CAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl

Letos 60 let

lugoslovanske etalske Industrije

(Tanjug) - letal­ska industrija Jugosla­vije bo letos praznova­la visok jubilej, na­mreč 60-letnico usta­novitve. V šestih deset­letjih plodnega dela so v tej zahtevni industrij­ski panogi dosegli za­vidljiv uspeh in ugled v svetovnem merilu, saj se je naša država uvrs­tila med redke proiz­vajalce sodobnih boj­nih letal (lastne konst­rukcije). Sklepne pri­reditve bodo menda konec maja v Mostar­ju.

Kako uresničiti letošnji načrt

Trenutno je vsa aktivnost na ra vni republike in pri članicah ZLOS us­merjena na vprašanje, kako realizi­rati strokovni in športni program ZLOS za leto 1983. Načrt je bil izde­lan na strokovnem seminarju v Portorožu. Plan vsebuje šolanje kadrov, trenažo pilotov in padalcev, športna tekmovanja, izpite za posa­mezna dovoljenja, poslovnoturis­tično dejavnost ter pogodbene na­loge. OS pri PS ZLOS, ki je

. """""""""""',. II1II ~ ~ VSEM KLUBOM ZLOS! = ~ Na osnovi razreza Letalske = ~ zveze Jugoslavije in obvestila ~ ~ smo vplačali LZJ-CVM avans = II1II iz fonda 450.000,00 din za balzo ~ ~ različnih dimenzij. Po infor- = = maciji je to balza "Solarbo" = II1II (ZLOS dobi od celotne količine ~ II1II cca 20%). Količine, dimenzije ~ ! in cene balze so naslednje: = ! kosov dimenzija mm din ~ liii za kos ~ liii 2.000 1 x 100x 1000 81.60 ~ ~ 1.130 1,5x1OOx1000 97,40 = = 900 2xlOOxlO00 1I3,00 = ~ 600 3xlOOxlO00 128,70 ~ ... 200 5xlOOxlO00 160,10 .. = 20 20x 80xlO00 445,70 = ~ ~ liii V zvezi z nakupom in enako- ~ ~ merno porazdelitvijo klubom ~ '= prosimo, da nam do 24. 3. ~ ~ pošljete vašo naročilnico z za- e II1II želenimi količinami balze . Po ~ ~ sprejemu naročil bomo balzo = ~ porazdelili interesentom in = II1II poslali račune. Balzo bodo ~ II1II klubi lahko prevzeli po vplači- ~ ~ lu računa, odn. s predložitvijo ~ = potrdila banke (5. del virmana). = II1II Pisarna ZLOS ~

=""""""""""","

odgovorna za realiza<!ijo sprejetih programov na ravni republike, je že pripravila operativne načrte za repu­bliško jadralno in padalsko prven­stvo - skupaj s predstavnikom ALC Lesce, kjer bodo ta prvenstva . Izdelan je tudi operativni plan za 4. pokal "Branko Ivanuš" v Portorožu. Vsi ti plani bodo predloženi v raz­pravo in sprejem strokovnim komi­sijam pri PS ZLOS. Z V. P. 2050 Ljubljana je že podpisana pogodba za trenažo pilotov v letu 1983. Ostale pogodbe (RŠTO in KRV) še niso podpisane. Za ostali športni prog­ram na ravni republike tudi pripra­vljamo operativne plane.

Poleg navedenega rešujemo teko­če zadeve, ki jih ni malo. Navedem naj samo letalsko gorivo iz uvoza za potrebe ZLOS v letu 1983. Potre­bujemo pa okoli 250 ton. Dosedaj smo devizna sredstva za gorivo prejemali na temelju 13. člena SISEOT preko 19. enote za telesno kulturo. Z letom 1983 ta vir usahne. Zadeva je rešena s pomočjo repu­bliškega komiteja za energetiko in Petrola 'v okviru energetske bilance Jugoslavije. Od 1. aprila 1983. boste gorivo 100 LL ponovno naročali neposredno pri Petrolu. Enako velja za olja. Do tega datuma bo ZLO O imela za prodajo okoli 44 ton goriva, ki ga bo Petrol uvozil iz odobrenega kontingenta za leto 1982.

M1RKO BITENC sekretar PS ZLOS

naslovna

stran 4

stran 17

stran 22

stran 28

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

LETO XII MAREC '83 ST. 3

Resnost položaja, v katerem smo se znašli z vso družbo vred, je uokvirila tudi našo letno skupščino: v besedah predsednika predsedstva;. gostov in delegatov ni bilo nobenih gradov v oblakih - še na zemlji ne! (je hočemo zdržati suha leta, bomo morali še temeljiteje pomesti z negospodarnim rav­nanjem in neresnim obravnavanjem strokovnih nalog od varnosti do športne kakovosti. Še več, tudi za čase, ko bo stiska mimo, se moramo tako usposobiti in naravnati, da se ne bo mogla nikdar več ponoviti. Bolj ko bomo pri tem resni in vztrajni, prej bomo na čistem. Ne gre torej samo za kumulonimbus, za katerim se bo samo od sebe zvedrilo . .. To bi bil lahko najkrajši povzetek našega najvišjega skupa - več o njem na naslednjih straneh. - Naj opozorim o še na članek o zanimanju tujcev za naša športna letališča (in o našem zanimanju za devize!) ter na prvi del prispevka B. Keršiča o frontah. - Zanimivo branje, čeprav "zapisniško", boste našli o amaterskih graditeljih in zmajarjih v Vestniku, objavljamo pa tudi koledar letošnih tekmovanj.

Naslovnica naj še enkrat spomni jadralce na njihov čas, odgovorne v LZJ in drugje pa na odločno zahtevo naše skupščine, naj Elanova letala v načrtih za gmotno podporo organizacije vsaj enakopravno obravnavajo. (Foto: arhiv ELANA)

Najtežji čas šele prihaja Leta I ska pošta Jugoslavija ... še nikoli? Kje moramo začeti? Svetovni in državni rekordi Dva rekorda venem letu Fronte Računalniška dinamika fluida Prvi start raketnega letala Ironičnih 11 zapovedi za mlade pi·lote Vestnik

4 9

10 12 14 16 17 22 28 31

ICe'L4 Izdaja Zveza letalskih organizacije Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 -t;; Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avg usta ~",; Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme sa mo avtor fotografije. uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poroči li in slikami. ki obravnavajo dejavnosti , kot: modelarstvo . jadralstvo. padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, zmajar.stvo in balo­narstvo , Ured ni~tvo si prid ržuje pravico skraj~ati, dopoln iti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji )':: Uredniški odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj. Janez Brezar, Jože Cuden, Jurij Franko, Dominik Gregl, Selizar Kerš i č, Leo n Mesa rič , Jure Mežnaršič, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik) , Jože Perhavc, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček ~~ Lek tor: Marjan Bauer ):; Na­slov uredništva: Marjan Mošk on , poštni predal 33, 68001 Novo mesto ~~ Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovo m in potrebnimi znamkami ~~. Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poštni predal 496 , 61001 LJUBLJANA , tetelon (061) 222-504 . tekoči račun pri ZLOS. ~ t ev . 50101 -678-51077. Spremembo naslova sporOČite upravi revije ter obvez no napiŠite stari in novi naslov, upravi rev ije s poročite tudi , če revi je ne prejemate redno * Letna na ročnina 300 din, cena posamez ne številke 25 din )~,' Lektoriranje rokopisov, grafič na priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto .

Konec februarja se je v Ljubljani na skupičini Zveze letalskih organizacij Slovenije zbralo 27 delegacij od 36 včlanjenih klubov in druitev. Razen predsednikov motorne in modelarske komisije Predsedstva skupičine, so bili prisotni predsedniki vseh komisij in organov skupičine, pa le itevilni gostje Iz aerodromskih podjetij, vojaiklh polt, republlikega sekretariata za ljud­sko obrambo, republiikega itaba za teritorialno obrambo, republ11kega komiteja za promet in zveze, iportnlki leta in dobitniki zlatih ~aket, med njimi tudi predsednik Izvrinega sveta slo­venske skupičine, tovarli Janez Zemljarič.

Po podelitvi najviijih priznanj je o delu Zveze v letu 1982 govoril predsednik predsedstva skupičine ZLOS Alojz Gojčlč. Njegovo poročilo objavljamo v celoti:

Ni dvoma, da so bili -delo in vsa prizadevanja ZLOS v preteklem letu vpeti v osnovne cilje celotne jugoslo­vanske družbe. Odgovorno trdim, da smo se v okviru danih gospodar­skih pogojev stabilizacijsko obnaša­li, na uvozni st ra ni smo bistveno zmanjšali potrošnjo : nismo uvozili niti enega letala (ne motornega in ne jadralnega) nobenega padala, zaradi nezaloženosti z rezervnimi deli na m

Janez Zemljarič:

NE IZGUBITE POGUMAI Ko se je v imenu od likovan­

cev z2hvalil za priznanja, je tovariš Zemljarič dejal :

.. Va.l'i organizaciji gre poseb­no mesto pri vzgoji letalskih kadrov za go.lpodarstvo in ob­rambo dežele. Za vaJe uspehe za.liužite vse pr[znanje in do­datno podporo. Zal smo .~e ved­no v velikih gmotnih tcžavah, ki močno prizadevajo tudi vaJo dejavnost . Bojim sc, da se v le­to .l'njem letu položaj ne ho iz­holj.~a l, S(~j .vele prihajamo v naj­tcžji dcl spopadov za izboU.~anje odnosov s tujino. Posk uJali homo pomagati pri najnujnejJem. Ne .Imete izguhiti poguma, vz tra­iaite JW vrlinah, ki so za vas že 'zIUltilne: lastno dclo, samo­odpovedovanie, razumno t ro .~e­nje ra zpoložliivih do/nin . Va.iia deia vno.l"/ nc sme zasta ia fi . . . "

SKUPSCINA

Delegati med skupAčino (foto­grafije: S. Bizilj)

letala pogosto stojijo. Za potrošenih 2 milijona deviznih din smo v 1982 uvažali samo gorivo. Še lani smo na skupšcelotne družbe, da vsaj zad­ržimo tako imenovano enostavno reprodukcijo. Žal bom s podatki do­kazal, da je naša letalska deja vnost v preteklem letu nazadovala. Ne ob­navljamo ne letalskega ne padalske­ga parka, nismo dobili niti dolarjev niti dovoljenj za uvoz goriva pa kljub skromnejšemu načrtu glede na leto 1981 plana nismo dosegli v nobeni dejavnosti.

Načrtovana izhodišča za delo po posameznih sekcijah nas resno opo­zarjajo, da smo že na meji minimalne varnosti letalske dejavnosti. Bojim se povedati, da delamo pod osnovni­mi varnostimi normami. 20 ur motornega naleta, 22 ur jadranja in 50 padalskih skokov letno niso norme, ki bi zagotavljale varno letenje in skakanje.

Davek, ki smo ga plačali v letu 1981 in 1982 je več kot krut. Leto poprej smo imeli 14 nesreč s štirimi katastrofami, lani pa deset nesreč z dvema katastrofama. Ne odkla­njamo odgovornosti za vse, kar se dogaja v letalski zvezi. Vsako

nesrečo posebej smo analizirali v klubih, na izrednih sestankih s predsedniki klubov, na predsedstvu ZLOS, na seminarjih upravnikov in učiteljev, iz meseca v mesec smo do­mišljali nove in nove preventivne I;!krepe, da bi se izognili nesrečam. Zal nam to ni uspelo. Nočemo se vsi dovolj odgovorno zavedati, da so nam pasti praviloma nastavljene na začetku letalske sezone. Letos je potrebno več narediti na začetku sezone, na tako imenovanih zemelj­skih teoretičnih pripravah. Spomla­danski kontrolni leti naj nimajo le funkcije preizkusa znanja vobvlado­vanju posameznega letala, padala, oz. zmaja, sleherni učitelj mora svojega učenca tudi oceniti, katerim načrtovanim nalogam je kos.

