog, med katerimi so spre­mljanje rasti posevkov, iskanje morebitnih na­hajališč rude in sladke vode in virih onesnaže­vanja na našem pla­netu.

Sprva so izstrelitev Landsata 5 predvideli za leto 1985, vendar so pohiteli zaradi težav s satelitom Landsat 4, ki je okoli Zemlje zakr­ožil leta 1982 in ki svoje naloge ni izpolnil v celoti .

(PO DELU)

O~1: INTLXoilo 34539 YU AIRLJU GA 12S(j81++ «2«3 164~ 135681 A VFZ A :~SS zeze

Letalci, ki poletajq z manjših letališč v Sloveniji imajo težave pri zbiranju meteoroloških podatkov, saj je navadno njihova edina pot telefonsko obveščanje preko Meteo centra na letališču Brnik.

Težnja meteorologov celega sveta je, da bi bili meteorološki podatki, kijih zbi­rajo nacionalni centri vseh držav, na razpolago kar največ zainteresiranim. Tako so za potrebe letalcev iz Evrope osnovali banko meteo podatkov na Du­naju, kjer lahko dobi željene podatke vsakdo, ki ima na voljo teleprinter v rednem poštnem omrežju. (Drugi naziv zanj je komercialni teleks). Donedavno so bili podatki na voljo le preko poseb­nih linij (AFTN in MOTNA) na večjih le­tališčih, danes pa so na voljo vsakomur, ki ima poleg teleprinterja še osnovno znanje "teleksiranja" (lepše slovensko bi rekli, da zna uporabljati teleprinter v poštnem prometu).

Ker bo nekaj slovenskih letališč v kratkem imelo priključene teleprinterje, veliko zainteresiranih letalcev pa ima možnost priti do teleprinterja v ma­tičnem podjetju ozf. v bližini letališča,

r.o;:;rCL YOE. L \. Z!.. L YC U. L YSP./ SAL YBE. L Y Z A. L 'iOU. LY~ A.

::::::I:TTTT;; 34539 YU Al RLJlJ zeze FeYG~315tl ~ LYSE 16~1 11&Q8 CAVUK TEMPO JSe~4~IAeQtl~ PROS ~~ 6~RA. LYZA 16Ul VR8&2 2aQ~ l~BR 6ST~~li 8Se~4~ TEMPO/tl162& 1~~~ 68RASN17 lSN. LYDU 161, 1 VR8~6 9999 6URA 5Se~45 tlAS1~~. LYSA 16Ql VRSI3 5~~~ lQSR 6Se&5_ TEMPO 162ij 6~RA GRADU 2122 2.~& PROB3~ TEMPO 22~ 1 &8~Q 44FG. SAYGt13153 ~ LYSE 13'ii~4 9999 5Se~4Q 8AS~83 U7/&4 1~17 NOSIG. LYlA 24~ ~ 3 3tlQQ l&SR 8ST&1~ W~l lli17 NOSIG. LYDU 1~&Q6 9999 21RERA 5SCQ45 8AS&85 111~8 1&15 tlOSIG. LYSA ~QQfl~ 7Q&~ aSR 7SC~5~ Q8/~6 1 ~ 15 NOSIG.

Primer iskanja ' podatkov za letali§ča Beograd, Zagreb, Dubrovnik in Sarajevo

vas bom na kratko seznanil z možnostjo iskanja podatkov po teleprinterju. Ta na­čin je zelo ugoden, saj imamo z njim možnost vstopa direktno v spomin raču­nalnika, kjer se hranijo vse prispele infor­macije, prenos podatkov je izredn'o hiter in podatke dobimo v pregledni obliki iz­pisane pred nami. Povrhu vsega pa je še cena iskanja podatkov zelo ugodna, saj minuta "teleksiranja" z Avstrijo stane 25,00 din (cena na dan 2.2. 1984), veni minuti pa nam računalnik izpiše prak­tično vse željene podatke. Edina težava, ki se pojavlja je ta, da so teleprinterske li­nije večkrat zasedene.

Procedura poteka takole: ko vklopimo teleprinter pntlsnemo tipko za inverzijo številk in odtipkamo 047 - to pomeni mednarodno številko Avstrije v telegrafskem prometu, ko nam da teleprinter znak, da je linija za Avst­rijo prosta, nam odtipka:

intlx štev. vašega teleksa s kratico (npr. za Br­nik 34539 yu airiju)

tedaj odtipkamo številko 135681 (to je številka dunajske banke podatkov v mednarodnem PTT prometu, na koncu številke odtipkamo dva znaka ). Ko se nam banka oglasi - če je številka seveda prosta, izgleda takole 135681 A WFZ A in tedaj odtipkamo

SSSS - to je šifra, ki nam omogoča vstop v spomin računalnika, ko smo to šifro odtipkali, lahko zahtevamo željene podatke toliko časa in tolikokrat kolikor želimo

Naš zahtevek (ali zahtevki, če jih je več) ima nasledno obliko:

ZCZC RQM/FC .... , .. .. , .... /SA .... , .... , .... šest vrst presledka in NNNN

zczC - pomeni začetek našega zah­tevka RQM/ - okrajšava za request message in stoji vedno na začetku zahtevka FC - okrajšava za napovedi tipa TA F z veljavnostjo 9 ur

METEOAOLOGIJA "~tl4 17

AL31 EWJI I SJ I TSJ l

ALG ER DAAG I·IADR ID LEMD TEL AVIV LL BG TUN I S OTTA ~".N:'!.'\. B.A DABB BARCELONA L EBL HAI FA/RAMAT DAVID LLRO J ERBA DTTJ ORAN DADO PALI~A DE IIALL ORCA LEPA ELAT LLET MONAST IR DTTM CONSTANT INE DABC SEVILLA LEZL

MALAGA LOIG I Y 31 TUJ l BXJ I VALENCIA LEVC

ALICANTE HAL ROMAlF IUMIC INO LI RF ANKARA LTAC BRUXELLES EBBR IB I ZA LEI B ROMA/C lAMP INO LI RA ISTANBUL LTBA OOSTENDE EBOS

EW32 NAPOLI LI RN I ZM I R LTBL ANTWERPEN EBAW PISA LI RP LUXEMBO URG ELLX BILBAO L [l3h MILA NO/flAL PE NSA L11~C EG31

GERONA LEGE 11ILANO/LlNATE L1MM CY31

SANTIAGO LEST TORINO LIMF CA I RO HE CA ZARAGOZA LEZG [ENDVA L1 MJ LUXOR HELX

NICOSlA LCNC SAN SEBAST IAI~ LESO ALEXANDR lA HEAX

LARNACA LC LK REUS LERS J Y 32

U K3 i DL31 MAHON L UIH VENEZ I!.!TESSERA LI PZ ALMERIA LEAM

GIBRALTAR LXGB TREVISO LI PH LONDON /H EATHROW EGLL BERLI NI TEM PELHO F EDBB RUI IN I LI P~ LONDON/GATWICK EGKK BERLlN/TEGEL EDBT EW3J FORL I LI PK LONOON/ST ANSTED EGSS HAMB URG EODH BRINDISI LI BR BOURNOIOUTH EGHH HANNOVER EDVV

LISBOA LPPT BARL! LI BO PRESTWICK EGPK BREIHN . EODW PORTO LPPR CATANIA LI CC GLASGOW tGPF FRArHFURT EDDF FARO LPFR PALERMO/PUNTA RAl S LI CJ MANCHESTER EGCC DUSSELDORF EDOL LAS PALI~AS GCLP ALGHERO LI EA BIRMINGHAM EGBB KOLN/ BONN EDO K TENERIFE GCXO CAGLIARI LI E E REL FA ST EGAA 1·IUNCHEN EDDII SANTA MARIA L PAZ EDINBURGH EGPH STUTTGART EDDS MP31 NURN BERG E DDI~ LAN ZAR OTE GCRR

UK32 SAARBRUCKEN EDRS MC31 .MALT A LMML

TRIPOLI HLLT SOUTHEND EGMC EE31 CASABLANCA GMMN BENIJHAZ I/BEN INA HLL B LIVERPOOL EGGP

NEWCASTLE EGNT PRAHA L KPR TANGER GMTT ME31 BRISTOL EGGD BRATISLAVA L KI B RABAT GM ME LUTON EGGW BRNO LKTB IIARRAKECH GMMX BEIRUT OLBA J ERSE Y EGJJ POPRAD LKTT AGADIR GMAA OAMASCUSI INTL. OSO I GLAMORGAN Ef1FF WARSZAWA LPWA

FR31 EAST MIDLANDS EGNX POZNAN LPP O AW31 I·IIDDLESBOROUGH BERL IN ETBS TEES-SIDE EGNV DRESDEN ETON PARIS/DRLY LFPO

BAHRAIN OBB I ABERDEEN EGPD PARIS/CH.DE GAULLE LFPG ASA DAN Ol AA EXETER EGTE PARISILE BOURGET LFPB EE 32 BORDEAUX LFBD ESFAHAN O I FF TEHERAN Ol I I YG31

I·IOSKVA/VNUKOVO UUWW TOULOUSE LFBO BAGHDAD ORBB :IOSKVA/ SHEREI'ET lEVO UUE E MARSEILLE LFI~L BAS RAH ORMI~ BEOGRAD LYBE K I EV U KBB LYON/SATOLAS LFLL AMAN QJAH ZAGRE B L YZA LEN INGRAD ULLL NI C E LFllN J ERUSAL EM OJJ R DUBROVNIK L YOU TASHKENT UTTT AJACCIO LCKJ KUWA IT OKBK LJUBLJANA LYLJ RYAZAN UU1/R BA ST lA LF KB TITO GRA D LYTI