Ne da bi odklanjali odgovornosti za vse, kar se dogaja v naši zvezi, moramo poudariti, da si pogojev življenja in dela ne krojimo sami. Na naše delo odgovorno vplivajo (zave­dajoč se ali ne tega) proizvajalci le­tal, padal, zmajev, vsi tisti, ki nam (z večjim ali manjšim posluhom), kr­ojijo predpise letalskega žiVljenja, ki stopajo z nami v odnos svobodne menjave, ki nam dajejo ali ne dajejo

Britanija subvencionira polete concorda

(Reuter) - Britan­ska vlada je sklenila, da bo še leto dni nad­aljevala s subvencioni­ranjem poletov šestih britanskih nadzvočnih potniških letal con­corde. Vlada je doslej za ta namen plačevala po 18 milijonov funtov na leto.

dovoljenj za uvoz goriva in naj­nujnejših sredstev za vzdrževanje obstoječega letalskega parka.

Vsi ti se niti malo ne čutijo krive za vse, kar se dogaja pri nas, na naše delo pa imajo močan vpliv.

Problemi varnosti ne morejo zamegliti naših naporov in uspehov v preteklem letu. Posameznim dru­štvom in športnikom smo pravkar podelili plakete ZLOS za njihovo delo in uspehe.

Iskreno jim še enkrat čestitamo in želimo, da uspehi tudi letos ne bi izostali.

Na področju vzgoje in izobraževa­nja se lahko pohvalimo z novimi piloti, padalci in zm~jarji.

V letu 1982 smo šolali 90 jadralnih in 20 motornih pilotov ter 21 pa­dalcev. Dovoljenja športnih pilotov

SKUPSCINA

oz. padalcev si je pridobilo: 40 jad­ralnih in 1 ~ motornih pilotov ter 10 padalcev. Zal je tudi na izobraže­valnem področju trend rezultatov v zadnjih dveh letih negativen. Vzroki so nedvomno v skokoviti rasti mate­rialnih stroškov, v splošnem po­manjkanju goriva in v nespodbudni delovni in dinarski participaciji pilotov, padalcev in zmajarjev. V povprečju kar 2/3 potrebnih denar­nih sredstev člani sami prigarajo. Tudi v bodoče kaže naš materialni položaj vse odločneje reševati v okviru SlS za telesno kulturno vzgojo in izobraževanje in s še tesne­jšim sodelovanjem z združenim delom.

Prvo srečanje z zvezno administ­racijo, ki naj nam odgovori, ali smemo in pod kakšnimi pogoji

«««««««««««««««««««««««««««««+*************************** li . * t Plakete ZLOS so prejeli : • * li Predsedstvo skupščine Zveze le- Lesce, za aktivno sodelovanje pri * : talskih organizacij Slovenije je na reševanju jadralnih letal v OZD : : svoji 4. seji l. oktobra lani sprejelo Elan, : li sklep, dana skupščini podeli zlate * : plakete ZLOS tovarišem _ tova- 8. Jože Fon, član ALC Lesce, : li rišicam in OZD, ki so s svojo nese- za dvajsetletno delo v klubu, li

: bičnostjo pripomogli k vsestran- 9. Ferdo Herlec, član ALC : : skemu napredku, razvoju, položa- Lesce, za dvajsetletno delo v klubu, : li ju in vlogi ZLOS v republiki in 10. Branko Hrast, član ALC li : flderaciji. Lesce, za športne rezultate na : * področju padalskega športa, li : Zlate plakete ZLOS prejmejo: 11. Janko Koderman, član : * 1. Janez Zemljarič, predsed- aerokluba Ptuj, za dvajsetletno li : nik izvršnega sveta skupščine SRS delo v klubu, : : za vsestransko. r.azumevanje in 12. Janez Marolt, član aeroklu-. : * pomoč pri razvoju tega športa v ba Postojna, za dvajsetletno delo v li : Sloveniji, klubu, : : 2. Peter Alič, član aerokluba 13. Herman Mastnak, član : * Ptuj, za športne rezultate in aerokluba Velenje, za dvajsetletno : : dvajsetletno delo v klubu, delo na področju letalskega mode- ! * 3. Gabrijel Bogataj, član aero- larstva, • : kluba Postojna, za dvajsetletno li * delo v klubu. 14. Ada Mušič. član aerokluha ; : 4. Jože Batolin. član aeroklu- Ljubljana. za petindvajsetletno li

* ba Ptuj, za športne rezultate in delo v klubu, : : dvajsetletno delo v klubu. 15. Jože Poljšak. član aeroklu- : : 5. Martin Brudar, član aero- ba Postojna, za dvajsetletno delo v li * klubu, ! * kluba Novo mesto. za športne 'T' * rezultate na področju modelarstva 16. OZD ELAN Begunje za us- : : in dvajsetletno delo v klubu, pešno proizvodnjo jadralnih letal. : : 6. Jože Celar. član ALC Lesce. Vsem' dobitnikom zlatih plaket : li za tridesetletno delo v klubu. Zveze letalskih organizacij Slovl'- .... : 7. Dušan FlO/jančič. član ALC nije iskrene čestitke. : li . li «««««««««««««««««««****************~««««««««««««««««««««

SKUPaCINA

Boeing ustavlja proizvodnjo

- Predstavnik dru­žbe Boeing, ki ima sedež v Seattlu (ZDA), je izjavil, da bo podje­tje prihodnje leto pre­nehalo izdelovati mo­del 727. Gre za .. naj­bolje prodajano potni­ško letalo v zgodovi­ni ", pravijo pri Boe­ingu . Preden bodo ustavili proizvodnjo, nameravajo izdelati 1832 leta tega tipa . Drugonajbolje proda­jano letalo je DC-9 družbe McDonal­douglasss 1200 proda­nimi ktali.

Najboljši športniki športna komisija pri PS ZLOS

je na osnovi pravi/nika o letnem ocenjevanju rezultatov športnikov in rezultatov športne in strokovne dejavnosti modelarskih klubov in letalskih šol izdelala listo naj­boljših športnikov in klubov za leto 1982.

Plakete ZLOS (ZP - zlata. SP - srebrna. BP - bronasta plaketa) prejmejo naslednji športniki:

l. za športne uspehe v letal­skem modelarstvu: ZP Oton Velunšek. AK Ptuj SP Stojan Kranjc. AK Novo

mesto (posmrtno). BP Darko Bauer. AK Novo mesto

2. za športne uspehe v jadralstvu:

ZP Črtomir Rojnik. AK Celje SP Vlado Pfeifer. AK M. Sobota BP Vojko Starovič. AK Celje

3. za športne uspehe v motor­nem letenju: ZP Oto Verbančič. LC Maribor SP Karel Krepfel. AK Ptuj BP . Benjamin ličer. OLC Portoroi

4. za športne uspehe v padalstvu: - mladinci ZP Bogdan Jug. ALC Lesce SP Iztok Jug. ALC Lesce BP Zlatko Cuš, AK Ptuj

- člani ZP Darko Svetina. ALC Lesce ZP Darko Svetina. ALC Lesce BP Bogdan Jug. ALC Lesce.

Rezultati modelarskih klubov: ZP aeroklub Novo mesto, SP aeroklub Ptuj. BP modelarska sekcija EMO Celje.

Rezultati letalskih šol: ZP Alpski letalski center, SP Aeroklub Ptuj, BP Aeroklub Ljubljana.

smemo šolati in nuditi letalske sto­ritve tujcem, je ostalo. brez odmeva. Ni še povsod prodl'1 duh o nujnosti izvozne naravnal'losti naše dežele .

Lani smo I'raznovali 40-letnico jugoslovanskega letalstva. Mislim, da je bila naša prireditev na Brnikih res plod požrtvovalnosti vojakov in starešin JVL, ljubljanskega arma­dnega območja, RŠTO, delavcev kolektiva Aerodrom Brnik, pripad­nikov RSNO in članov naših letal­skih klubov. Skromno, a ponosno smo obeležili nastanek JVL in njegov razvoj do danes. Še dolgo se bomo spominjali edinstvene razs­tave risb pionirjev in mladincev na temo letalstva, razstave sodobne le­talske tehnike in tehnike protizračne obrambe ter nepozabno izpeljanega aeromitinga, katerega čar tudi de­ževje ni moglo zabrisati.

Ce smo še pred petimi leti sodelo­vali izključno z JVL, smo zadnja leta vidno napredovali v poglabljanju odnosov z RŠTO in sploh s terito­rialno obrambo v Sloveniji. S posa­meznimi pokrajinskimi štabi TO imamo podpisane dogovore o med­sebojnem sodelovanju. Letos je bilo nekaj težav pri izpolnjevanju po­godbenih obveznosti . Na naši strani večinoma zaradi pomanjkanja gori­va, na strani RŠTO pa se niso vselej pravočasno poravnale obveznosti že izpolnjenih nalog. Vse več je posluha tudi za sožitje z Ljubljanskim ar­madnim območjem . Z njimi smo v preteklem letu podpisali pogodbo o trenaži naših fantov za potrebe JLA.

Tudi v prihodnje si iskreno želimo, da bi se sodelovanje z JVL, TO in ljubljanskim armadnim ob­močjem poglabljalo zlasti v na­slednje smeri:

- da bi se vsi fantje in dekleta, ki se izobražujejo v naših vrstah, uspo­sabljali tudi v interesu JLA;

- da bi se čimveč pilotov in pa­dalcev vključilo v letalske enote JLA;

- in da bi nam za dogovorjene potrebe trenaže pilotov in padalcev v bodoče priskrbeli gorivo.

Cilj sodelovanja z JLA mora temeljiti na prizadevanju, da bo vsak naš mladinec in mladinka vključen v koncept SLO in OS. Vsakdo med

NASI DELEGATI

Skup§Čina ZLOSje v Predsedstvo Konfe­rence Letalske zveze Jugoslavije izvolila tovariIa

Alojza Gojčiča in Staneta Menegalijo. za delegata v Konfe­renci pa še oba pod­predsednika PS ZLOS tovariša Leona Mesariča in Janeza Baumana.

REKLI SO:

SEKRETAR PS ZLOS: Za minimalni program bo gori­vo zagotovljeno - v okviru zvezne energetske bilance - okrog 200 ton.

PREDSEDNIK JADRAL­SKE KOMISIJE: Za pretežni del na§e dejavnosti izko­ri§čamo sončno energijo. Pri dobri organizaciji in us­klajevanju motornega in jadralnega letenja je to ve­lika prednost. ..

DELEGA T AK NOVO ME­STO: V stiski z devizami ne smemo misliti samo na ben­cin - od modelarjev brez balze, motorjev in gume tudi ne moremo kaj prida pričakovati . ..

PREDSEDNIK TEHNIeNE KOMISIJE: Delo na§e teh­nične službe §e vedno pod­cenjujemo. Nizko vredno­teno delo letalskih mehani­kov že kaže posledice, ki jih bomo §e dolgo čutili.

DELEGA T ALC: Novo jadralno letalo VUK Tima že več let vso podporo druž­be, pa ga §e vedno ni na na§ih letali§čih. Uspe§ni DG-100 pa ostaja izven dogovora o obnovi gmotne osnove na§ih organizacij. Na§i delegati naj v Beogradu dosežejo za obe letali vsaj enakopravno vključevanje v ta dogovor.

PREDSEDNICA RKPZ: Tudi na§i letalski centri se morajo vključiti v devizni zaslužek s §olanjem in leto­vanjem tujih pilotov pri nas. Republi§ki komite za pro­met in zveze se bo za to tudi v bodoče zavzemal in vam pomagal pridobiti potrebna soglasja. Prizadevamo si tudi za skoraj§nji sprejem ,,zmajarskega pravilnika" na na zvezni ravni.

SKUPSCINA

nami si želi izpolnjevati dolžnosti na tem področju.

Namesto zaključkov mi dovolite. da predlagam naslednje norme ob­našanja v tekočem letu:

l. skrajno racionalno uporabo vsega, kar potrebujemo pri letenju. padanju in skakanju, posebej pou­darjam goriva;

2. za odobrene devize bomo prvenstveno uvažali gorivo in olje;

3. tudi v prihodnje se bomo trudi­li, da za letališča v Slovenj Gradcu. Portorožu in Lescah pridobimo dovoljenja za šolanje in trenažo tujcev, da tudi sami zaslužimo kakšen devizni dinar;

4. naše sodelovanje z JLA bomo poglabljali v že omenjene tri smeri;

5. kadrovanju v letalske in pa­dalske vrste je potrebno posvetiti več pozornosti, osip je še vedno prevelik in predrag;

6. varno letenje naj ne bo le skrb upravnikov in učiteljev letenja ter skakanja, ampak naloga slehernega pilota, padalca, zmajarja, slehernega člana naše zveze;

7. samoupravna telesa v nekate­rih klubih in društvih se ne zavedajo vseh svojih dolžnosti: od materialne­ga položaja društva in izpolnjevanja plansko sprejetih obveznosti do .odnosov med člani kluba.

Zlasti od predsedstev in šolskih svetov pričakujemo večjo zavzetost pri uresničevanju na skupščinah sprejetih nalog.

8. modelarstvo ostaja naša osno­vna in najpomembnejša letalska de­javnost. Zaradi tega mu moramo posvetiti več pozornosti primerno skrbeti za njegovo kadrovsko in materialno rast.

Z razvojem modelarstva dvigamo tehnično kulturo slovenske mladine .

9. Ponekod nismo naredili dovolj za popularizacijo motornega in jad­ralnega letenja. padalstva. mode­larstva, zmajarstva, balonastva in raketarstva. Premalo smo se po­služevali ' naše rto"J" .. KRILA" in sredstev javnega obveščanja:

Le s stalnim prikazovanjem us­pehov in težav našl:g:t dela lahko pričakujemo večje razumevallje širše družbe za razreševanje položaja, v katerem smo se znašli .

A o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL eVrA AER Spremembe za srebrno C značko

Mednarodna jadralna komisija CIVV je 26. marca lani sprejela spremembe "Code Spo rti]' za jad­ralno letalstvo.

1. Code SportiJ, odsek 5.2. 1 Srebrni C, prelet: prelet v ravni črti

v dolžini najmanj 50 km. Po novem odpade dosedanji način izven leta­liškega pristanka. Prelet se lahko opravi med mestom vzleta in mestom pristanka. med mestom vzleta in mestom obratne točke. med dvema obratnima točkama ali med obratno in. končno točko. Obratne točke se v teh primerih obravnavajo kot pre­maknjene točke mesta vzleta in ali kot končne točke. (Code Sportil 1.5.3.1 in 1.7. 3.1)

2. Code SportiJ, odsek 5.3 Prosti prelet se prizna kot pogoj za

dosego srebrnega C ne glede na to, da se jemoral najavljati po Code Sportij 5.3. Po novem načinu jadralec pri­javljeni prelet lahko prekine in z njim nadaljuje kot s prostim preletom.

Po Aerokurirju 4. 1982

Maketarstvo, moj hobi

S prijateljem sva šla v trgovino pogledat. kaj imajo novega. Vstopila sva. ko nenadoma zagledam lepo ...škatlo", ki je imela naslikano letalo. Ker se malo bolje spoznam na letala. sem takoj ugotovil. za kakšen tip leta­la gre. Bil je e/egantni Mirage 5 BA. Malo pobliže sem se seznanil s ceno nato pa tekel domov po denar in nazaj v trgovino. Tako sem tega dne kupil mojo prvo maketo. Nekaj težav sem imel pri sestavljanju. pa je vendar šlo. Letalo sem še pobarval. nato pa sem ga postavil na polico. Kasneje sem kupil še nekaj maket in odločil sem se. da bo makelarstvo moj hobi.

Upam. da se bo maketarstvo še raz­vijalo. in da se jih bo veliko odločilo tako kOl jaz.

Tilen Vogelnik

Ponatis posterjev

Novomeški Aeroklub spo­roča vsem tistim , ki so naročili posterje jugoslovanskih voja­ških letal šele po novem letu , da je nekaterih številk zmanj­kalo. Dogovarjamo se za po­natis, saj vlada za posterje izredno veliko zanimanje . Ker bomo dali v tisk samo toliko posterjev, kolikor jih bomo zanesljivo prodali , predlagamo vsem tistim klubom, društvom Ljudske tehnike, vojnim po­štam in drugim organizacijam, ki te posterje naročajo za svoje člane v večjem številu, naj nam takoj sporočijo, koliko posa­meznih motivov bodo pozneje naročili.

AEROKLUB Novo mesto

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki niso daijii od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje1 Oglase poli ljajte na na­slov uredhiltva: Marjan Moikon, ~. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Kupim polnilec z najmanj 2x50 mA, 3 servomehanizme (ne Gtaupnerje­vih), kupim tudi različen modelarski material. Najboljšemu ponudniku za servo mehanizme dam pUlt za daljin­sko vodenjs. Jandrok Primož, Ravne 14, 63325 Soštanj.

Kupim načrt motornega letala PIPER-PA 18 in načrt jadralnega letala naše proizvodnje "JADRAN". Vogelnik Tilen, Kranjska 16, 64240 RADOVLJICA, tel. 064175-328.

DEVIZNI TURIZEM

Jugoslavija ... še nikoli?

I~ ;:.;,:::·::.:~~:"':W; ... ~~:'.;:::-:: I~"""" " I~W ' r'_.,..... .. _ t .

V'ougoslavle ••• ,amais! >ooI. n.n_.n .'~" ,". "". , "·l, ... ,, ...... ,., ... • ". " 1 .. ,, ..... . .... ,.,~ ...... ~· ... f" ... Ir ... ;''' ...

~;~ i ~~t~~~~~~~~~;~ : jft~~;~~~~

Da, dragi prijatelji , kot pilot motornega letala in predsednik švi­carskega AEROKLUBA nisem še nikoli predvidel, da bi v Jugoslavijo priletel z avionom. Vedel sem, da je število turistov, ki preživljajo dopust v Jugoslaviji, veliko, toda prepričan sem bil, da so za zasebnega pilota administrativne sitnosti tolikšne, da pravzaprav na tako pot niti nisem več mislil.

,." .. ;.n_~ottw. ... l'n." '.""W"".,. ,. "ooI.."., ... ".k"iI'· """'><" •• ,, .... ' .... , ........ "" .... J ........ • • .. 011 ....... . .- . \,'~· . ... " ..,~ ... , .... 'ft ' .. A"'·,. .. ' ...... . ~ I'J'~I" "

:::: rufr~<~ , ... , ..... " .. ~~., •. ; ;:;~:~~:': ~;,,:~t::~:~~·~~~:;~~:' : ~~:,;::::.~:~~~,~::::~~;·r: l •• " ._' ......... , •• " ........ 1"" .... 1 , .......... , .. "., ' ... · .. .. ,., .. ,,,· 10: 11 .. ,,. I "' .... P' I .... k, ..... ~ •• f."'."" .. , .. , . ~~" '., (,' ...... "".'" ,k' " ......... . , Ir , ,,~ , .1 1 . "."" ~'" ,'" .. ,_,1" !''' •• "'''"., .... ,.. ....... ... "' ..... -." • . • " J<1'f'C't •• , "'0, ,." .... ' .''''~' h'. , .•• " ......... -" ,·.,."".,H.·. 'Jo , .... "".'" _ r." .......... 1< ,,' I. , • "" ""'~"'",,,_ rII _ .... « •.

::. '!::;~":' '::::k>-"':::'''7~' , .... ~ , ...... ""' ... .. 'f'!. " . ...... '" , .... " .... .. " .. ' ""' .... ,_ ....... " .. , ._"M .. ~·'r .... ·..-1 __ .... , """, .. ', .. ..4 ... .. "' . ...... "' .. , .• "

:.: !O::~~:;.-& ~,~:~": . .!:;"'~. ~ , ••• , 0.1, .... 11< •• ~ \ " " ... ~ . , .... .. ~ ... " .......... , ... v .... , ..... "',,.... .... <I ......... .

• r .. _ ., ..... "~ .... I"!" ho<"'" '" I

Nekega dne pa mi je predstav­ništvo TZJ v Zurichu poslalo vabilo za Slovenj Gradec. Toda na nobeni karti nisem mogel najti tega leta­lišča, da obstajajo v Švici piloti ter posebej še piloti-amaterji, ki bi z zadovoljstvom pristali v Slovenj Gradcu in tam preživeli nekaj dni. Da bi prispeli tja s švicarsko delega­cijo v sestavi AUGUSTE GIROD, RENE SCHILD ter moja malen­kost, smo .. zajahali" ARROW 200 - last kluba AVIATION de BIENNE.

........ . _'", ..... ,,-\ •• ""1' .. "',., I

." """ ''''-'''''' '''''''''' , .r\,,, .... ,.p"' •• ,., .... ,. p ... .. , w . • • _, ... 1' . ...... ..... ... "'.,' ... '"'10

" .,n ... , ... , , •.• '''~''' •. \I, ... .. . . ,~ f

,- -.or I

I

: • \ ,,1 G Q n [1 f

.. >" *1. , ~ \ " II.,

.. :: ~ ~:~:;::::.~,~::.:'::.~~::;::....-.. .. ,. \ ;::.....!:'., ...... ,-.".' ......... ~",,,' ...... , .. .. "" -.... .,;, ..... ~ •. , ..... .... "' ... ,. I

za devize gre_ Iz pisma predsedni­ku republlikega ko­miteja za promet ln zveze tovarliu J. Ve­rblču

Na povabilo predstavništva Turistične zveze Jugoslavije v Zuerichu je obiskal J . J . Reymond, predsednik švicar­skega aerokluba (19000 čla­nov), s sodelavci julija 1982 le­tališči Portorož in Slovenj Gradec, Namen obiska je bilo seznanjanje z možnostmi , ki jih nudita obe letališči za športno pilotažo. Obisk je v izvedbi TZS in Kompasa od­lično uspel, kar je razvidno tu­di iz zelo ugodnega poročila J. J. Reymonda v prvi letošnji

številki Aerorevuc. glasila švi­carskega aerokluba .

S tem v zvezi naj omenimo . da je ponudil Reymond. ki je tudi funkcionar mednarodne aeronavtične zveze FIA. svojo podporo na ravni te zveze portoroškemu letališču . Tako je septembra lani priporočil na kongresu FI A v Bruslju uvrs­titev Portoroža v program evropskega aerorallyja ID. kar je FIA sprejela.

V razgovorih. ki smo jih imeli po ohisku.je izra zil J . .I . Reymond pripraVljenost 711 sodelovanje mcd švicarskim aeroklubom in ohema leta­liščema. Za leto 191D je predlagal:

- - udeležho švicarskih le­talcev na memorialu R. Ivanuš ID v Portorožu.

- organiziranje tečaja )'11

športno padalstvo ter poletne­ga tabora za jadralec v Slovenj Gradcu . Ustrezen progra m hi omogočal njegovim udeležen­cem tudi pridobitev višje jad­ralske kategorije (npr. preleti v četverokotniku),

S podrohno~tm i nas bo g. Reymond seznanil na klad no, predtem pa bi rad dohil zagotovilo, če je izvedba take­ga tahora v Slovenj Gradcu mogoča.

Ker so pri nas glede poletov tujih jadralcev določeni admi­nistrativni 711držki vas pro­simo, da iniciativo proučite ter nam sporočite vaše mnenje o možnostih realizacije .

Zahva ljujemo se vam 7<1 sodclovailje

Lep pozdrav Pomočnik predstavnika TS.I

1. MARTELANC

DEVIZNI TURIZEM

Nagrada za švicarsko letalsko družbo

- Švicarska letal­ska družba "Swissa ir " je pred dnevi dobila nagrado, ki ji jo je podelil o uredništvo re­vije o leta lskem pro­meu "Air Transport Wo rld ". Nagrado so dobili .. zlasti za radi učinkovitosti in priza­devnosti letalskega osebja in udobnosti pri prevozu po tnikov", je za pisala o menjena re­vija. Švica rska letal ska družba je četrta, kije dobila takšno nagra­do; ostali trije nagra­jenci so bili az ij ski in severnoa meriški leta l­ski prevo zniki .

Poleg iz BIELA nad Alpami in Benetkami ter pristanek v Portorožu je dejansko eden izmed najlepših poletov, ki jih človek lahko izvede. Let nad Alpami in beneškim zalivom je res vredno doživeti .

Sprejem v Portorožu s strani oblasti, direktorja aerodroma ter šarmantne gostiteljice KOMPASA je udeležencem delegacije zapustil čudovit spomin.