FR32 AW32 SPLI T L YSP [:01 PULA L YPL

LE TOUQUET LFAT DHAHRAll OEOR RIJ E KA L YR I BUDAPEST LHBP JEDD AH DEJO TIVAT L YTV SOF lA LBSF STRASBOURG LFST DOHA OTBD S KOPJ E L YSK BURGAS LBBG DINARD LFRD DUBAI OMDB VARNA LB1/N DEAUVILLE LFRG SHARJAH OMSJ CONSTAlHA LRC K TAR BES LFBT MED INA DEllA BUCURESTII BANEASA LRBS BIARRITZ LFBZ RIYADH DER Y BUCUREST II OTOPE,H LR OP LI LLE LFQQ

RE HIS LFSR NL31 EN 31 TOURS LFOT

BEAUVAIS LFOB AliSTEROMI EHMI K0BENHAVN E KCH GR J I ROTTERDAM EHRD BILLUND E KB I GRON INGEN EHGG ALBORG E KYT ATHINAI/ATHINAI LGAT I1AASTRICHT/ZUID E HBH OSLO/ FORNEB U ENFB E IH DHOVEN EHE H OSLO/GARDERMOEN ENGI·I ATHINAI /ELEFSIS L GE L

THESSALO :l I KI LGT S STAVEIlGER ENZV ANDRAVIDA LGAD OS3 1 KRIS T IANSAND ENCN BERGEN ENBR RODOS LGRP

i'I I EN LOWW BOD~ UIBO IRAKLl ON LG I R LI NZ LOWL KERKIRA LGKR SALZBURG LOWS

EN32 lE J I INNSBR UCK LOW I

GRAZ LOWG STOCKHOLM/BROMllA ESSB DUBLIN El DW KLAGE NFURT LOWK STOC KHOLM / MLANDA ESSA SHANN ON El NN MALMO ESflS SWJ I GOTEBORG ESGG CORK El C K V I S BY ESSV IL31 ZUR I CH LSZH JONK0PING ESSJ GEN EVE LSGG NORK0NING ESSP KEFLAV I K JI KF BALE/MULHOUSE LFSB HELSINKI /V ANTAA EFHK REYKJAVIK BIR K TUR KU EFTU

Skupine posameznih letališč zbranih po državah in območjih . $tirimestne kratice ob letališčih pomenijo njihovo mednarodno oznako. $ifra nad posamezno skupino pomeni oznako skupine v spominu računalnika .

"~'L418

I; ~ 7 I N TLX~' 34539 YU AIRL.lU GA 1 ~ S I,, 3 1 .... 135(R IA ~FZ A

zm

SA - ok ra jšava za aktualm: podatke ti­pa ML1'AR 1- zna k za konec I.ahtevane serije po­datkov iste vrste = - znak. imenovan razs tavnica. za­ključuje vrs to vse h iska nih podatkov NNNN - pomeni I.aključek našega za htevka in s tem daje ra čuna lniku zna k, d a j e našega I.ahtevka konec in mu hkrati uka že naj prič ne posredovati podath.

Da bo račl:nalnik naš za hte vek sprejel. mora biti napisan ve ni vrsti , ki ne sme vsebova ti več kot 69 znak ov - v

cC;".!, ,",L YZ;" L YLJ . U i,C. L YPZ .L Olil: .L O\;G .L I PZ . L I DQ . EDGI; . LS ZH. :::.: .• . Ul r '·IS3" "('J I, I~LJIJ

zc ze SAYG·!j IJ ;,; UH ' 4,· .r f:, :I ') HiBR uS hr:l ll !i;1 l il l 7 N05 IG. ULJ 27 ii'!? 2:1'1'1 211lER A '5T:i ·14 85C '1411 &2/~ 1 111 17 IlQ 5 IG. LYllB :"""I'ii) 1:l i<, 21RERA JSHI':', 8ASQ8<i ~! / 1I2 11117 1105 1G. UPZ 3 ~ i , i1 5 999 9 I CUiI 4~ 5AC1 2'1 1 ~/ ~6 1111 1; . SAOS'.;3 12,1i LOHK ,H!tlthl 15'"!'.1 'II SIl 2S T:; '.;1 '1 S]:l H, ,111M . 1 1·,)'i !-!OSIG 2n9 ~Q95 . LOI!G _K/iH '17 i"1 R1:il,· ,135 oBRASli 5Sl'lr!2 75hilo '1 2I~, l QIU INIlR loU~ 1"1291195. SA 1 Y'i3 125 :', LlPZ 24 ·j~2 35il ll I ~BR 1 ~/i14 1l1 1~ tlOSI G. LIPO ,:3 i iilG q899 ISCI,;' i'l 4AC~ B'1 12/ ii3 1:110. SAO Lii3 12 on EOOn 22:liiB CAVOK (j7111'1ol 111 13 1I05 1G , 01811 85. 5A5 ~113 1?5 (' L5ZH 2511 14/{7 9999 ICll.31! :JAC HI ~ ~6/M(i1 HI 14 N05 IG.

~!! II H!

:rzr. r.r,' :/ ~ tL I ~ '" '... ':' ~ Jr L Y: : . • L '{ '1 ~ • '~ : '" " • '... ~ " .... , ;,. ! ~ : r .... ! ")! ~ . ~

.. lTH ~i~S3~' YU !\ !PLJL' ICli: fCYG q3 lt r:: j LYlA 1322 VIi/Lil 121!;1 h,B R/ G, RA 55 h~o 8 SCij 4 ~ TUIPQ ~M ,l rl liB Rl,Slm 1511. ULJ nn VR BQ3 !''' ,: 6BRA511 ~ 5 1'I t~5 (:5 Ci14 :.; TEMPO 1622 ~6 ilti 44F G. U~IH l ji:! VR B'l3 J :ll i~1 \iliRA oS 1', F, :JS C ~~' , 8As n83 TEMP O 'll~ i'l o8R ASII 3S I ~i:J. LYPZ IJ2? qo ~ ~I; CAVIJK. FCO Sf)3 12i,l) LOWK 1372 VRB il2 15th! 'IISN 3S I ~1! 8 7S InIti GRADU 1019 ~ 8tl~ 41BCFG nS l illl6 TEMPO IY?2 '1:l 1 '~ ~~f G 'J II~11 2 . LO~ G 1J2 2 VH~'13 ~J~O nSN Y II~~J GHADU 13 15 '.IBa~ 7USN GRADU VOD ~IQ~ 45FG 911<1~ l. FCIY il:J II ~ r.: R I D LIPZ 122 1 VRB~4 5~~i~ I&BR 3AC1~~ GR AD U 182Q 1 511~ . LlPU 122 1 VRB '13 9999 2SC~3~ 3AC~9~. FCDL&312Ii lI RTD EDDM 1322 25;IHI CAVOK GRADU 1019 25~ 1 5/25 8Q~& 6&RA 4SC& 3 ~ 8AS~7& TEMPO 71& 1 SIR A 6SCQ I5 BNSQ4Q. FCSW«312~~ L5ZH 1322 VRB Q5 CHOK GRAD U 1417 3S C&H 6AC&8ij GRAD U 172~ 6&&& 6&RA 35T&" 65 C~ 25 Q1 5~7 &18'4.

Primer iskanja podatkov za letališča večih držav

METEOROLOGUA

praksi to pomeni, da smemo iska ti po­d a tke II (enajst) l etali šč ve ni vrs ti .

Nato zahtevek zak ljučim o, počakamo, da nam računalnik posreduje že lj ene po­datke, in zah tevamo novo ser ij o že ljeni h posamičnih podatkov. Pri te m ni po­trdi no več od t ipk a ti znaka SSSS, saj smo z odt ipkanjem tega znaka na začet­kt; prvega za ht evka že dob ili prosto po t v spomi n računa lnik a naše banke po­datkov.

Vidimo, da ni p o trebno ponavljati ok­rajšave rc za vsako letališče - pouda­rjam, d a iščemo l e t a li šča po njihovi med­narod ni IC AO kratici, ki vsebuje 4 (štiri) wake - tem več napi šemo to okrajšavo le na začetku, posamična letališča pa ločimo med sabo z vejico. Z znako I pa razdvojimo napovedi , ki so ved n o na prvem mestL: za htevka in a~ tualne po­datke, ki sledijo napovedim .

Vsem, ki se zdi, daje to ze lo komplici­rano p red laga m , da s i ogledajo nekaj na­slednjih primerov in se prepričajo , da le ni tako hudo.

Iz primerov vid imo, da nam je raČli­nahlik tak oj po znaku NNNN o dtpika l lI1ak 1T1'1' (včasih tlidi O1'1T) in takoj za njim posredoval vse že lj e ne podatk e'.

Že prej se m omenil. da moramo za ht evek omej iti na e no samo vrsto in kolikoll1akm; sme vsebovat i. Na prime­rih vid im o lL id i, da lahk o iščemo po­datke samo e nega tipa ali pa obe h skL:paj venem samem I.ahtevku - pri tem 11l0-

ramo paf.iti . da najprej I.ahtevamo na­povedi. Ce imam o željo po več podatkih letališč . ki bi I.a hte vali več prostora v zahtevkl: kot je ena vrs ta. moramo vsako novo vrsto 'napisati v ob lik i novega zahtevka. kijih posredujenlO račl:nalni­klo e nega I.a drugim takoj , ko nam ta odtipka vsehino prejšnjega.

I)a bi o laj ša li delo in skrajšali čas posredovanja I.a ht evkov, so v spominu računalnika podatki let a li šč posameznih držav že zbrani v pregledni oblik i. Primer tako i/b ranih pomembnejših le­tališč il1lamo na s lik i 3, k jer imamo poleg imena letališča njihove š ti r imes tne med­narodne kratice, 'oznaka na vrhu skupine posamell1ih letališč pomeni šifro. s katero lahko dobimo I. eni m za hte vkom vsa letališča v skupini .