Dva dni v Portorožu je bilo kar premalo in kljub vsej prijaznosti ter prijateljstvu, ki so nam ga izkazali piloti in prijatelji v Portorožu, smo morali oditi naprej do naslednje točke na naši poti - v Slovenj Gradec .

V vašo vednost: konec julija in v začetku avgusta bomo organizirali zračni rallye v Portorožu ter Tour d'Europe 1983 z začetkom v Benet­kah, etapa na poti pa bo tudi Portorož .

V družbi jugoslovanskih pilotov smo se torej podali na pot proti Slovenj Gradcu . Če sledimo AI­RWA YS, ni nobenih navigacijskih problemov, kar pa postane bolj zapleteno, ko zapustimo l' A WY. To je torej pomemben problem, ki ga mora jugoslovanski AEROKLUB rešiti z oblastmi.

Slovenj Gradec želi sprejeti kar največje število švicarskih pilotov, zlasti še pilotov-amaterjev in pa­dalcev.

Verja mite mi, da bi bilo letališče s svojima dvema pistama po 1200 m vsaka, z restavracijo, bazenom, s tereni, bungalovi ter terenom za ta-

kert. .. 11

borjenje idealno mesto "letališkega campinga" za jadralce in padalce.

Struktura terena v okolici aero­droma je podobna našemu gorovju JURA. Skratka, idealno mesto za jadralne avione . Poleg tega so tudi ljudje zelo prijazni .

Naša delegacija je živela med pilo­ti iz kluba, učenci in prebivalci sami­mi. Prisostvovali smo celo tipični poroki. Verjemite mi, dragi bralci ter bralke, v Slovenj Gradcu boste dobrodošli .

Slovenj Gradec se nahaja pri­bližno 20 km od avstrijske meje, jugovzhodno od Celovca .

Pokrajina je edinstvena in zasluži obisk. ' Od našega prihoda do odho­da iz Slovenj Gradca smo živeli med prijatelji, ki bi storili vse za prijazen sprejem švicarskih pilotov ter njiho­vih družin.

Na žalost je še nekaj zapletov ad­ministrativnega značaja - določene omejitve za tuje pilote glede zračnih koridorjev , toda vse to se bo uredilo z dobro voljo, ki so jo izkazale ta~o odgovorne osebe iz kluba kot tudi lokalne oblasti .

Navajam potrebne podatke in zagotavljam, da sem s pomočjo KOMPASA pripravljen organizirati Vaše bivanje v Slovenj Gradcu ali Portorožu.

Naj končam ta zapis z zahvalo vsem, ki so pripomogli naši delegaci­ji, da lahko spremeni naslov tega članka v: JUGOSLA VIJA... NA SKORAJŠNJE SVIDENJE!

Letalski sklopi za Boeing

(Tanjug) - Letal­ska industrija Sokoje z ameriškim izdeloval­cem letal "Boeing" sklenila novo pogodbo o sodelovanju pri izde­lavi sklopov ~ nosilce kril pri letih ,,757" in ,,737". Mostarska to­va rna bo do srede 1985. leta dobavila skupaj 58 sklopov v vrednosti okoli milijon dolarjev. Mostarski Soko uspešno sodeluje tudi z drugim velikim ameriškim izdeloval­cem letal "Do ugla­som" pa tudi z zd­ruženo evropsko le­talsko industrijo Air -Bus.

Spet letalska povezava , ':PulJ' -Zagreb!l~ (':' ';l

(Tanjug) - Zagreb bo po zračni poti spet povezan s Puljem. Le­tala bodo vsak delav­nik, razen ob sobotah in nedeljah, pristaj ala in vzletala na letališči h obeh mest in bodo pomenila naj krajšo in najboj hitro zvezo. Prva letala bodo pole­tela v Zagreb in nazaj po novem voznem re­du , ki začne veljati 25. marca.

VARNOST LETENJA

Kje moramo začeti? Za povečanje varnosti letenja

želim podati pregled dela nekaterih letalskih šol, ki sem jih obiskal ter predlog za izboljšanje sedanjega sta­nja, kar naj bi pripomoglo k zma­nJsanju števila nesreč v naših organizacijah.

Med aktivnim delom v ZLOS sem kot član varnostne komisije, komi­sije za ugotavljanje vzrokov nezgod, izpitne komisije in kot sodnik na tekmovanjih imel možnost do podrobnosti spoznati to dejavnost.

Menim, da bi nekatere zadeve mo­rali obdelati na seminarju uprav­nikov letalskih šol ter s konkretnimi predlogi odpraviti del pomanj­kljivosti, ki vplivajo na varnost lete­nja. Prepričan sem, da bi varnost letenja izboljšali, če bi upravniki le­talskih šol oziroma vodje letenja spoštovali obstoječe predpise in programe za šolanja letalcev. V si vzroki nezgod nas opozarjajo, da predpisov ne upoštevamo. Nekateri jih celo ne poznajo in si določene stvari tolmačijo po svoje. Pri vsaki nezgodi lscemo olajševalne ok­oliščine, da bi prikrili dejansko stanje. Odlašamo že s samo prijavo nezgode, predmet odstranimo, da bi tako prikrili določene nepravilnos­ti. Nekateri uvajajo pri šolanju le­talcev metode, ki niso v skladu z na­vodilom o uporabi posameznih tipov letal in programom šolanja. Zaradi tega smo imeli pred kratkim nezgodo jadralnega letala "blanik". Ni edina.

Vodenje dokumentacije po šolah je zelo različno. Razen predpisanih dnevnikov se vsa ostala dokumenta-

... &

cija vodi ;:>0 različnih metodah. Znane so tudi različne razlage s stra­ni nekaterih inšpektorjev zvezne up­rave za civilno zračno plovbo. Iz nepopolne dokumentacije je ne­mogoče ugotoviti strokovno stanje posameznega letalca. Dokumentov ni, osebna mapa letalca je skoraj prazna, ne glede na dolgoletno ak­tivnost. Potrebno bi bilo izdelati vzorec vseh dokumentov, ki naj jih vodi šola. Le tako bomo dosegli enotno poslovanje letalskih šol.

Dokumentacija o polaganju iz­pitov pred pričetkom letenja je nepopolna. Učenci ne polagajo iz­pitov iz vseh predpisanih predme­tov. Izpitno gradivo večinoma 'ne pregleda učitelj ali druga strokovna oseba, ni zaključka s končno oceno o strokovnosti kandidata. Pri starejših pilotih se raje odločamo za polaganje ustnih izpitov, da bi se izognili admi­nistrativnemu delu. Žal tudi ti niso nikjer dokumentirani. Tako lahko dvomimo, če je nekdo izpit sploh opravljal. Pri vsem tem posvečamo zelo malo pozornosti predmetom, ki so vezani na varnost letenja.

Izbira kandidatov za osnovno šolanje ni najboljša. Organizacija letenja je pomanjkljiva in ni v skladu s predpisi. Letenje vodi upravnik -učitelj letenja. Vleko jadralnih letal z učenc i izvajajo mlajši piloti remorkerji, ki so brez izkušenj in ne­pravilno izšolani. Niso niti teore­tično seznanjeni s posebnimi posto­pki v aero vleki. Menim, da je to zelo pomembno iz varnostnih razlogov. Učenci - jadralci ne uporabljajo vseh priprav, ki jih ima jadralno le­talo. Tako flapsov niso koristili niti za vzletanje niti za pristajanje. Prav tako ne uporabljajo radia. O pome­nu fJapsov ne bi rad razpravljal. Omenil bi, da smo imeli prav zaradi tega dve nezgodi.

Ko letijo starejši piloti, smo še

VARNOST LETENJA

Uiesa za klic na pomoC

Sovjetski. ameriški. francoski in kanadski znanstveniki bodo družno izstrelili satelit. ki bo krožil okoli Zemlje z nalogo. da natančno določi kraje letalskih ali pomor­skih nesreč. Lovil bo klice na pomoč z ladij ali letal in jih pošiljal v posebna središča na Zemlji. kjer bodo na­tanko določili kraj ne­sreče in poslali pomoč.

VeC letalskih nesreC

Lani je umrlo v le­talskih nesrečah 455 ljudi. uničenih pa je bilo 18 letal. katerih skupno vrednost ce­nijo na 220 milijonov dolarjev . Zavarovalni­cam je to vzelo kilkih 30 milijonov dolarjev. več kot leta 1981. ko je bilo letalskih nesreč mnogo mil nj.

bolj popustljivi. Opravka imamo z našimi prijatelji, ki so starejši piloti in učitelji z izkušnjami. Menimo, da ni potrebno, da bi tak pilot opravljal kontrolni izpit ali kontrolni let.

Pri določanju kandidatov za bodoče učitelje menim, da ne po­svečamo dovolj pozornosti izbiri kadra. O bodočih učiteljih bi moral v okviru ZLOS odločati širši krog strokovnih sodelavcev. Še posebej strogi moramo biti pri stažiranju učiteljev, da se bodo dosledno šolali po metodologiji oziroma programu šolanja. Pri tem si ne smemo dovoliti niti najmanjše pomanjkljivosti.

Kar zadeva učitelje amaterje, ki so v letalski šoli manj aktivni, pa na­slednje: ne glede na iskušnje, ki jih imajo ti učitelji, moramo paziti na čas njihove prekinitve. Določiti je treba posebej nalet, ki je potreben, da bi lahko učitelj amater opravljal dolžnosti učitelja letenja.

Pri polaganju izpitov opažamo, da mnogi kandidati prihajajo nepri­pravljeni in da celo ne izpolnjujejo predpisanih pogojev. Upravnik le­talske šole takim kandidatom ne bi smel izdati potrdila o končanem šolanju in o izpolnjenih pogojih za polaganje izpitov. Nadalje menim, da bi morali kandidati, ki izpol­njujejo pogoje za polaganje izpitov, prej polagati izpite v letalski šoli oziroma v klubu. Šele na osnovi us­peha na predhodnih izpitih, bi lahko izdali potrdilo oziroma prijavo za pravi izpit.

Komisija za ugotavljanje nezgod ne dela, kot je potrebno. Zato le­talske šole in klubi ne prejemajo informacij o nezgodah. Komisija ne more delovati v skladu s predpisi. ker nekateri člani te komisije ne dos­tav ljajo materiala na predpisanih ob­razcih. Nekateri zapisniki članov komisije so zelo pomanjkljivi in ko­misija ne more dati dokončnega mnenja oziroma zaključka o vzroku nezgode. Menim. da bi smeli v to ko­misijo imenovati le tiste člane, ki so pripravljeni tudi debti. Vsem članom

"eftA 13

pa je potrebno dati tudi ustrezna na­vodila o načinu dela na terenu.

Izpitna komisija nima ustrezne dokumentacije, zato ima pri svojem delu precej težav. Izpitni material je treba pripraviti tako, kot je bilo dogovorjeno na sestanku uprav­nikov. Predvsem je treba uskladiti podatke o eksploataciji letal in jih objaviti v reviji Krila.

Na tekmovanjih bi morali sodelo­vati le najboljši letalci. Zmanjšati je treba število tekmovalcev in poveča­ti kvaliteto samega tekmovanja. Kvalitetno in zahtevnejše tekmo­vanje omogoča izbiro med najboljši­mi letalci, vendar pa mora biti v okviru varnosti letenja. Pravilnike je treba dopolniti in upoštevati vse de­javnike, ki vplivajo na varnost lete­nja. Povečati je treba kazenske točke za tiste elemente, ki ogrožajo varnost letenja. Tak predlog sem posredoval leta 1981, vendar športna komisija o njem do danes ni razpravljala.

Pri organizaciji tekmovanj v jad­ralnem letenju bi moral organizator pripraviti pregled vseh terenov, ki so primerni za pristajanje, in to na celotnem območju tekmovanja. Na karti bi morali označiti tudi terene, ki so iz višine videti primerni, v re­snici pa so za pristajanje zelo proble­matični. Vse to naj bi imel vsak tekmovalec označeno na svoji navi­gacijski karti, potem ne bo dodatnih skrbi v času preleta. Prav tako je tre­ba določiti minimalno varno višino, na katero se mora jadralec odločiti za pristanek. Povečati je treba število kazenskih točk.