Npr.: I..CI..C RQM / ICY(j3 1/SA Y(jJ I (, vrst presled ka NNNN

Na tl> tilh le'\ '" nilIl1 bl> račl: nalnik posrc:dl>vill napl>vedi in aklL:illlll" pl>­datke vse h .iligl>sl",'anskih ktališč, ki se nahajajl> v sk l:pini Y(i31. Nil pl>dl>be' n

METEOROLOGUA

način dobimo podatkI: vs dl ostalih sku­pin. Seveda pa nam ni potrebno za htl:va­ti podatke cdl: skupinI:, Čl: rabimo po­datek samo enega letališča ali dvdl, tl:daj odtipkamo samo ždjl: no I\!tališčl:. ČI: iščemo podatkI: posamičnih ktališč ral.­ličnih držav,jih lahko vse vpišl:mo na I:n zahtevek kot jI: razvidno il. slike 2, kjer smo zahteva li podatke nI Zagreb, Lju­bljano, Maribor, Portorož, Cdovcc, Gradec, Benetke, Trst, M(;nchen in ZLiI·ich.

Opozarjam vse, da je zelo koristno našI: I.ahtevkc napisati na teleprintcrski trak (sperforirati), ki ga tedaj, ko imamo ZVCI.O 1. računalnikom, samo spustimo. Postopek zahtevanja podatkov bo pote­kal zclo hitro in manj možnosti jI: , da bi sc nam vrinil\! napakI:.

Upam, da vam ta način iskanja po­datkov nI: bo povl.ročal tdav, Čl: pa bodo nastopil\!, SI: oglasitI: v Ml:tl:o CI:I1l­ru na Brni ku, kjl:r va m bomo radi poja­snili stvar.

MIRAN FERLAN

Meteosat O potresih Sistem evropskih meteoroloških sa telitev

Meteosat utegne v prihodnosti zelo olajšati napovedovanje potresov v Evropi in sred­ozemskem bazenu. To bo mogoče zaradi hitrejšega posredovanja podatkov na Zemljo.

Sistem Meteosat bo kmalu omogočil pre­našanje podatkov o opazovanju Zemlje v spe­cializirane laborato rije v štirih minutah, do zdaj pa je bila za isto operacijo potrebna naj­manj ena ura. Tolikšna hitrost bi lahko seizmologom pomagala pravočasno a nalizi- ' rati začet na opozoriina znamenja. Novo metodo so te dni prikazali na s rečanju zahodnoevropskih seizmologov v evropskem svetu. Vendar so nekateri strokovnjaki glede možnosti za saldilsko napovedovanje potn:­sov še vedno skeptični in poudarjajo, da bo sistem začel v celot i delovati še le čez deset ali 15 let, pa tudi, da znanost še nima natančnih meril, ki bi ji omogočila zanesljive napovedi. (Po DELU)

Turčija sprejela sporazum o izdelavi lovcev F-16

Turčija je poslala Združenim državam Amerike pismo, s katerim sprejema sporazum o nakUpu, skupni montaži in izdelavi 160 reaktivnih lovcev F-16. Premier Ozal je v tej zvezi izjavil , da je pogodbo skleni l še bivši ob­rambni minister Bajulken in da .. ni bila sk lenjena v medvladni proceduri". Novi ob­rambni minister Zeki Javuzturk paje dejal, da je bil sporazum sklenjen po uradnih turško­ameriških pogovorih in da ga je odob ril predsedJ1ik republike Kenan Evren. Njegov cilj je bil .. posodobiti turško vojaško letalstvo in razviti letalsko industrijo". (Tanjug)

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon 1061) 861 ·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

ICe'L419

Prvi let Orvilla Wrighta 17. decembra 1903

Brata Montgolfier

Veliko je iznajdb. ki po svoji pomel1l­bnosti presegajo meje držal'. kjer so na­stale. in ki so vplivale na osvobajanje človcškega duha. obvladovanje nedoseg" Ijive pri rode in tl;di na tok zgodovinskih dogodkov. Z"ato pripadajo človcštvl;. Mcd mnogimi sta bila zlasti pOl1lembna iznajdba balona in prvi l;spcšni polet z letalom . katerih jubiicjni obletnici sta se komaj iztekli. Spol1lnimo se šc enkrat na ta slavna dela in na njihovc iznajditelje.

Pred dvesto leti - pni polet halona

Slava illlajdlx balona pripada brato­ma .Ioscplll; in EuicJll; Montgolfier. Kot sinova tovarnarja papirja v malem francoskem l1leSIL; !\nnonayu pri Lionu sta imela možnost . da sc izobrazita in spolIlata I. I.nyns[vcnimi dosdki te­danjega časa . Ceprav so že lL;di takrat vcdeli in wdi vidcli. da se izdil1lnika dvi­ga dim visoko v nebo. je samo.lo.l('phll si­nila ideja . da bi se platncna vrcča lahko napolnil ~1 s toplim lrakolll. ki bi jo dvig­nil v višino . Z bratom je opravil vrsto poizkusov v največji tajnosti. ki ~ (l potr­dili l;resničitev te ideje. Kaj klll<1I H za tCI1l sta sklenila. da svo:io illlajdbo f1 '~1 kažeta tl;di s()l1leŠČallom. Na glavllcl11 '\rgl; l'

!\llnollaYl; so postavili visok.: olire. nad

ZGODOVINA·

V Britaniji nameščajo ameriške rakete

Kljub protestom pri­padnikov protijedrske­ga gibanja. so v Veliki Britaniji začeli posku­sno nameščati ameriške manevrirne rakete. Iz vojaškega oporišča v Greenham Commonu je odpeljal prvi konvoj z raketami brez jedr­skih konic. je spor­očilo britansko zunanje ministrstvo. ni pa na­vedlo. kje bmjo rakete poskusno namestili.

(AFP)

katerimi so namestili veliko vrečo izde~ lano iz papirja in platna . Odprtinaje bila obrnjena navzdol, vreča pa je bila pritrjena z vrvmi. Radovedni meščani, ki so se v velikem številu zbrali na trgu, so na vse načine razglabljali o tej čudni na­pravi, najštevilnejši pa so z nezaupanjem in čuqenjem gledali početje iznajditeljev. V čudeže niso kaj dosti verjeli, pa tudi v polet vreče ne. .

Toda vse se je kaj hitro odvijalo. Ogromen kup pod vrečo pripravljene slame so zažgali, topel dim in zrak pa sta počasi popolnoma napolnila prostor­nino balona. Balon se je pričel dvigati in vrvi so se pričele zategovati. Na ukaz

. Montgo/fielja, so presekali vrvi in osvobojen balon se je dvignil tako visoko, da so ga presenečeni meščani še komaj spremljali s prostimi očmi. Ko je · balon dosegel okoli 2.000 m višine, se je pričel počasi spuščati k zemlji. Javno po­kazan poizkus, je uspel in sumničenj je

Umetnikova upOdObitev prvega leta balOna v Annonayu 5. junija 1783

.ce'L~ 21

zmanjkalo. Effien in Joseph sta bila nad­vse zadovoljna. Ta 5. junij 1783. leta je uvrščen v zgodovino letalstva, a imeni iz­najditeljev balona sta ostali traj no zapisani.

Vest o poletu prvega balona se je hitro razširila po Franciji in prispel"a v Pariz. Brata Montgo/fier so poklicali v prestol­nico, kjer sta opravila vrsto uspešnih poletov. Eden najpomembnejših je vse­kakor tisti, ki je bil opravljen 19. septembra 1783, ko so v košari, na­pravijeni iz trsja, obešeni pod bogato ok­rašen balon, poletela v zrak prva živa bit­ja in sicer : oven, raca in petelin. Enain­dvajsetega novembra istega leta je dosežen nov uspeh, ko sta francoska balonarja Pilatre de Rozier in njegov sopotnik markiz d' Arlandes, poletela v košari razkošno obarvanega balona tipa "montgo/fier", napolnjenega s toplim zrakom, preletela na višini 1.000 mPariz in po 25 minutah uspešno pristala 12 km dalje. To sta prva letalca v zgodovini le­talstva . . Skoraj ob istem času so prof. Charles in brata Robert iz Pariza izpolnjevali svoje balone, ki so bili na­polnjeni z vodikom, plinom, kije lažji od zraka. Pričela.sc je era balonarstva, ki je prevladovala v času celega 19. veka.

Pred 80 leti prvi polet z motor­nim letalom

Človeka ni koli ni zapustila misel, da bi poletel z napravo, ki bo težja od zraka. Takrat bi postal popoln gospodar zračnega prostora. Različne ideje, veliko poskusov in navsezadnje uspeh. To je bilo 17. decembra 1903. leta na peščenih gričih Devil Hills pri Kiffy Hawku v Severni Karolini v Ameriki. Brata Wilbur in Orville Wright sta z letalom, ki sta ga sama konstruirala in zgradila opravila prve uspešne polete, kar je zgodovina tu­di zabeležila.

Letenje ju je privlačilo še v otroških le­tih . Zbirala in preučevala sta vso do tedaj dostopno literaturo s tega področj"a, vse kar je pisalo o letalstvu. Tudi njun pri­jatelj, že takrat znani konstruktor Oc­tave Chanute jimaje veliko pomagal. Ves privarčevan denar, imela sta delavnico za bicikle, sta vložila v graditev 'prvega jadralnega letala . Naporno delo, katere­ga sta se učila še na svojih napakah in us­pehih drugih, je bilo kronano z dogradi­tvijo njunega dvokrilnika leta 1900. Ta­koj sta pričela na peščenih hribčkih Kitty Hawka s preizkusnimi skoki - poleti. Leteč v ležečem položaju na spodnji pov­ršini krila, sta dosegala vse daljše polete.

Ohrabrena s prvimi uspehi, sta nad­aljevala z dopolnjevanjem in izboljše-

Brata Orvllle ln Wilbur Wright

Uspešna izstrelitev Arianne

Evropska agencija za vesoljske raziskave je 5. marca sporočila, da so malo po polnoči po srednjeevropskem času iz francoskega oporišča v Gvajani us­pešno izstrelili še eno raketo tipa Arianne, ki je na tir okoli Zemlje ponesla nov telekomu­nikacijski satelit. S "korekcijskimi manev­ri" bodo novi evropski komunikacijski satelit Intelsat 5 namestili na idealno geostacionar­no orbito, 36.000 kilo­metrov visoko. Z ome­njenimi raketami so doslej v osmih posku­sih uspešno izstrelili že šest telekomunikacij­skih in drugih satelitov.

. (AFP)

vanjem svoje konstrukcije. Na podlagi izkušenj, ki sta si jih pridobila, sta upala, da bo njuno letalo še uspešnejše, če mu vgradita pogonski motor. Uporabljajoč načrte že znanega bencinskega motorja sta zgradila svoj motor z močjo 12 KS, nato pa še pogonski vijak. Vse to je predstavljalo velik iznajditeljski in gra­diteljski uspeh in podvig. V jeseni 1903. leta je bilo letalo popolnoma do.grajeno in je dobilo ime "The Flyer".

Toda ostal je nereSen še en problem. Letalo ni imelo koles, temveč neke vrste drsal ke. Zato so morali zgraditi posebno startno napravo z drsno stezo.

Vse je bilo pripravljeno 17. decembra na peščeni planjavi Kitty Hawka. Čakati nista smela več, ker se je približevala zi­ma, bala pa sta se tudi, da ju med tem časom kdo ne prehiti. Pred poletom sta, tako kot sta delala že tudi prej, s kocko odrejala vrstni red poleta. Sreča se je na­smehnila Orvillu, ki je prvi sedel za "krmilo" motornega letala.

Maloštevilni opazovalci iz sosed nega mesta so čakali na izid tega dogodka.

ZGODOVINA

Tudi fotograf je bil prisoten, saj je že tudi prej večkrat opazoval polete bratov.

Motor je bil zagnan in predhodno zagre!. Na znak pilota, da je pripravljen, so osvobodili krila in letalo se je oddv­ojilo od zemlje ter po 12 sekundah zopet pristalo. Prvi poletje uspel, a da to ni bila slučajnost, so dokazali še trije poleti tega dne. Brata sta letela izmenoma. Posle­dnji polet je bil najdaljši in najuspeŠ11ejši. Trajal je kar 59 sekund in bil dolg pri­bližno 260 m. .

Brata sta bila nadvse zadovoljna. Rešen je bil problem "težji od zraka" in polet z letalom je postal stvarnost. Le­talstvo je prav na začetku 20. stoletja dobesedno najavilo svoj polet.

Tudi na tleh naše domovine so bile zelo zgodaj objavljene vesti o prvih pole­tih z baloni in letali. Samo 6 let po prvih uspehih bratov Montgolfier je bil na mestnem trgu v Zagrebu prikaz Mazoje­vičevega poleta z balonom. Šest let po prvem poletu bratov Wright je leta 1909 v Gorici poletel Slovenec Edvard Rusjan na letalu "Eda 1", katerega je konstruiral in izdelal skupaj s svojim bratom Josipom.

BISA ISAKOVIC

2enske zastonj "Jutro" ie v štev. 109 zdne 12. maja 1939

objavilo: Zenske letajo zastonj . Novost v zračnem prometu na Danskem. Kot p~va evropska družba za zračni promet je uvedla danska družba po vzorcih iz Amerike zanimivo reklamno novost. V času od 1. do 15. maja ima namreč vsak moški potnik pravico zahtevati na letalih te družbe prosto vozovnico tudi za svojo ženo. To omogoča vsaki zakonski dvoji­ci cenejše potovanje nego po železnici.

Danski letalski prometni krogi stre­mijo za tem, da bi letanje popularizirali tudi med ženskami. Rekli so,da bi možje radi letali, toda večina žensk se potova­nja z letalom boji in pripravlja tudi može do varnejše uporabe železnice. Zato je treba predvsem pri ženskah odpraviti st­rah pred potovanjem po zraku.

Ameriške letalske družbe so na podoben način kakor sedaj danska dosegle najlepše uspehe. V februarju je na en sam dan letelo 220 žensk zastonj iz Chicaga v New York in nazaj. Na Danskem pa seveda ne gredo tako daleč kakor neka družba v Kaliforniji, ki je uvedla posebno poceni poročne vozov­nice. V ceno teh vozovnic so vštete pristojbine za poroko, cvetje, orgeljsko godbo v cerkvi in celo hotelsko sobo novoporočenim. Danska psihološka pro­paganda se omejuje na osebe, ki so že srečno poročene .

IN ·MEMORIAM

Največje zimske vOjaške vaie pakta NATO

NATO je pospešil pri pra ve za naj večj e mirnodobne zimske vojaške vaje združenih sil svernega krila atlan­tskega pakta v Norve­škem morju in na severnem Norveškem. Med vajami bodo pre­IzkuSili, kako hitro so sile NATO sposobne priti v kako strateško pomembno območje in ga braniti pred na­padalcem. Manevri bodo trajali do 22. marca, v njih pa bo sodelovalo 40.000 vo­jakov, 150 ladij ter 300 leta l in helikopterjev iz devetih držav. Udel­ežile se jih bodo tudi pomorske in letalske sile iz Združenih držav Amerike, Kanade, Ve­like Britanije, Zvezne rep~blike Nemčije, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Danske in Norveške.

YU-AlF ostal na zemlji

(AP)

Pri šolanju ene iz­med posadk Dash 7 pod vodstvom kanad­skih pilotov instruk­torjev je zaradi neugo­dnih vremenskih raz­mer in omejenih spo­sobnosti letala v danih pogojih prišlo do po­škodbe enega izmed le­tal. Vzroke nezgode raziskuje komisija Zve­znega komiteja za pro­met in zveze in Komisi­ja za varnost letenja IAA. Odgovorni de­lavci IAA so se že po­vezali s proizvajalcem de Havillandom in sku­paj pripravili program popravila. Znano je, da bo letalo popravlja­la združena ekipa na- ' ših in de Havillando­vih strokovnjakov kar pri nas doma. Priča­kujejo, da bo letalo us­posobljeno za redno letenje do 1. aprila.

(ADRIA)

V spomin Laj6ju

Dne 24. septembra 1983 je ne­pričakovano umrl dolgoletni član Aerokluba Murska Sobota, letalski mehanik v pokoju, tovariš in prijatelj POREDOS LUD VIK - Lajči.

Rodil se je leta 1928 v Brezovcih pri Murski Soboti, kjer je tudi preživljal otroška leta. Med vojno je občutil na­silje tujih okupatorjev, zato se je začel družiti z naprednimi somišljeniki. Po vojni je svojo privrženost novi socialis­tični ureditvi dokazoval v najtežjih razmerah obnove porušene domovine. Tudi obveze na delovnem mestu pri or­ganih za notranje zadeve so od njega zahtevale maksimalno angažiranost. Uspešno je opravljal razne naloge v tehnični službi organov za notranje zadeve.

Toda skrita želja iz mladih let gaje čedalje pogosteje privabljala na leta­lišče v Rakičan, ki je bilo tedaj v izgra­dnji. Vključil se je v klubsko de­javnost,pomagal pri dogradnji hanga­rja, letališke steze in spremljajočih objektov, razen tega pa je imel tudi zadolžitve organizacijske in tehnične narave. Postopno se je vključeval pri delu mehanika in sčasoma mu nobeno opravilo ni bilo več tuje. Že rahlo na­četo zdravje mu je sicer onemogočalo aktivno uveljavljanje v takratni motor­ni sekciji, pa je bil kljub temu zadovoljen, saj je preživljal mnogo le­pih trenutkov med ljubitelji modrega neba in njihovimi letali. Svoje znanjeje dopolnjeval v tehničnih centrih JVL v Rajlovcu, Vršcu, Trsteniku in drugje. Uspešno je opral'i/ tudi vse preizkuse

za delo letalskega mehanika in se redno zaposlil vsoboškem aeroklubu. Pri Svojem deluje bil iznajdljiv, dober organizator in vsako za dan o nalogo se je trudil uspešno opraviti.

Med mnogimi generacijami sobo­ških letalcev je bil cenjen, saj je s sv­ojim gromkim glasom vedno znal vnes­ti dovolj elana med člane pri delu, ob prostem času pa dosti dobre volje in razpoloženja v krogu prijateljev. Pri svojem deluje bil dosleden, tak, kot je moral biti človek njegovega poklica, katerega skrbno negovane jeklene ptice so tisoč in tisočkrat poletele v sinje nebo in se tudi varno vračale na cvetoči travnik njegovega drugega do­ma. Marsikatero noč je preživel ob po­pravljanju letal, da se je dejavnost v klubu lahko nemoteno odvijala.

Za vestno in predano delo in za za­sluge pri razvoju soboškega aerokluba je tudi njegovo ime vpisano med zaslu­žnimi člani. Prejel je tudi državno od­likovanje s srebrnim vencem, zlato plaketo ZLOS, plaketo Borisa Kidriča Narodne tehnike Jugoslavije, priz­nanje VSJ, Občinske konference SZDL Mur. Sobota, priznanje Občin­ske konference ZSMS Mur. Sobota in diplomo JLA, ter bil odlikovan z zlato plaketo matičnega kluba.

V prostem času je bilo njegovo življenje prepleteno z družbenopo!i­tično aktivnostjo v okolju, kjer je živel. Po 18 letih aktivnega dela je bil invalidsko upokojen. Širom domovine je imel mnogo prijateljev in znancev v vrstah letalskih organizacij, JLA in med delavci družbenopolitičnih foru­mov.