Zaradi pomanjkanja senarja komi­sija za varnost letenja ni obiskala vseh letalskih šol. Zato tudi ne moremo podati podrobne analize čeprav menim, da je to nujno potrebno. Le na osnovi ugotovitev bomo lahko posredovali uprav­nikom letalskih šol konkretne predloge za povečanje varnosti letenja. EDV ARD LORENCON

SVETOVNI REKORDI V JADRALNEM LETALSTVU Stanje 31.12.1982

ENOSEDA LETALA 0-1 DVOSEDA LETALA 0-2 DISCIPLINA

MOSKI 2ENSKE MOSKI 2ENSKE

1. Renner Pavlova PROSTI Werner H. G. K. E. Karel H. Geissler Filomečkina PRELET ZRN 1972 V B 1980 Avstralija 1975 ZSSR 1967

1460 km 949 km 970 km 864 km

I. Gorokova, 1. Gorokova

CILJ 3 jadraici T. Zaiganova Z. Kozlova Z. Kozlova

Nova Zel. 1978 ZSSR 1966 ZSSR 1967 ZSSR 1967 1254 km 731 km 864 km 864 km

T. Knauft P. Majewska CILJ IN K. H. Striedieck D. F. Grove R. Gannon V. Malcher

POVRATEK ZDA 1977 ZDA 1981 ZDA 1981 Poljska 1980 1634 km 1127 km 1000 km 617 km

H. W. Grosse PRELET H. W. Grosse K. E. Karel H. H. Kohlmeier

V TRIKOTNIKU ZRN 1981 V B 1980 ZRN 1979 1306 km 814 km 1112km

E. Laurence B. Nott ABSOLUTNA P. F. Bickle S. JackintelI H. Klieforth H. Duncan

VISINA ZDA 1961 ZDA 1979 ZDA 1952 ZDA 1975 14102 m 12637 m 13489 m 10809 m

S. Jozefczak A. Dankowska RELATIVNA P. F. Bickle A. Burns J. Tarczon M. Matelska

VISINA ZDA 1961 V B 1961 Poljska 1966 Poljska 1967 12894 m 9119 m 11680 m 8430 m

HITROST E. M. Biggs A. Dankowska

V TRIKOTNIKU K. Briegleb S. Martin S. Murray E. Grzelak ZDA 1974 Avstralija 1979 J. Afrika 1977 Poljska 1978

100 KM 165 km/h 139 km/h 147 km/h 126 km/h

HITROST E. MOller A. Orsi

V TRIKOTNIKU H. W. Grosse S. Martin O. Schšftner F. Bellingeri

ZRN 1980 Avstralija 1981 ZRN 1979 Italija 1974 300 KM 158 km/h 129 km/h 140 km/h 97 km/h

HITROST E. M. Biggs A. Dankowska

V TRIKOTNIKU G. Eckle S. Martin S. Murray S. Piatek ZRN 1979' Avstralija 1979 J. Afrika 1977 Poljska 1980

500 KM 151 km/h 133 km/h 140 km/h 93 km/h

HITROST H. W. Grosse G. Eckle K. E. Karel H. H. KOhlmeier

V TRIKOTNIKU ZRN 1978 V B 1979 ZRN 1980 750 KM 141 km/h 95 km/h 131 km/h

HITROST H. W. Grosse H. W. Grosse H.H.Kohlmeier

V TRIKOTNIKU ZRN 1979 ZRN 1979 1000 KM 145 km/h 129 km/h

HITROST H. W. Grosse V TRIKOTNIKU ZRN 1980

1250 KM 133 km/h

DRŽAVNI REKORDI V JADRALNEM LETALSTVU Stanje 31.12.1982

ENOSEDA LETALA D-1 DVOSEDA LETALA D-2 DISCIPLINA

MOSKI 2:ENSKE MOSKI 2:ENSKE

Komac B. Klančnik C. PROSTI Mrak J . Klančnik B. C. Bogojevic P. Berglez V. PRELET 1958 1959 1953 1974

570 km 348 km 460 km 204 km

Komac B. Klančnik C.

CILJ Mrak J. Pipan S. Bogojevic P. Berglez V. 1958 1958 1953 1974

570 km 312 km 355 km 204 km

Dolinar M. Klančnik B. C. CILJ IN Strukelj F. Klančnik B. C. Božovic M. Berglez V.

POVRATEK 1982 1976 1961 . 1974 566 km 340 km 376 km 234 km

PRELET Letic M. V TRIKOTNIKU 1982

502,5 km

Dolinar M. Klančnik B. C. ABSOLUTNA Malčevic M. Klančnik C. Bugarski P. Berglez V.

VISINA 1959 1956 1958 1974 8.953 m 5.700 m 7.600 m 2.980 m

Dolinar M. Klančnik B. C. RELATIVNA Malčevic M. Klančnik C. Bugarski P. Berglez V.

VISINA 1959 1956 1958 1974 8.320 m 5.520 m 7.120 m 2.480 m

HITROST Korsic E. Klančnik B. C.

V TRIKOTNIKU Križnar C. Letič M. Vnuk R. Trauner S. 1964 1982 1961 1958

100 KM 112 km/h 81,89 km/h 85,5 km/h 85,4 km/h

HITROST Mirnik F.

V TRIKOTNIKU Strukelj F. Letic M. Kermavner D. 1974 1982 1963

300 KM 99 km/h 75,7 km/h 73,5 km/h

HITROST Strukelj F. Letic M. V TRIKOTNIKU 1974 1982 500 KM 93 km/h 75,76 km/h

HITROST V TRIKOTNIKU

750 KM

HITROST V TRIKOTNIKU

1000 KM

HITROST V TRIKOTNIKU

1250 KM

Takole je v 3. številki časopisa .. V azduhoplovno jedriličarstvo" leta 1950 opisal svoj rekordni prelet naš vzornik Maks iz Celja. Letel je 5. junija tega leta - ob pričetku letošnje jadralne sezone pa je njegov podvig pravi izziv vsem mladim ...

DVA DERODDA tf JfDNOM LETU

odredjeoi cilj: NOVI SAD - ZA6REB 302 km .. slobodan prelet: NOVI SAD - STIČNA 400 km ..

Mettorološka prognoza obečav~la je po­voljno vreme ZI prei ete. Jugoistočni vetar jačlne .3-4 m/$el< O7.naČa\· ao je eventualni pravac preleta prema Zagrebu. Prlprem"' ~1 jedrIIice na startu, čekall smo povoljan mo­menal. za poletanje. Nebo je bilo polpl1no vedro. Tek oko Il časOV,1 prlme!'1I smo sa severa stvaranje prvih kumull1~a. Po~to SAm prema meteorološkoj prognozi 7..1ldjučio da ce se vreme u pravcu severozapada poboljšati, najavio sam prelet 58 odredjenim Ciljem Novi Sad-Zagreb. PrIpremio sam znak za odbacl­vanje na cilju, čime bl ml bio omogucen pro­(u~el.1k preleta uslučaju povoljnc met~oro· loške situlcije.

PoletIlo slIm u 11.30 čnova aero?apregom I olkllčlo nil visini od 450 m u terrničkom stubu. U usponom strujanja jačine 1,5 misek pOpM sam do visine od 800 ol gde je ono prestalo. Zbog jakog vetra krenuo sam 511 tom vlslnom na prelet. Na visini od 750 m nalšao sam opet na termlčkl stub od 2 misek, I u kruženju popeo na 1700 m. Ne Iskoristivšl stub do vrha, krenuo sam dalje. Pro liv mog očeklvanja prlmetlo um na varlometru Imlsek penjanja mesto uoblčajenog propadanja. Tek nakon dva minuta pravoilllljskog penj~nj~, n lišao sam na propadanje od '2 - 3 misek, koje je trajalo samo kratko vreme. Isti slučaj se više puta ponovlo. Prema tome sam odlllah stvorio odgovarajuču taktil<lI preleta . KOIII' plekse usponlh strujanja preletao s 1m sa brzl· nom najmanjeg propadanja, II nlspona strujanja sa odgovarlljučlm brzlnarn!\ najbolj eg IIgla planiranja. Na taj način gubIo sam n!ljmanje na visinI. Tek na visini od 1500 m, koju sam u toj takllei postaVit) 1<80 donju granleu, počeo sam III kruženjem uječIm usponlm strujama, k&l<o blopet nadoknad!o IZi:ubljenu visInu. U 12.20 časova stigao sam do Borova, gde se mlteorološka situacija promenIla. Sa druge st'ane Dunava počeli su se stvllratl kumulusi, kojl su bill u praveu Papuk'l sve guŠčl. Morao sam promenitI taktiku preleta I prile goditi je JrdrenJu Ispod kumulusa. Penjanje u shrbo· vima kretalo se Izmedju 1-2,5 misek. PrvIh HO km preleteo sam za 55 minuta, a dalje je IlIlo sporIje. Zaista lU kumulusl prema Na§l­cama bili Ive guščl I krupniji, a\l njihovIl uspo ... a strujanja bila su relalIvno slaba. Ulezak u oblake se zbog Im.njenja usponih struja u njl.na nlJe Isplatlo. Krpe Ispred 1\1 IzmedJu oblaka redovIlo lU bolje dl zale, nrio limi obled.

Daruvar sam nadletJo u 15 časova. Iz loga vIdimo, da se brzlna preItla smanJil~, čemu su bili uzrok slablji meteorološki uslovl. U praveu prema Mo< lavačknj Oorl pojnvlla se Ispred mene čistinl\ be? kumulus/!, zbog čega smn krenuo za ~5 steptni II levo prem. Sf~ku, gde se natazlo jedan kumulrs - kon· gestus jačeg razvitka. St 'gadl ispod njeg,' dJi'ekate su lIIe samo I<rupne kapi klše I jako hacanje, a o uspor.om strujanju ni tr~ga, po černu sam zaldjučlo, da je \'Cc 1\ raspl1d/ll1ju. Pohtrio sam dalje u praveu Zagrt ba, gd.e me je sledeci kumulus prljatnlje primio sa uspo­nim strujanjem od 2 misek, te sam tu popeo na 2500 mvisine. Sledeči oblak koristlo sam kod Vet.ke OJrlce, 2de sam nadoknadlo iz· gubljenu visinu. Povecanom brzlnom krenuo sam u praveu Zagreba. Boron2aJski aerodrom preleteo sam u 16,2., časova. Vldtči dl ima još uslova za .produžetak preleta, odbaeto sam znak Iznad hangara na visini od 1200 m I krenuo preko grada upravClI Samobora. Pu· tem sam nalšao južno od Save na uspono strujanje od 1 misel" koje je na 1500 m vls!ne prestalo. Iznad Samobora ponovo sam pope o sa 1,5 m.'sck ld 800 m do 2000 III. Ovdc je obzirom na visinu bila n8jkrltlčnija tačl<a pre· Ida . Sa najbolj/III uglom planiranja krenuo sam II praveu Cerkija. ScveroZ8pauno od ('erldja koristlo sam zadnje uspono struja nje jai'lne Im/srk, u kojem sam popeo do 2200 III visim'. Vedro nebo u praveu Ljubljane 7.03Čilo je, da ne megli viš!! računati na uspona strujanja. Sa n~jboljim uglom planiranja krenuo sam u praveu Ljub!jane. Almosfera je bila sada Idealno mirna. • Lasla· je tiho 1<llzlla PH ko dolina I brdašea, te se sve više prib:l· žavala krugu na karti, kojl je ocrtavao uda lje· no~t 40U km od Novog ~ada. Preleito sam Trebnje I I<rtnuo u levo prema SlIčnI, gde sam primeIlo povoljne ttrene za sletanje. VI· sinomrr ml je pokazlvao joA 500 m, a ocenom od okli visina je bila mnogo manja. Još ne· koliko pogleda na krt-snu prlrodu Ispod mene, te se zallm o:enjujuci terel\ rntkano spu~lih zapadno od stanlee Stična. Čllav prelet tr~iao je ti časova I ilU minuta, a predjena udaljenost Iznosl 400 km.

SI tim preletom postlgao 18m poslednji uslov ZI .Zlatno C· diplomu I postavlo dVII nacIonalni rekorda: Novi Sad-Zagreb 302 km sa odredjenIm Ciljem I slobodan prelet Novi S3d-Sllčna 400 km.