Ob njegovem, zaradi bolezni pre­zgodaj prekinjenem aktivnem delu pa je našel mir in zadovoljstvo v svoji rojs­tni vasi na prelepih obronkih Goričke­ga, kjer je užival srečo in mir daleč od hrupa, med svojimi vnučki in v prelepi naravi.

Veliko prezgodaj se je končalo njegovo življenje, ostal pa je spomin na dobrega tovariša in prijatelja, spomin na človeka, . ki je večji del svojega ak­tivnega življenja posvetil letalstvu.

ŠTEFAN RUŽIČ Murska Sobota

NOVA KNJIGA

Prosto letenje

Po 10 letih o bstoja zmaja rst va s mo k ončn o doča ­ka li izid pre po trebnega uč benika za šo la nje zma­

. ja rjev. Knjiga o bsega o ko li 150 stra ni te r 200 ski c. Knji go je v o ri gina lu na pisa l zna n fra ncoski zma­

jar in ja dra lni pil o t Ro bert Bo urges, ki je tudi brez­plač n o odsto pil prav ice za ti s ka nje knj ige.

Od dneva, ko se je po rodila mi sel, d a bi knj igo ti ­ska li pri nas , d o izida je prete kl o sla bih 6 mescccv . Za to gre zas luga pred vse m Z la tu Va ni čl; , ki je da l to idej o, prev€del knji go in o rga nizira l vsa os ta la po tre bna o prav il a za izd ajo knj ige. Zelo uspeš no je bil o sodelova nje z za ložni ko m Zvezo o rga ni zac ij za t e hničn o kulturo Slove nij e oziro ma Go ra zd o m Ma­rinčk om , ki je zas to pa l za ložnika. Zalo žnik je pos ta­vil ze lo ugodne fina nč n e pogoje, k i so minim a ln o obremeni li pretežno prazne račun e zmaja rs kih d ru štev.

Pri sto p do snovi, ki je o bdela na v k njigi, je raZl;­mlji v vsa kemu , ki ga letenje naspl o h za nima, čeprav nim a nika kršnega predzn a nj a o teoriji lete nja .

Vse bina knjige je razd elj ena na t r i za klj u če na p o­. g lavja . Prvo poglavje je na me nje no začetni kom in

obsega zna nj e, ki ga m o ra bodoči zmajar obv la d <l ti . če h oče va rn o pos ka kov<l ti s šo ls kega ku clj a.

Vsebina dr ugega pogla vja naj začcln i k a l; sposobi za za hte vnejše Icte nje. Sem spada izvaja nj c za vo jcv tcr izpo po lnj eva nje l;pra vlj a nj a zmaja . d od a no .k H ;­di nc kaj osn o v a crodina mikc ter tc hnik e p ris taja nj a .

T retje pogla vje je nam cnjcno zmaja rj l; pri p ra vni­ku. ki sc priprav lj a na izpit p il o ta - zmajarj a in \'sc­buje prav il a letcnj a. letcnjc v tc rm ik i tc r mc tco ro lo­gIJ O.

Vcnda r s tem nis mo ho tcli rcč i . da la hk o vsa k. ki prebne to kilj igo, vza mc zmaj a in gre let el.

Naj zan cs li vejši tc r naj va rn ejš i n ač in . d a se vsa k. ki želi letet i, n a l;či let c nj a z zmajcm. je. da sc oglasi pri najbližjem zmaj a rske m dr ušt \'u . ter pod na d­zo rst vo m in štrukt o rja napra vi p rve s kokc in pokt c.

O b tej priliki se žc li Ko mis ija za pros to let c nj c pr i Z LOS zah va liti Z bIL: Va nič u za delo. bi jc h ilo o pra vlj cno z vc lik o e nt uz ia zma in d o brc vo ljc.

Zah valjuje pa sc m u IL:di v im e llI; t is tih . ki j ih bo prc bi ra nj e te knji ge spod bl;d ilo k le te njl; in j im omogoč il o varncjšc let e nj e.

Knji go la hk o b ;pit e v knji ga rn a h. č l a ni zmajar­skih dn;štcv pa v svoji h klu h ih .

K O MI SI.I A Z A PR OSTO LE T EN .!E PRI PS·Z I. OS

LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo PS ZLOS *IX. številka 3*marec 1984

Pravilnik o priznanjih Na osnovi 17. člena Statuta

ZLOS, je skupščina ZLOS dne, 25. 2. 1984 sprejela Pravilnik o zlati, srebrni in bronasti plaketi ZLOS, ter zlati , srebrni in bronas­ti medalji ZLOS, za športne rezul­tate in zasluge pri razvoju le­talskega športa v Sloveniji.

l. člen Zlata plaketa ZLOS se podeli: l. članom članic ZLOS-a za

dolgoletno neprekinjeno delo v ZLOS-u, ki ne sme biti krajše od 20 let in to na pismeni predlog čla­nic ali PS ZLOS,

2. zunanjim sodelavcem pri razvoju letalskega športa , na pismeni predlog članic ali PS -ZLOS, .

3. zunanjim institucijami za pomoč pri razvoju letalskega športa, na pismeni predlog članic ali PS ZLOS.

2. člen Zlata, srebrna in bronasta

plaketa ZLOS se vsako kto podeli:

I. najboljši letalski šoli na osnovi pravilnika o točkovanju športnih in strokovnih rezultatov v mimdem letu ,

2. najboljšim klubom za le­talsko modelarst vo na osnovi pra­vilnika o točkovanju modelarske dejavnosti v minulem letu,

3. najboljšim športnikom v po­samezni panogi športa Ila osnovi pravilnika o točkovanju športnih rezldtatov v minulem lew.

3. člen Pismene predloge iz l. člena te­

ga pravilnika, sprejema PS ZLOS do l. 12. v let u. PS ZLOS na osno­vi pismenih predlogov članic. dokončno odloča na svoji seji o predlogu za skupščino ZLOS.

4. člen Zlate, srebrne in bronaste me­

dalje ZLOS se podeljuje: l. za l.ll. in III. mesto na repu­

bliških prvenstvih v vseh panogah letalskega športa v generalnem plasmanu posameznikov na osno­vi uradnih rezultatov tekmovalne komisije.

2. zlato medaljo lahko dobi samo en tekmovalec v generalnem plasmanu in delitev mesta ni možna.

5. člen Plakete ZLOS po členu l. in 2.

tega Pravilni~a podeli skupščina ZLOS. Medalje po členu 4. tega Pravilnika pa organizator repu­bliškega prvenstva neposredno po za ključk u tekmovanja.

PREDSEDSTVO SKUPŠČINE ZLOS

Dopolnitev statuta ZlOS

Na osnovi javne razprave, je skupščina ZLOS 25. februarja 1984 sprejela dokončno besedilo sprememb in dopolnil Statuta ZLOS, kot sledi: 17. člen se dopolni:

Sklepa o priznanjih Zveze na osnovi Pravilnika. 15. a člen (novi člen)

Priznanja Zveze so: zlata, srebr­na in bronasta plaketa ZLOS ter zlata , srebrna in bronasta medalja ZLOS. 23. člen se dopolni:

Pripravlja predloge za prizna­nja Zveze na osnovi Pravilnika. 24. člen se glasi:

Predsedstvo sestavljajo: pred­sednik, podpredsednika, sekretar, predsedniki strokovnih komisij . glavni urednik revije K RI LA, delegat KL Slovenije, ter delegati konferenc delegacij članic ZLOS na območju vsake letalske šole.

Športniki ZLOS za leto 1983

Letalsko modelarstvo 1. Velunšek Oto, AK Ptuj 2/3. Bauer Darko, AK Novo mesto 2/3. Grošelj Janez, AK Novo mesto 4. Leskošek Branko, EMO Celje 5. Klančišar Martin, EMO CELJE

Raketarji

1. Miha Kozjek, ARK Komarov, Lj. 2. Primož Kuhar, ARK Komarov, Lj. 3. Marjan Čuden, ARK Komarov, Lj.

Zmajarji

točk 55 47 47 40 28

točk

151,06 133,36 105,11

1. Viktor Vreš, Klub za prosto letenje PREPI H, Tržič (državni prvak in drugi najboljši športni us­pehi 1983)

Jadralstvo 1. Thaler Miha, ALC Lesce 2. Peperko Franc, AK Celje 3. Šimenc Ivo, ALC Lesce

točk 127,1 110,7 103,2

Motorno letenje

1. Vrbančič Oto, LC Maribor 2. Krepfl Karl, AK Ptuj 3. Bauer Leon, AK Celje 4. Pišek Vinko, AK Ptuj 5. Pekolj Iztok, DLC N. mesto

Padalstvo - člani

1. Mirt Branko, ALC Lesce 2. Jug Bogdan, ALC Lesce 3. Intihar Dušan , ALC Lesce 4. Svetina Darko, ALC Lesce 5. Božič Roman, ALC Lesce

Padalstvo - mladinci

1. Jug Bogdan, ALC Lesce 2. Frank Dušan , ALC Lesce 3. Božič Roman, ALC Lesce 4. Prešern Iztok, LC Maribor 5. Lazar Matjaž, ALC Lesce

••• RANGIRANJE MODELARSKIH KLUBOV

1. AK Ptuj 10. L T Mirna 2. AK Novo mesto Il. AK Slovenj Gradec 3. "EMO" Ce lje

141.466 114.243 101.287 12. AK Slovenske Konjice

4. AK Ljubljana 5. AK Kranj 6. AK Nova Gorica 7. AK Vrhnika 8. AK Celje 9. AK Litija

58.412 53.080 13.656 11.361 10.283 8.883

13. AK Tolmin 14. MK Domžale 15. AK Trebnje 16. AK Bela Krajina 17. LC Maribor 18. MK Velenje

••• RANGIRANJE LETALSKIH ŠOL:

jadr. motor. padal. I. ALC Lesce 100,0 60,0 100,0 2. AK Ptuj 40,2 100,0 10,X 3. DLC N. mesto 27,4 31,6 4. AK Celje 69,4 62,9 5. LC Maribor 34,4 46,5 51 ,7 6. AK Ljubljana 42,4 16,3 7. AK Ajdovščina 22,0 32,9 0,3 8. AK M. Sobota 19,6 19,5 3,6 9. OLC Portorož 4,3 36,2

10. AK SI. Gradec 27,6 4,4 Il. AK Postojna 10,7 13,3 12. AK Velenje 7.9 5,7

model.

100,D 80,7

7,3 0.6

41.3

3,X

0.5

točk 504,3 353,1 295,2 227,7 221,7

točk 657,8 513,2 452,7 451,3 433,3

točk 127,8 116,8 116,3 73,8 68,2

5.869 5.354 4.001 1.659 1.572 1.236 1.082

952 762

skupaj 260,0 251.0 139,7 139,6 133,2 99,8 55,2 42,7 40,5 35,X 24.D 14. 1

i*** Predlog predračuna prihodkov in***i

! odhodkov PS ZlOS za leto 1984 i * ** * Skupščini ZLOS-a predlagamo v razpravo in sprejem sledeči finančni načrt PS ZLOS za leto i 1984. i

Prihodki: * .: ** * ZTKOS za vrhunski šport 300.000.-* ZTKOS za OD DS pri PS ZLOS 1,570.000.- : : TKS za revijo "KR ILA " 80.000.- t : PIS PZ za izobraževanje 660.000.- * * PIS PZ za jadralni učbenik 150.000.- * * PIS PZ za revijo "KR ILA " 50.000.- t i* V. P. 2050 Ljubljana - pogodba za trenažo 1,300.000.- ***

RŠTO - pogodba za trenažo 800.000.-: VSJ - pogodbene naloge za K VL 2,492.000.- t

RS LO za akcije opazovanja 60.000.- * : RSLO za modelarstvo 50.000.- * : ZOTKS za modelarstvo 60.000.- t * "KR ILA " - naročnina 1,000.000.- * * "K RI LA" - pogodbeno sofinanciranje 300.000.- t :: "KR ILA " - reklame 60.000.- tt

Ncprcdvideni prihodki 80.000.-* Skupaj: 9,112.000.- * : Odhodki: din * * * : OD DS pri PS ZLOS z dajatvami 1,470.000.- t * Režijski stroški PS ZLOS 350.000.- * * Tisk poročila ZLOS za leto 1983 80.000.- * : Revija "KR ILA " 1,700.000.- t ** Strokovni seminar 120.000.- t

Pokali, priznanja in medalje ZLOS-a za 1984. 100.000.- * : Pogodbene naloge za V." P. 2050 Ljubljana 1,200.000.- * :* Pogodbene naloge za RSTO 700.000.- *t

Pogodbene naloge za K VL preko VSJ 2,000.000.-: Modelarst vo za republiške selekcije 60.000.- : * 3. LJI' v Lescah '-- kotizacija za ekipo ZLOS-a 100.000.- : : DJP v Banja Luki - kotizacija za republiško se lekcijo 100.000.- * * RJ l' v Cc lju - za organizacijske stroške t * (+3 tone goriva) 50.000.- * i MJp v Novem mestu - za organizacijske stroške t

(+2 toni goriva) 50.000.- * ** * Tisk učbcnika za jadralni šport 350.000.-:: RPp y Bovcu - za organizacijske stroške 50.000.- t * DPI' v Lescah za kotizacijo rcpubliške selekcije 60.000.- * * Motorni šport za organizacijske stroške in * :: kotizacijo republiških selekcij 100.000.- tt

Raketarji - za organizacijske stroške * republiških prvenstev 30.000.- * * Ko misija za prosto letenje - za organizacijske * : stroške republiškega prvenstva 30.000.- t *: DI\GL " BLOKE" za razvoj 50.000.- t*

Bunčič Drago - participacija za republiškega * trcnerJa 100000 * ** ..- ** Rc;ten'a 262.000.-: Skupaj: _ 9, 112.000.- t * Pripominjamo, da vsi prihodki šc niso znani . Se posebej to velja za pogodbe, ki še niso vse * * podpisane. Skupščini predlagamo , da sprejme predloženi predračun in pooblasti PS ZLOS za * i sprejcm rebalansa, ko bodo znani vsi prihodki. Sekretar PS ZLOS *t * MIRKO BITENC * *********************************************************************

Športni koledar za leto 1984 MODELARSTVO Regijska tekmovanja

1. Memorial "S. Kranjca" Novo mesto F 1 A 2. F 3 B Logatec 3. F 3 B Kranj 4. F 3 B Ljubljana

10.3.

11.3. 31.3. 22.4.

5. F 1 A, B, C Dolenjski pokal Mirne - Mirna ~ 14.4. 14.4.

6. raketarji - Ljubljana

7. F 3 B medklubsko Domžale

Republiška prvenstva 8. F 1 A, B, C Ptuj 21.4. 9. F 2 A, B, C Markovci skupaj Kurentov pokal

in republiško pionirsko B 2 10. F 3 B Ljubljana Il. pionirsko A-2 in F-1-A Celje 12. raketno člansko in mladinsko, Logatec

Zvezna tekmovanja 13. FlO, O 1 (sobni) Ptuj 14. F 3 B, pokal Trešnjevke Zagreb

5.5 . . 27.5. junij

28129.4

15. F I A BC, pokal bratst va-~notnosti , Titograd

7.4. 21.4. 19.5

16. F I A BC, memorial "D. ZigiC" Beograd 17. F 3 B, pokal kombinata Sisak 18. F 3 B pokal Ljubljane 19. F 1 ABC [;lokal kombinata Sisak 20. F I A BC Stajerski pokal, Ptuj 21. raketarji , pokal LjL.bljane

Državna prvenstva 22. F 3 B Subotica 23. F 2 ABCD Zenica 24. F I ABC Livno 25. FlO Karlovac

Mednarodna tekmovanja 26. F 1 A BC "Soko kup" Mostar 27. F 1 ABC ,,1. Kurtulič" Livno 28. F 1 ABC "KL.p republike" 29. F 2 ABCD Chicopec - ZDA - svetovno 30 F 3 B Flevhof-Nizozemska-evropsko 31. F I ABC Livno - evropsko

Program selekcije ZLOS za tujino 1. F 3 B Poprod - ČSSR 2. F 3 B Munchen - ZRN 3. F 2 B Salzburg/Avstrija 4. F 2 B Copa d Oro/Italija 5. F 2 B Pecz/Madžarska 6. F I A Gorizia/ltalija 7. raketarji Brohslava/ČSSR

27.5 . \. 9. 9.9. X.9.

22.9 . 29/30.9.

9/10.6. 29.6.1\. 7.

24.8. .)

22.8. 25.8.

17.1229.') pogojno 27.8.12.9.

27. X.l2 .9.

19.121.7. 21.122.9.

oktober

., -...

ZMAJARSTVO

\. Republiško prvenstvo DLP - Kriška gora/Tržič, september 2. Državno prvenstvo DPl, Tolmin - meseca maja 84. 3. Evropsko prvenstvo za Pl, Vaga-Norveška 27.7. do 5.8.84

JADRALSTVO Republiška prvenstva

l. Republiško jadralno prvenstvo-mladinsko (pokal B - 4) v Novem mestu od II. do 14. maja 1984. Rezervni dan je 15. 5.

2. Republiško jadralno prvenstvo - člansko v Celju 18.-26.5.

Državna prvenstva \. Državno jadralno prvenstvo , Banja luka od 1. do 12. 6. 1984.

Mednarodna tekmovanja

I I

\. III. Evropsko jadralno prvenstvo - klubski razred, A l C lesce od 2. do 13. maja 84. 2. Evropsko prvenstvo v FAI razredu, Vignon-Francija od 25. 6. do 9.7.84.

MOTORNO LETENJE Republiška tekmovanja

L RepL.bliški aero-rall y, Velenje od 22. do 24. 6. 1984. 2. RepL.bliško prvenstvo v akrobatskem letenju , Ajdovščina od 25. do 27. 8. 1984.

Zvezna tekmovanja \. 27 . .J A R na ruti Drvar - Pt uj od 6. do 10. 6. 1984. 2. Državno akra prvenstvo, Ohrid od 2. do 9. 9. 1984. 3 . ..Fizil' kup" , Čakovec 20.5. 1984. 4. " Kup prvih partizanskih pilotov" Banja LL.ka 23.6. 1984. 5. Memorial .. Zagrebški piloti" Zagreb 30.6. 1984. o. Kt.p tekmovanje v preciznem letenjt •. Kumanova 8.7. 1984. 7. Memorial .. Kraljevački oktober", Kraljevo 6. in 7. 10.84. X. Memorial .. Edvard Rt.sijan ", Beograd 20. 10.84. 9. "Zadar kL.p-X4 ", Zadar '!

Mednarodna tekmovanja \. V. Evropsko prvcnstvo v preciznem letenju , Dublin - Irska od 27.7. do 5.8.84 . . 2. IV. svetovno prvenst vo rally pilotov, Italija mcsec junij 84.

PADALSTVO

Republiška prvenstva \. Republiško prvcnstvo - člansko, mladinsko, Bovec 1. do 4. 7. 84. 2. Republiško .. Para-ski". Bovec 22. do 23. 3. 1984.

Državna prvenstva \. Državno prv<.!nstvo - člansko. ALl' Lescc od 18. do 22.7.84. 2. Državno .. Para-ski". 13o\'cc 22. do 23. 3. 84. 3. Državno mladinsko, organiz.'? 13. do 16. 9. 8.t

Mednarodna tekmovanja I. Pokal .. Casino Portorož". Portorož 17. do 19. 8. 84.