ARBAJTER MAKS

"Polast na Paci­fiku" je o tem po­stopku dveh clklo-nov pred kalifor­nijsko obalo za­

pisalo DELO. Posnetek je nare­jen z vremenskega sateUta 30. janu­

arja 1983

Lani smo v Krilih v nekaj nadalje­vanjih govorili o nastanku termike in o vremenskjh situacijah, ugodnih za jadranje. Ce hočemo ta kratek sprehod po meteorologiji nadaljeva­ti in končati, moramo spregovoriti še o treh vremenskih pojavih, ki so pomembni za jadra1ce: o frontah, o vetru in o valovih.

Po'glejmo si torej v zelo poenos­tavljeni obliki najprej fronte, ki so najbolj zanimive, saj neposredno vplivajo na vreme za jadranje.

Osnovne pojme nam je dal v' dvajsetih letih Norvežan 8jerknes, ki je definiral toplo in hladno fronto in okluzijo. Če pogledamo sliko ta­kšnega idealnega ciklona (s!. 1) vi­dimo, da so področja visokega priti­ska mnogo bolj razprostranjena kot pa hitro se gibajoča področja nizke­ga pritiska. Visok pritisk imamo običajno na območju južnega Atlan­tika v okolici Azorov in na območju Severnega ledenega morja in Gron­landa . Ker v področjuvisokega priti-

ska običajno ni oblačno, zaradi močnega sončnega obsevanja v ju­žnih širinah stalno nastaja topel zrak, medtem ko je na severu hladen. Ta temperaturna razlika se seveda izraža v spodnjih 10 km atmosfere .. Ker je pri istem tlaku hladen zrak težji od toplega, ga stalno izpodriva. To si najlaže predstavljamo, če si zamislimo posodo, ki je vertikalno pregrajena, v njej pa sta tekočini z različno gostoto. Ko pregrado odst­ranimo se skušata tekočini porazde­liti tako, da je lažja zgoraj, težja pa spodaj. Tako tudi hladen in topel zrak ne moreta vztrajati drug poleg drugega. Pride do gibanja zračnih mas in v končni fazi se topel zrak porazdeli nad hladnega.

To dviganje toplega zraka se do­gaja na frontah, ki ločijo topel zrak od hladnega. Aktivnost centra niz­kega pritiska traja 'toliko časa, dokler imamo temperaturne razlike v horizontalni smeri, Šele po ize-

METEOROLOG.JA

------::~-----:-:::::;::------- -'-- na spredaj ležeči hladen zrak . Mejna površina je nekakšen navidezen prehodni sloj . Ta mejna površina ima različen nagib, ki je na naj­strmejšem mestu 1: 100. Gre torej za zelo majhen nagib in se zato topla fronta pri vertikalnem razvoj\l 7-10 km (do tropopavze) horizontalno razteza na površini do 1000 km. Če sedaj upoštevamo še, da si topel in hladen zrak stojita nasproti na raz­dalji 1000 km, dobimo ogromno mejno površino oz. prehodni sloj, v ----..

Htll4EN

Z~~ cu

Slike 1

Slike 2

IO~

TO"~' tEI<TO~ •

katerem se topel zrak dviguje in pri tem ohlaja za okrog lOC/lOO m. To dviganje je tako intenzivno; da doseže na celem področju dvigajoči se zrak stanje kondenzacije. Nastane obsežen sloj oblakov. Vertikalna dviganja so velikostnega reda nekaj cm/s . Kakšne vrste oblakov imamo

; • v mejnem sloju , zavisi od stopnje vlažne stabilnosti oz. labilnosti , zato razlikujemo dva tipa toplih front:

načenju teh temperaturnih nasprotij se področje nizkega pritiska zapolni . Topel in hladen zrak se torej stikata vzdolž markantne mejne površine, ki jo imenujemo fronta . Ko se nizek pritisk poglablja, se na sprednji stra­ni pospešuje proti hladnemu zraku, medtem ko se na zadnji strani posp­ešuje hladen zrak proti toplemu . Na teh mejnih površinah (frontah) imamo posebne vremenske pojave :, svojimi oblačni mi sistemi, o katerih bomo govorili v nadaljevanju . Do pospeševanja hladnega oz. toplega zraka pride zaradi odklonske sile zemlje (Koriolisove sile), ki je posle­dica vrtenja zemlje, (slika 2).

Topla fronta Kot smo ugotovili , drsi zgoraj

topel zrak, zaradi hitrejšega gibanja ,

_. ______ "L" II N''''y!''''I<

.-'

___ ~fL' Z1V,\1(,

a) stabilno toplo fronto, če je pri­hajajoči topel zrak stabilen in

b) labilno toplo fronto, če je topel zrak labilen.

Normalno je topel zrak stabilen, zato imamo največkrat opraviti s stabiln'o toplo fronto.

Poglejmo si sedaj še oblačni sistem tople fronte in njeno zračno cirkula­cijo (slika 3). Več sto km pred pres­ečiščem mejne površine s tlemi se na velikih višinah pojavijo cirusi.

Ti najprej zavirajo termiko, ka­sneje pa jo kot cirostratusi sploh prekinejo. S približevanjem fronte se cirostratusi zgostijo in se tudi verti­kalno bolj razvijejo. Rastejo na­vzdol, dokler se ne razvijejo do višin , v katerih se poleg ledenih kristalov pojavijo tudi kapljice vode. Ti meša­ni, srednje visoki oblaki so altostra­tusi (ovčice). Z nadalnjim približe­vanjem se ti znižajo in zaradi nasiče­nja že pride do kondenzaciie, vendar

METEOROLOG.JA

km I Slika 4

· r 6

~

4

2

o----~~ o

FRONTA

I

I __ -------11 ==>

400 600 eoo lcm

200

refL420

Slika 5

kapljice izhlapijo še preden pridejo do zemlje . S tem se vlažnost v nižjih plasteh še poveča in omogoča nad­aljnje zniževanje oblakov do stra­tusov, iz katerih že več sto km pred fronto pada enakomeren dež (ali sneg). Celoten oblačni sistem se ime­nuje nimbostratus. Pod njim so še "fece" , ki nastanejo zaradi tur­bulence v najnižjih slojih zraka.

Po prehodu tople fronte padavine prenehajo. Često se zadržuje stra tu-

METEOROLOGljA

sna ali stratokumulusna oblačnost , iz katere pada redek dež. V vremen­skem poročilu napovedo toplo fron­to kot dotok toplega zraka v višinah.

Po prehodu fronte se nahajamo v toplem sektorju, ki obsega področje med toplo in hladno fronto (slika 1). Ta topli sektor predstavlja eno četr­tino celotnega področja nizkega pri­tiska, ko je ta na vrhuncu razvoja . Po celotni višini imamo stabilen topel zrak brez vremenskih posebnosti .

Slika 8 101cm1,--_______________________________ -,

~1l.0AlT4 : LI\~'LNI\ , OPEl- ~"A": LI\"'l~N

METEOROLOGljA

---~

---~ )

>

+lLAI\NO ~nr.(}J"NJe ; f~ONrA/O "01)· I TOfLO STRUJANJE.

Če je prihajajoči topli zrak labilen, potem imamo v mejnem sloju ne­vihtne oblake (kumulonimbuse), ki jih zaradi oblačnega sistema fronte ne vidimo, slišimo pa grmenje. Imamo močne nevihtne padavine, često s točo. Ta tip tople fronte je redkejši in se pojavlja v toplem letnem času. Oblačni sistem ima torej konvektivne in slojaste oblake. V cirkulacijski shemi je vertikalna komponenta močno ppudarjena (sli­ka 4).

Hladna fronta Pojavi, povezani s hladno fronto,

so bolj komplicirani kot pri topli fronti. Lahko sicer tudi govorimo o nagibu mejne površine, vendar ta variira od 1:40 do 1:80. Hladno fronto si predstavljamo kot klin, ki se zagozdi pod spredaj ležeči topel zrak (slika 5) in s tem lahko povzroči valovanje zraka.

Horizontalno se hladna fronta lahko razteza 10 do 100 km. Zato včasih sploh težko preciziramo, ali imamo že opravka s hladno fronto ali gre le za adiabatično ohlajanje zraka . V osnovi pa lahko ločimo dva popolnoma različna tipa hladne fronte:

a) aktivno hladno fronto in b) pasivno hladno fronto. · Pri aktivni hladni fronti se kom­

ponenta vetra, pravokotna na fronto z višino krepi, pri pasivni pa slabi. Kot pri topli fronti lahko tudi tukaj govorimo o stabilnem, in labilnem tipu .

Aktivna hladna fronta - lablJnl tip Naraščajoči veter v višino prinaša

stalno nov svež hladen zrak na viši­nah. Ta prehiteva hladen zrak pri tleh in na višinah zdrsne na topel zrak. S tem pride do močne labiliza­cije. Začne se namreč vertikalno pre­meščanje hladnega zraka, ki pada, in toplega" ki sili kvišku (konvekci­ja). Govonmo o labilizaciji od zgo­raj navzdol zaradi prlbliževanja hladne fronte, za razliko od običajne labilizacije, ki jo povzroči segrevanje tal. Na velikih višinah imamo ravno tako nadadiabatni temperaturni gradient, kot običajno pri tleh, zato imamo tudi enak oblačni sistem. Na ta način si razlagamo tudi srednje visoke slojaste oblake (altokumulus castellanus ali flocus), ki nastanejo zaradi kipenja toplega zraka v višino, še preden pride labilizacija v nižje sloje. Da prihaja pri tem često do neviht, je jasno, zato lahko te oblake smatramo za znanilce neviht (slika 6).

Ta konvektivna cirkulacija, ki jo povzroča dotok hladnega zraka na višinah pred fronto, ima za fron­talno vreme nekaj zelo pomembnih posledic. V toplem delu pred hladno fronto imamo na višinah odtekanje zračnih mas (zaradi močnejšega vet­ra in sesedanja), pri tleh pa imamo dotok zračnih mas. V območju fronte prihaja do preurejanja zra­čnih mas in s tem do vertikalnih impulzov, za fronto pa je področje sesedajočega se hladnega zraka (sli­ka 7).

nalniška dinamika fluida REVOLUCIJA, KI SE BLlZA

Napredek, ki je bil do sedaj na­pravljen na področju razumevanja mehanike fluida, je bil v veliki meri evolucijski in posledica tako umskih zmožnosti kot tehničnih nujnosti, toda v prihodnjem desetletju bo na­predek predvsem posledica hitro na­predujoče tehnologije. Razvoj bo lahko celo tako hiter, da bo predsta­vljal revolucijo.

Razumevanje temeljne mehanike fluida je tekom razvoja prešlo mnogo različnih stopenj (slika 1). Sedaj je pri pra vljeno vse potrebno za izredno pomemben in hiter na­predek pri razumevanju njenih osnov. za ta korak se pripravljamo z že preizkušeno matematično pod­lago, toda z omejenimi umskimi ka­pacitetami, da bi razumeli podro­bnosti. Opreti se moramo na raču­nalniško analizo, s katero bomo razširili naše obzorje in si začrtali smer.

AEROOINAMSKA TEORIJA Zgodnja poizvedovanja o fiziki

našega bivanja so bila omejena na preprosta opazovanja narave in fil­ozofska razmišljanja. Aristotel je s svojim preučevanjem gibanja teles pripravil podlago za sistematične raziskave dinamike fluida. Njegova zgrešena predstava o fluidu, ki gi­banje telesa skozi fluid podpira, seje obdržala do Leonarda da Vincija, ki je po obsežnih opazovanjih narave zaključil, da fluid gibanju telesa pra­vzaprav nasprotuje. Galileo je zaz­nal vse bistvene elemente gibanja sk­ozi fluid in jih pravilno formuliral. Spoznal je škodljiv vpliv trenja (up­ora) in ugoden vpliv momenta (pogona) in izvedel tudi prve po­skuse s fluidi in gibanjem teles v njih . Z njim se konča začetno "filozofsko obdobje", ki mu sledi "obdobje idealnega fluida", v katerem so zgra-

AERODINAMIKA .ICe,L/'23

Glavna obdobja v aerodinamiki

Deset novih letal za gospodarsko letalstvo JAT (Tanjug) - Gospo­darsko letalstvo .1 AT bo v kratkem dobilo dese t novih letal dro­mader M-18. izdela­nih na Poljskem in na­menjenih za dela v kmetijstvu . Jatov tozd bo imel 35 takih letal. šest jih bodo kupili ta­ko. da bodo JAT in 12 kmetijskih delovnih org'lJlizacij iz Sremske Mitrovice. Subotkc. Srhohratna in Požare­vca zhrali približno 80 milijonov dinarjev. Štiri Ictala pa bo .lAT kupil s svojim denar­jem. Takšen je uspeh samoupravnega spo­razuma o združevanju dela in sredstev. ki so v Beogradu podpisali gospodarsko letalstvo .lAT in 7 .. ainteresirane organi7"lcije združene­ga dela iz agrokom­pleksa.

od starega veka FILOZOFSKO OBDOBJE Aristotel Leonardo da Vinci do 1687 (opazovanje narave)

od starega veka FILOZOFSKO OBDOBJE Aristotel Leonardo da Vinci Galileo

do 1687 (opazovanje narave)

1687 do 1894 OBDOBJE IDEALNEGA FLUIDA (matematični pristop)

Newton Bernoulli Euler

1894 do 1963 OBDOBJE REALNEGA FLUIDA (eksperimentalno -

Prandti Von Karman Whitcomb - matematični pristop)

1963 do sedaj RAČUNALNIŠKO OBDOBJE (aplikativna matematika, (računalniki)

Von Neumann Lax MacCormack

diii matematično ogrodje za razume­vanje gibanja fluidov v grobem.