Ostala tekmovanja \. Pokal .. I'odlt:hnik - 84". Ptuj 4. do 5.8. 1984.

Športna komisija pri PS ZlOS

Kako krepiti gmotno podlago ZlOS? ZAPISNIK skupščine Zveze letal­

skih organizacij Slovenije, ki je bila v Ljubljani, dne 25. februarja 19X4.

Prisotni: Alojz Gojčič - predsed­nik PS ZLOS, Leon Mesarič in .Ianez Bauman - podpredsednika PS ZLOS, Mirko Bitenc - sekretar PS, .lože Majhen - pred. mot. kom .. , Borut Perpar - pred. model. kom., Rok Golob - pred. šport. kom., Gustav Ajdič - pred. prop. kom., Ivan Ko­navec - pred. kom. za prosto letenje , Bizilj Stanc in .Ianez Brezar - [)S PS ZLOS.

Prisotni delegati: A K Ajdovščina, ALC Lesce, AK Celje. AK Ljubljana. LC Maribor, AK Murska Sobota. DLC Novo mesto, OLe Portorož., AK Postojna, AK Ptuj, AK Slovenj Gradec, AK Bela Krajina, AK Tol­min, AK Litija, Letališče Portorož, AK Nova Gorica, A K Novo mesto, AK Idrija , AK Vrhnika, AK Kranj , MK 1.1' "EMO" Celje, MK Domžale, DAG L - Velenje, ARK "V. Komaro­v" - LjUbljana, AK Trebnje, MMK Logatec, AK Velenje, [)ruštvo za prosto letenje.

Pri~otni gostje: Ivan Zorčič - .RK PZZ, tov. Primožič - RK PZ, tov. ZeI­CInik - RSNZ, tov. Carl Franc in Gašper Anton - RŠTO, Pestotni k Jurij - V. 3363 Cerkljc ob Krki, tov. Topolovšek - predstavnik K VI. in PZO, Rapovž Marko - letališče Lju­bljana-Brnik in tov. Mencgalija Stanc - delegat VSJ in podpreds. "Al, dobitniki plaket ZLOS-a in športni ki.

Predscdnik PS tov. Alojz (;ojčič otvori skupščino, po~dra,i delegate in goste ter poda predlog za delovno predscdstvo skupščine in sicer: tov. Marjan Moškon - predsednik, Borut Perpar in Vojtch Hladnik - člana. Prcdlog delovnega predsedstva sku­pščine je bil soglasno sprejet.

Ad.\. Predsednik delovnega predsedstva

skupščine se zahvali in poda predlog dnevnega reda dela skupščinc, ki je bil od strani delegatov potrjen in sprejct brez dopolnil.

Podan je bil predlog /<1 izvolitev os­talih organov skup~čine in to:

- verifikacijske komisije, predsed­nik tov . .Ianel Grošelj

- volilne komisije, predsednik tov. Oto Verbančič

- /apisnikar, tov . .Ianez Brelar - overovatelja zapisnika, tov. Rok

Golob in Gustav Ajdič Sk upšči na predlagane kandidate or­

ganov skupščine potrdi.

Ad. 2. Izvršcna je bila proglasitev naj­

boljših športnikov in organi/"lcij ZI.OS-a

/a leto 19X3, ter podeljena priznanja /a športne doscžke v tem \etu.

Za dolgoletno organizacijsko delo in pomoč pri napredku, razvoju Zveze letalskih organizacij Slovenije so bila podeljena priznanja "Zlate plakete ZLOS-a" 16 članom.

Ad. 3. Veri li kacijs ka komisija poda por­

očilo. Od 40 včlanj enih organizacij ZLOS-a je na skl'pščini prisotnih 2X delegacij - s temje po 19. č l en u Stat L'­ta ZLOS skupščina sk lepčna in lahko nadaljL,jc delo.

Ad. 4. Predsednik PS ZLOS tov. Alojz

Gojčič poda izčrpno poročilo o delu naše orga ni zacije v preteklem obdo­bju s smernicami za delo za našo prihodnjo usmeritev. V globOIIi je delo v preteklem obdobju ocenjeno kot zelo uspešno, a nadaljnji skupni prog­ram je prilagojen stabil izacijskim na­porom ce lotne družbe.

Zaključkov za našo nadaljnjo usme­ritev se ne kaše izmišljati. Temeljitejc moramo analiziral; vzroke stanja in se bolj /<lvzeti pri uresničevanju sprejetih in zapisanih nalog na preteklih sku­pščinah ZLOS-a.

Ad.5. Za ključni račun PS ZLOS 1<1 leto

19X3 je bil prczentiran delegatom v pismeni obl iki v mat er ialih la sku­pščino. Zaključni račun ZI.OS-a za leto 19X3 je bil od strani delegatov sku­pščine sprejet in potrjen.

Al\' 6. Na podlagi 42. člena Statuta ZLOS

je predsednik sa moupravnc kontrole ZLOS-a tov. Edi Lorencon, podal poročilo o pregledu dela samouprav­nih organov Zvc/e, dela DS pri PS ZLOS in materialno finančnem poslo­vanju . Delo v prcteklem obdobju je potekalo v okviru dogovoro v in bilo vodeno po obstoječih po~itivnih prcd­pisih. Podane so bilc tudi nekat~re pripombe Ol. pre~lIogi za i/boljšanje dela v bodoče . Clani samoupravne kontrole prcdlagajo skupščini. da sprejme poročilo in ra/reši dosedanje čla ne predsedst va ZLOS.

Skupščina potrdi podano poročilo in da raHešnico dosedanjcmu pred­sedstvu ZLOS-a.

Ad. 7. V razpravi o I)oročilih in načrtova­

nih pianih dela v naslednjem obdobju je sodelova lo več delegatov. Ralprave so tekle o problemih, ki niso novi in/.a katerih rešitev se borimo že vrsto lel.

Vsi ti problemi, pa imajo nekje sku­pni imenovalec I.j. kako krepiti mate-rialno bazo članic. .

Sekretar PS ZLOS - vprašanje krepitve materialne ba7c č lanic oz. zagotovitev sredstev 7A t. zv. enos­tavno reprodukcijo v bodoče ne smemo zanematiri. Glavnica fonda solidarnosti pri PS ZLOS se je nOll1i­nalno povečala, sa dejanska vrednost znaša Ic še 60% vrednosti fonda pred desetletjem. Predlaga, da se č l anarina č lani c poveča za 100'1< . Letalske šo le naj bi v bodoče plačevale č l anarino od sedanjih 10.000.- din 20.000.- din , a ostale članice od sedanjih 600.- din 1.000.- din. S tem predlogom so sc vsi delegati strinjali. V razmislek vsem le­talskim šolam, pa je bil podan tudi do­datni predlog, da se il. sredstev pridobljenih iz naslova dopolnilnega dela odvaja v Fond 10'i! . Limit 1-'1

vsako letalsko šo lo naj bi po predlogu znašal 500.000.- din in s tem letna ob­veza do Fonda 50.000.- din.

[na od m ožnosti za pridobivanje sredstev nI krepitev materialne bale je tudi v nL,denju uslug tujim leta icc 111 na naših letališčih. ZLOS si že več mesecev prizadeva za pridobitev so­glasij ~a opravljanje tega dcla, a le­talskc šole se morajo vzporedno kadrovsko in organilacijsko skrajno resno pripraviti 7a nudenje tovrstnih uslug tl,jim pilotom.

To je samo nekaj predlogov ~a st­rategijo dela v prihodnosti. podanih v rallnislek članicam ZI.OS-a.

Delcgata ALe - post,ivita vpraša­njc porabe sredstev. Ibranih nI

obnovo material ne bale VS.I . Vsa SITl"tva. zbrana po DD.sose namcni­la proi/vajaku letal v Vršcu. a naš pr­oilvajalec ictal LLAN, kljub temu, da proilvaja najsodobnejša jadral na leta ­la. ne nlOre dobiti teh sredstev. To vprašanje se.: Illora ispust:.tvili na sku­pščini VS.I. Ne 11a/adnje sc tu post;l­"'ja vprašanje odgovol'llosti la vlože­na sredstva Ol. smotrnosti nadaljnjih vlaganj v nista rele projekte.

Delegat AK Ptuj - poda predlog. da ZI.OS prične akcijo la oprostite\' družbenih dajate v. ki bremenijo se­(tinju ceno g<.)riva (carina. davk'i. ce:-,­tnine itd.) in nujno potrcbnih re/erv­nih delov la letala. Oprostitev teh da­jatev bi v ve liki meri finančno 'ra/bremenila naše klube.

Predstavnik K VL in PZO - pOld 1"1-vi skurščino v imenu komandanta K VI. in apelira na vse čl:lIlice. da kljub lC7.:.I\ nemu položaju, v k a tI.: rC 111 sll1n se vsi Inašli. vložimo vse napore in I

rc/ulwti <-kla ostanemo Il~l scti;lnjclll nivoju. Tudi K VI. niso obšla splošna stabilinlcijska prila deva nja. vendar nam bodo tl,di v bodočc nudili vso pomoč pri našem delu v okviru danih možnosti.

Delc!.:at VS.J lov. MCl1cgalija -

pojasni dckgatom tcžave. s katerimi se pri ~\'ojcm delu srečuje naša asocia­cija na ravni federacije. Apelira na vse dckgate ZLOS-a za skupščino VS.l. da naša stališča izncsejo na skupščini VS.l in zahtevajo konkretno akcijo za reševanje problemov. ki zavirajo razvoj letalstva. a se nanašajo na vse letalee v .h:goslaviji in ne samo letalec ZLOS-a. Ad. H. Skupščina sprejme in potrdi predla­

gani program dela ZLOS in finančni plan PS ZLOS za leto 19H4. Pooblasti PS ZLOS. da napravi rebalans fi­nančnega plana ZLOS za to leto. ko bodo deri nitivno znani vsi prihodki Ol. višina sredstev I .a leto 19X4. Ad. 9.