Newton nam je dal prvi realni vpogled in matematičnoformulacijo temeljnih zakonov gibanja fluida . Njegov koncept viskoznega odpora je imel ogromen pomen pri spozna­vanju dinamike fluida. Prvi seje lotil analize neviskoznega fluida. Po · njem se je matematično upoda­bljanje idelanih tokov močno raz­mahnilo po zaslugi tako znamenitih intelektov kot so bili d' Alembert, Euler, Lagrange in Helmholtz. Delo Helmholtza predstavlja piko na i " obdobja idealnega fluida", ki je pri­pravilo podlago za eksperimentalno preverjanje matematičnih zakonov, postavljenih v tem obdobju. V " obdobju idealnega fluida" so bili postavljeni t4di temeljni izrazi vis k­oznega toka, vendar je zapletenost parcialnih diferencialnih enačb iz­ključevala analitično rešitev, tehno­logije računskega vrednotenja pa pravzaprav ni bilo. Čeprav je Newton položil temelje zaradi visk­oznega toka, znanstveniki do dvajse­tega stoletja niso spoznali pomem­bnosti viskoznosti .

za moderno dobo v dinamiki flui­da je značilna tekma v razvoju prve­ga letala, ki je močno vplivala na aerodinamiko in narekovala hiter razmah eksperimentalnih raziskav. Pionirsko delo Lilienthala, Langle­yja. Lanchestra, bratov Wright in njihovih sodobnikov je dalo začetni sunek analitičnemu delu takih veli­kanov kot so Prandti, Žukovski, Kutta, Blasius in Von Karman. Zlas-

ti izredno pomemben prIspevek Prandtla pri spoznavanju viskozne mejne plasti in njenega vpliva na odtrgan tok je spodbujal hiter raz­mah eksperimentalnih študij visk­oznega toka. Med leti 1920in 1950se je vsepovsod po svetu uveljavila eksperimentalna aerodinamika .

S pojavom računalnika ponuja . računska analiza alternativo ekspe­rimentalnemu pristopu. Nastanek modernega elektronskega računal­nika tako končuje tretje obdobje v razvoju dinamike fluida . Skozi vsa tri obdobja je bil napredek omejen predvsem s tehnologijo, to pomeni, da je neobstoječe oziroma nepri­merno orodje onemogočalo določe­ne poizkuse. Analitične ali približne rešitve dvojnih sistemov parcialnih diferencialnih enačb niso bile mogoče, hitro mehansko računanje pa je bila le želja. eDe 3600 in IBM 7094, prva računalnika z veliko ope­rativno hitrostjo in kapaciteto za znanstveno uporabo, sta v začetku šestdesetih let napovedovala moder­no "kompjutersko obdobje" v meha­niki fluida, obdobje, ki temelji na treh elementih: aerodinamski teoriji, aplikativni matematiki in računalni­kih. Vsak od treh elementov ima obsežno zgodovino. Pravkar smo pregledali razvoj aerodinamike, zato še nekaj besed o preostalih dveh elementih.

APLlKATIVNA MATEMATIKA Podobno kot za aplikativno mate­

matiko yelja tudi za numerično

Slika 2 Izračuni Ilnearnega nev.koznegatokalo dosegli vlloko raven. Primer: Izračun vzgonlke premic. glede na vplldnl kot krila (v Ito­plnJah) za kombina­ciJo Space Shuttie -Boeing 747 (Slika na desni str.)

aproksimacijo, da izhaja iz starega veka, za reševanje parcialnih dife­rencialnih enačb pa so jo začeli uporabljati šele v začetku dvajsetega stoletja. Leta 1910 je Richardson na­pravil prvo moderno numerično analizo parcialnih diferencialnih enačb z uporabo operatorjev kon­čnih diferenc. Z leti so to metodo izpopolnili, vendar ni ostalo le pri tem. Posebej se je okrepilo iskanje bolj učinkovitega in natančnega nu­meričnega algoritma v poznih šest­desetih in zgodnjih sedemdesetih le­tih. Razvitih je bilo več natančnih metod višjega reda, 11l0rda naj­pomembnejše delo v sedemdesetih letih paje opravil Brandt, ko je razvil multimrežno metodo, s katero je moč pospešiti iskanje rešitve kom­pleksnih sistemov. Njegova ideja mreže, ki se korak za korakom gosti, omogoča, da napaka v rešitvi zelo hitro izzveni. To pomembno delo bo v letih , ki so pred nami, doživelo široko uporabo . Od te metode bo odvisna učinkovitost, ki jo potre­bujemo, da bi povečali produk­tivnost zelo velikih računalniških analiz.

V osemdeseta leta smo tako vsto­pili z zalogo močnih in učinkovitih numeričnih algoritmov, da bi se spo­prijeli z vse bolj zapletenimi proble­mi, s katerimi se soočamo v računal-niški dinamiki fluida . •

RACUNAlNIKI Čepra v se je četrto obdobje razv­

oja v dinamiki fluida pričelo v začet­ku šestdesetih let, ima svoje korenine v dvajsetih letih devetnajstega ,stolet­ja, ko je Charles Babbage zasnoval svoj analitični stroj. Njegova genial­na ideja je v organizaciji stroja v ločeni input - output funkciji, spo-

. minsko in računsko enoto, ki skupaj s podprogrami tvori pravi računal­nik. Zaradi izjemno zahtevnih me­hanskih toleranc njegov stroj ni bil nikdar zgrajen. Tako se je prvi pravi računalnik pojavil leta 1944, ko je Harvard precistavil prvi elektro­mehanski računalnik Mark J.

Odločilni dogodek v zgodovini elektronike je nastopil leta 1948-izum tranzistorja. Čeprav se je prvi popolnoma tranzistorski računalnik

AERO DINAMIKA

pojavil na trgu šele v poznih petdese­tih letih, je tranzistor bolj kot kate­rikoli drug izum oblikoval moderno dobo računalnikov. Z razvojem integriranih vezij so veliki računalni­ki kmalu postali resničnost. Potreba po večji hitrosti in kapaciteti je na­rekovala spremembe v zgradbi no­vih strojev. Z realizacijo vzporedne­ga in zaporednega procesiranja se je sposobnost računalnikov bistveno povečala. Novi stroji zmorejo do 90 milijonov operacij v sekundi, česar ni moč primerjati s tremi operacija­mi v sekundi, kijihje zmogel Mark 1.

Tako so ob koncu sedemdesetih let vsi elementi računalniške dina­mike fluida dosegli visoko razvojno stopnjo. Poprej nemogoči problemi so se začeli rutinsko reševati . Raču­nalniška dinamika fluida je od prvih poskusov z neviskoznim tokom preko enostavnih teles in oblik izredno napredovala . Danes la hko računamo tako viskozne kot nevisk­ozne tokove, ki so tudi zelo zamota­nih oblik.

PRIMERI Izračuni linearnega neviskoznega

toka so dosegli zavidljivo raven , kot je to moč videti na sliki 2. Za iz­račune pri pod zvočni hitrosti je bilo treba površino letal Boeing 747 in Space Shuttie razdeliti na približno tisoč četverokotnikov - končnih elementov. Izračunani rezultati se odlično ujemajo z eksperimentalni-, mi, kar pomeni izredno dovršenost linearne aerodinamike. Izračun ne­linearnega (transsoničnega) nevisk­oznega toka sicer ni še popolnoma dozorel , a je že na visoki stopnji. Trenutno predstavlja Boppeova me­toda najboljši pristop k izračunu transsoničnega toka. Izdelal je prog­ram, s katerim računa tok okrog sklopa krilo - trup - nosilec poti­snika - potisni kova gondola , -dobljeni rezultati so precej dobri (sli­ka 3). Programi računalniške dina­mike Iluida, s katerimi je moč opti­malno oblikovati posamezne dele le­tala, se vse bolj uporabljajo pri konstruiranju velikih letal. Na ta na­čin so konstruirali krila letal Airbus 310 in Boeing 757.

AEAODINAMIKA

- 2 .4

- 1.8

C ·· 1.2 IJ

- 0 .6

0 .0

0 .(;

· 1.2

-0 .8

- 0 .4 C

P 0.0

0 .4

0 .8

1.2

~ - 1.2 r l 9ondolo -O . 8~

-0.4 Cp

0 .0

0.4

0 .8

1.2

~ -8--

Za lll:vlskol.l1o-viskozno posne­manje združuje približna Melnikova analiza neviskozen potencialen tok z mejno plastjo in tokom v tokovni sledi za telesom v zelo natančen program za dvodimenzijsko analizo profilov krila (slika 4), Neviskozno-

"e't/'25

0,1 O meritev '1 vetro'lni/cu 0,(. pr; MaO,'

Cz ",<1. /" 0,5 ~1 /,\'v<'\

o.lt ~.. ~'~o., ~, "

O,~ '!'v,,,"" _ " _.-.

0,2 ,,/._' 51i"Hle

/-'C 5f'Oce

O,f /

O 5 , 7 Il

O 2 .3 4-O(~

-viskozno posnemanje je sicer že dolgo poznano, vendar je Melnik s tem, da je vključil tudi tok v tokovni sledi lahko v račun zajel tudi uk­rivljenost oziroma odklon tokovne sledi za telesom in dobil dobre rezul­tate tudi na zadnjem robu telesa, kar je bilo poprej težko doseči. Dvo­dimenzijsko analizo so razširili v tri­dimenzijsko, s katero se da računsko zajeti celotno krilo.

V sedemdesetih letih je bil na­predek v reševanju viskoznih tokov bliskovit. V poznih šestdsetih letihje dozorela analiza mejne plasti, v zgo­dnjih sedemdesetih letih pa so jo hitro nadomestile rešitve komple­tnih Navier-Stokesovih enačb . Re­šitve Navier-Stokesovih enačb za realna tridimenzijska tokovna polja okrog topih teles postajajo vsak­danjost. Primer s slike 5 je tipičen za analizo stacionarnega toka. Na sliki 6 je prikazana elegantnejša uporaba Navier-Stokesovih enačb na edin­stvenem problemu. Z zdrušitvijo časovno skladnih Navier-Stokeso­vih enačb z gibalnimi enačbami kril­ca dobimo natančen popis gibanja, ki se dobro ujema s preizkusom.

Z uporabo časovno skladnih Na­vier-Stokesovih enačb za pona za-

- ~,200

ep - 0.800

0,000

0,100

4,200

..

-- trorija

o, o merifllv

AERODINAMIKA

rjanje turbulence in odtrganih tokov ' se odpira novo obzorje v računalni­ški dinamiki f1uida. Simuliranje tur­bulentnih vrtincev vzbuja velike upe za prihodnost. Odličen primer tur­bulence, čeprav se ne poslužuje Na­vier-Stokesovih enačb, je napravil Leonard. Njegov model vrtinčnega vlakna v mejni plasti zelo precizno prikazuje večanje nestabilnosti v končni turbulentni "zmazek".