Predlog Pravilnika oprilnanjih ZLOS-a. ki je bil v javni razpravi in prezel1tiran delegatom v materialih za skupšči no. k-ta sprejme in potrdi. Ad. lO.

Podan je bil predlog dopolnitcv Sta­tuta ZLOS. Predlog dopolnitcv je bil dan \' javilo rili'pra\'o in istega je sprejelo predsclbt \'l) na cni od svoji h scj. Skupščina podani predlog potrdi z dopol nit vijo 24. člena prcdloga dopol­nil "in glavni urcdnik rcvije K RI LA ". Ad. Il.

Na osnovi 29. člena Stanaa so bilc izvedcne volitvc za vodilne funkcije ZLOS-a Vsi delegati so se izrekli za

javne volit ve z glasovanjem za vsake­ga kandidata posebej. Predlagani so bili sledeči kandidati:

Alojz Gojčič - za predsednika PS ZLOS

Janez Bauman - za podpredsedni­ka PS ZLOS

Leon Mesarič - za podpredsedni­ka PS ZLOS

Mirko Bitenc - in:'enovanje za sekretarja PS ZLO S

Vsi imenovani kandidati so bili so­glasno i/voljcni. brez proti ali vzdrža­nil1 glasov. za naslednje mandatno obdobje.

Za člane samoupravne kontrole so bili predlagani in izvoljeni sledeči kandidati:

.lože Bojanc. AK Novo mesto -prcdsednik

Vinko Dobrila. OLC Portorož -član

Maks Berčič. AK Ljubljana - član Drago Glinšek. AK Celje - član Bogo Bajc. AK Tolmin - član

Ad. 12. Izvršcnc so biJe volit ve delegatov za

PK VS.l. skupščino LZJ tcr 10 ZOTKS. Predlagani in izvoljeni so bili slcdeči člani: delegatka za PK VSJ: Alojz Gojčič in Stane Mcnegalija.

delegati za skupščino LZJ: Menega­lija Stanc. Gojčič Alojz. Bauman .lan­a. Mcsarič Leon in Bitenc Mirko.

delegat za 10 ZOTKS: Stane Menegalija Ad. 13.

Skupščina pooblasti PS ZLOS, da na osnovi poročil in razprave oformi in izdela zaključke, vendar je tu v bis­tvu samo en nov ln to:

- da se komandantu RŠTO pošlje pismena sugestija za podpis novega družbenega dogovora združevanja sredstev za obnovo materialne baze LZJ, pa če tudi v bistveno manjšem obsegu v odnosu na predhodnega.

Za vse ostalo, pa je predsednik tov. Alojz Gojčič dejal:

- Zaključkov za našo prihodnjo usmeritev si ne kaže ponovno izmišlja­ti, teh je pri nas v letalstvu, še več pa v širši družbi več kot preveč. Šibkejši smo pri temeljiti analizi vzrokov sta­nja, še manj zavzeti pa pri uresničeva­nju že sprejetih nalog. Mi ostanimo pri že večkrat zapisanih nalogah na prete­klih skupščinah.

Ne siromašiti doseženega! To naj bo strategija bodočega dela.

Ob zaključku skupščine se je predsednik PS ZLOS zahvalil vsem delegatom za uspešno dosedanje delo z željo za enako v bodoče. Overovatelja: Rok Golob 1. r. Gustav Ajdič 1. r.

Zapisnik sestavil JANEZ BREZAK

Uveljavljanje zavarovalne dobe vrhunskih športnikov

Od prvega jan uarja 19X4 se v Sloveniji uporablja Zakon o po­kojninskem in invalidskem za­varovanju (Ur. 1. SRS 27IX3), na podlagi katerega lahko vrhunski športniki retroaktivno uveljavlja­jo zavarovalno dobo in sicer od 15. maja 1945 dalje.

Omenjeni za kon določa, da se osebam, s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ki so po 15. maju 1945 opravljale športno dejavnost vrhunskega športnika, ta čas všte­va v zavarovalno dobo, če plačajo prispevek I.a kritje obveznosti il. pokojninskega in invalidskega za­varovanja. To vštevanje lahko za­varovanci uveljavijo do 31. de­cem bra 19X6.

Natančnejše pogoje )\a všte­vanje časa pred uvedbo obvezne­ga pokojninskega in invalidskega za va rova nja, viši no, nači n ter roke za plačilo prispevkov pa je skupščina Skupnosti pokojnin­skega in invalidskega I.avarovanja v SR Sloveniji določila dne 14. 12. 19X3 s Sklepom o pogojih, načinu, osnovi in rokih za plačilo pri­speVkov za vštevanje časa opra­vljanja športne dejavnosti vr­hunskega športnika v pokojnin­sko dobo (lJr. 1. SRS 4IIX3).

V skladu s tem sklepom mora posall1elllik vložiti I.ahtevo /a vštetje časa opraVljanja športne dejavnosti vrhunskega športnika v pokojinsko dobo pri območni delovni enoti strokovne službe skupnosti PIZ, na območju katere je I.avarovan, oziroma na obm­očju katere je bilna/adnjezavaro­va·n. Zallt~vku mora' prilol.iti potrdilo ']'elesnokulturne skup­nosti Slovenije o lastnosti in traja­nj u last nost i vrh unskega šport ni­ka ter svojo iljavo, da v času, ki ga uveljavlja, ni bil zavarovan na ka­kšni drugi podlagi.

O zahtevi bo' odločal odbor za UVeljaVljanje pravic SPIZ, ki bo s sklepom določil obdobje opra­vljanja športne dejavnosti v last­nosti vrhunskega športnika za ka tero predlagatelj izpol nj lije po-

goje za vštetje v pokojninsko dobo, znesek prispevka in rok za plačilo.

Osnova za plačilo prispevka je enaka znesku povprečnega bruto osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka. Prispevek za pokojninsko in invalidsko za­varovanje ter poškodbo pri delu in poklicno bolezen plača predla­gatelj po stopnjah veljavnih na dan vložitve zahtevka. Rok za plačilo prispevka je 12 mesecev po prejemu Sklepa o priznanju obdo­bJ<l za katero predlagatelj izpol­njuje pogoje za vštetje v pokoj-ninsko dobo. .

Vsako vlogo za priz­navanje zavarovalne dohe ho po vložitvi ohravnaval strokovni svet za vrhunski šport pri ZTKO Slovenije. Na podlagi te­ga mnenja ho potrdilo .izdal TKS Slovenije. Vloge poslati na nasl()v: Telesn() kulturna skup­n()st SI ()venije. Ljuhljana Ce­lovška 25 I --_ .... --.--._ •• _._ •••••• 1

Za htevek za vštet je časa opnl­vljanja športne llejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika lahko ob pogojih, določenih v na­vedenem Sklepu, uveljavlja tudi uživalec pokojnine.

Za status vrhunskega športnika il. čl. 161 Zakona o pokojninskem in invalidsk<.:m I.avarovanju. s pravico uveljaVljanja pokojninske dobe se la h ko poteguje športn i k:

- državni prvak v posamični športni panogi oli roma aktivni član ekipe v kolektivnem športt:

- državni rekorderji - člani državnih rej1rezcntanc

na uradnih tekmovanjih - samo nastopajoči (nc tudi rC/.erve)

Vsi trije kritcriji veljajo sanlllza člaJlsko (a bsolut no) k atcgorijo.

Sportniki lahko uveljavljajo za­varovalno dobo samo/.a tista leta.

ko so bili aktivni športniki in so dosegali vrhunske rCZL;]tate. Za­varovalna doba se lahko uvelja­vlja od začetka leta, v katercm jc športni k ust va ril vrh u nsk i rezul­tat do konca leta , v katerem je športnik še dosegel vrhunski rezultat.

Športniki pa nc morejo uvelja­vljati zavarovalne dobe:

- za čas pred dopolnjenim 15. Ict om starosti,

- za čas rednega šolanja na srcdnji šoli,

- za čas, ko jc vrhunske rezul­tate dosegal v klubih s sedcžem izven S R Slovenije,

- za čas, ko je prekinil šport­no aktivnost ali pa ni dosegel vr­hunskega rezultata (najmanj kri­terija zveznega razreda),

- za čas služenja vojaške obve/nosti

Čas. za katerega vrhunski špor­tniki lahko uveljavljajo vštetje v pokojninsko dobo, je odvisen od dosdka posa mezni ka oziroma ekipe po zgoraj opredeljenih na­čelih in traja:

- do 10 let dobitniku medalje na olimpijskih igrah; .

- do X kt dobitniku medalje na svetovnelll prvenstvu in sve'tovnemu rekor­dcrjl:,

- do 6 let dobitnikl: medaljc na evropskcm prvenstvl: in evropskcll1u rekor­derju, uvrščenell1u do 10.mesta na olim­pijskih igrah Ol. uvrščcneml: do6. mesta na svetovncm prvenst \'lo i

- do 5 kt dobitniku medalje na univerliadi, dobitniku Il1cdaljc na mcditcran­

skih igrah,zmagovaicl: balkanskc­ga prvcnst va, uvrščenell1u do 16. mesta na olim­pijskih igrah, l:vršČenell1u do 10. mcsta na svctovnem prvcnst VU,

uvrščcnell1u do X. mcsta cvropskcm prvcnst VI:;

na

- do 4 leta <::Ianu državnc rcpn':/cntanCl: na

. uradnih tcknHlvanjih, drl.avnim prvakom,. državnill1 rckordcrjcm.