Na vedeni primeri predsta vljajo višek računalniške dinamike fluida, ki je omejena s trenutnimi zmožnos­tmi računalniške tehnike.

PRIHODNOST Razvoj računalniške dinamike

fluida v prihodnosti bodo spodbu­jale tehnološke pridobitve v indust­riji računalnikov. Tehnologija integ­riranih vezij je že sposobna na enem

M" 0,82 ~ drhtenjem I.rilca "'=0,79 brea drMenja ~rjlcQ

s

n "

\ "

n ~ fi fi ~ ,1

~ .\

(1

\

norlja o merifev

~4' 0,14 ČAS, sek .

Tridimenzijika relltev Navler-Stokesovlh enačb za tok okrog toplh teles

Uporaba Navler-Stokelovlh enačb za nestaclonaren transsonlčen tok Drhtenje le od flutterja razlikuje po veliko manjlllzrazltostl. Amplltude nihanja 10 manjle, pojav pa v splolnem ni nevaren.

mehvr oJ/apijenja Z,O

~

- ;zr"čvnono

o izmerjeno robna vrtinca p.o

4- 5 G 7

5 R

AERODINAMIKA

Aviogenex kupil dva boeinga 727

(Tanjug) - Beog­rajski letalski prevoz­nik Avio-Genex je po­dpisal pogodbo o na­kupu dveh potniških letal boeing 727. ki so ju doslej uporabljali za potrebe federacije . Po nujnih tehničnih pre­gledih bodo obe letali . v katerih je prostora za 334 potnikov. takoj vključili v promet. V prihodnji sezoni naj bi z njima pre pelja li ok­rog 190 tisoč tujih tli­ristov . predvsem iz za­hodnoevropskih dr-7.av. ki bodo prek agcnt:ijc YUgotoufS obiskali jadranska in druga let;, višča.

samem chipu namestiti preko 260.000 tranzistorjev. Tehnologija integriranih vezij na osnovi silicija se hitro bliža vrhuncu . Po vsej verje­tnosti jo bo od srede osemdesetih let dalje nadomestila tehnologija na osnovi galijevega arsenida (GaAs), ki obljublja desetkraten porast hi­trosti pretoka informacij. Na vidiku pa je že tudi nova in drugačna tehnologija integriranih vezij: su­praprevoden Josephsonov spoj, ki s svojo neverjetno logično hitrostjo postavlja številne zahteve pred celot­no zasnovo računalnika . Operacij­ska hitrost računalnika na osnovi Josephsonovega spoja bo približno 25-krat večja od tiste, ki jo je moč doseči z "Obstoječo tehnologijo, večje bodo seveda tudi spominske kapa­citete.

Z revolucionarnim naskokom su­praprevodnega računalnika bodo s tehnologijo omejene računske spo­sobnosti postale prl!teklost. Raču­nalniki s spominskimi kapacitetami reda nekaj stotin bilijonov besed in operacijsko hitrostjo reda trilijon operacij v sekundi lahko postanejo resničnost sredi prihodnjega deset­let ja. Z bližajočo se revolucijo v računalniški tehniki narašča tudi pritisk na numerično matematiko in znanosti o računalniških sistemih.

Več pozornosti bo treba posvetiti geometrijskemu modeliranju kom­pliciranih oblik, ki je še v razvojni fazi . Posebno področje predstavlja iskanje optimalnih mrežnih oblik končnih elementov, s katerimi po­pišemo celotno telo in tok okrog njega. Povečani napori vaplikativni matematiki bodo brez dvoma dali teoretične analize za zmanjšanje lo­kalnih napak in globalno optimiza­cijo mreže (zmanjšanje skupnega števila vozlišč). Nadaljnje področje, izpopolnjevanje algoritmov za reše­vanje dvojnih sistemov parcialnih diferencialnih enačb, Vključuje osnovno matematično tehniko za numerično reševanje samih enačb in prilagajal)je algoritmov učinkoviti uporabi v računalnikih, zgrajenih po novih ali neobičajnih konceptih. Na tem področju pomeni velik korak

naprej nedavno razvit MacCormack­ovalgoritem za časovno odvisne sisteme anačb, po katerem enos­tavno in hitro dobimo brezpogojno stabilne rešitve.

Bodoči supraračunalniki bodo omogočili temeljna odkritja o flui­dih. Do njih bomo prišli s preuče­vanjem turbulence in turbulentnih tokov, ki spadajo med nerešene sk­rivnosti mehanike fluida. Uspeli bomo obvladati turbulenco in doseči prave laminarne tokove. Priče bomo hitremu zorenju marko- in rojstvu še bolj fundamentalne mikro-dinamike fluida. Tako dinamika prostih mole~ kul kot dinamika redkih plinov bos­ta doživeli nesluten napredek, ki bo vodil k široki uporabi močno dovršene računalniške analize za določitev fluidno-dinamskih in aero­termodinamskih lastnosti. Zahteve, ki jih mikro-dinamika postavlja v ospredje, bodo namreč adekvatno izpolnjene, ko bomo imeli na voljo supraprevoden računalnik.

V splošnem bo katerakoli analiza dinamičnega sistema močno prido­bila z uporabo izboljšanih časovno­točnih računskih sposobnosti. Nu­merične rešitve zapletenih nestacio­narnih časovno odvisnih tokov bodo postale rutina, z njimi se bodo oko­ristile analize notranjih in zunanjih tokov. Brez nadaljnega bo možna analiza zapletenih tokov v rotacij­skih strojih, s čemer bomo povečali izkoristek turbinskih strojev. Pra v tako bo moč rutinsko analizirati zu­nanje tokove, posebno gre tu za aerodinamiko kompliciranih oblik delov letala.

Uporaba nestacionarne aerodina­mike Vključno z dvojnimi aeroelasti­čnimi efekti bo do konca desetletja revolucionarno spremenila aerodi­namiko. Končno nas bodo priho­dnja desetletja vodila k razumevanju osnovnih principov sil v fluidu, da bi znali odgovoriti na vprašanja o temeljnih vzrokih gibanja fluida.

Po reviji

ASTRONAUTICS AND AERONAUTICS

priredil RADO KIKELJ

doseženi rezultati zelo skromni, mo­ramo izjaviti, da imajo o tem nekate­ri kompetentni strokovnjaki popol­noma drugačno mnenje . Potrebno je namreč poudariti, da je Opel s tem poizkusom dokazal, da je raketni start vendarle možen .

Opel je izvedel start z ravnine po položenih tračnicah, kakršne upora­bljajo za katapultiranje letal z veli­kih prekooceanskih ladij. Tračnice so bile dolge 50 m, to je bilo dovolj za uspešen start. Samo letalo, s katerim je opravil poizkus, je bilo zelo preprosto zgrajeno: lesena konst­rukcija, delno preoblečena s tka­nino.

Dostopna pilotu, je bila spredaj nameščena ročica za vžiganje raket, omogočala je , da se lahko vžge vsaka P?samezna . ra~eta. Za pilotom je bilo postavlJel11h 16 raketnih cevi, po štiri v skupini. Za poizkusni poletje

Prvi start raketnega letala

Na sliki nad nas­lovom: posnetek z letalliČ8 Rewbstock (Frankfurt), ko je

30. septembra 1929 starIalo ra-

ketno letalo Opel-Sander-Rak 1 ki ga je konstruiral Hatry, pod naslo­vom pa posnetek raketnega jadral­nega letala kon-

struktorja dr. Aleksandra

LIppiseha na Wasserkuppe, ki je poletelo leta

1928 - smer lete­nja na sliki: od desne proti levi

(fotografiji iz arhiva KRIL)

Časopis "Naša Krila" je v decem­brski številki leta 1929 objavil prispevek, ki ga objavljamo preve­denega in skrajšanega:

O poizkusih Fritza von Opla z raketnim avtomobilom in končno z raketnim letalom, so že mnogo raz­pravljali, za to vprašanje je med strokovnjaki in tudi v širši javnosti veliko zanimanje .

Zadnji poizkus te vrste, o katerem so pisali tudi časopisi, ni povsem uspel, kljub temu pa doseženega us­peha ne gre podcenjevati . Vsekakor je bil impoznanten prizor, ko je Oplovenokrilec ob prasketanju raket , zapuščajoč sled gostega dima, poletel na letališču v Frankfurtu.

S svojim raketnim letalom je Opel v samo 45 sekundah preletel dva kilometra dolgo pot. Ti podatki žal niso uradno potrjen i, vendar zanje jamčijo izjave nekate rih uglednih strokovnjakov, ki so bili navzoči pri startu . Višina, ki jo je letalo doseglo , je bila največ) 5 m, kar končno tudi ni bistveno. Ce bi bile namreč tra­čniee, po katerih je leta lo startalo, postavljeno pod kotom navzgor , bi letalo z ena ko količin o pogonskega ,goriva pra v gotovo doseglo večjo višino. Če se neko mu dozdeva, da so

vgradil Opel samo 12 raket , ak tiviral jih je samo devet.

Start ni uspel pri vžigu prve rakete , temveč šele, ko je aparat do­bil dovolj potiska pri vžigu nasle­dnjih raket. Letalo se je v hipu oddv­ojilo od zemlje in poletelo 15 metrov visoko, preletela do konca letališča, kjer je pilot moral napraviti zavoj, da bi se vrnil. Pri tem manevru je dobil najprej bočni veter, nato pa še veter v hrbet, z letalom je mora l pristati na neprimernem terenu, pri čemer se je aparat dokaj poško­doval.

Toda temu neuspešne mu pristan­ku niso botrovale rakete, a mpak nespretnost pilota , ki še ni do podrobnosti poznal svojega leta la in ni imel dovolj izkušenj v lete nju z brezmotornim letal om. Hkrati pa velja priznati, da ni ša la , imeti za hrbtom dvanajst raket. Pravi čudež je bil, da letalo ni zgorelo. Ra ketna letala bi morali graditi iz gradiva, ki je težko gorlji vo, kar je tudi priznal sam Opel, kateremu so skoraj zgore­li lasje.

Navdušeni pobudniki raket so po tem relativno uspclem poizkusu izja­vili , da je "dosedanjemu ckspl­OZlvn elllU Illot o rju odzvonilo ... "

(j. A .

Tonetu Ma/eku • v spomIn

Ko človek izgubi nekoga. ki mu je drag. naj bo to sorodnik ali prijatelj.

. se počuti kot izgubljen. t(s~a t.opa b?l­dina ialosti ga ohromi ln IZ velrke praznine po izgubi ne vidi izhoda . . Ta­ko je v Letalskem centru Marrbor lanskoletna izguba dveh tovarišev in prijateljev obvisela kot teman oblak nad vsemi člani.

Nismo še mogli dojeti smrti prijate­lja Srečka Kuharja. ko nam ~e .. smrt iztrgala tudi drugega nepogresljlvega tovariša. Toneta Maleka. uČitelja motornega in jadralnega letenja. le­talskega veterana. dolgoletnega pred­sednika Letalskega centra Maribor .. upravnika aeroklubov Ptuj in Ma­ribor. podpredsednika ZLOS in na­zadnje pomočnika sekretarja zvezne­ga komiteja za promet in. zveze: ..

Tone Malek se je rodil II. JUnija 1927 v Jurovcih pri Ptuju. V letu 1948149 je končal šolanje na strojnem oddelku driavne tehniške šole v Lju­bljani. leta 1969 je diplomi.ral n~ višj~ šoli za organizacijo dela. bri paje tudi prvi diplomant . visoke . ekonon:sk~ komericalne šole v Marrboru. kjer SI

. je pridobil naziv diplomiranega eko­nomista.

Z letenjem se je naš Tone ukvGljal ie od zgodnje mladosti. Po .drugi svetovni vojni je bil eden glavnih po­budnikov za obnovo porušenega slo­venskega letalstva. S skupino en­tuziastov je iz sosednje Avstrije pripe­ljal jadralna letala. ki. so bila. lpravljena v nekem hangerju v ruski okupacijski coni. Ta letala so ~ ~a­ribo ru popravili in jih razdelrlr po slovenskih aeroklubih. Slovensko .športno letalstvo se je tako začelo obnavljati tudi s pomočjo Maleka.

V naslednjih /etihje bil Tone Malek ('d('n prvih uhtelj('v motornega in jad-

rainega letenja v Letalskem centru Maribor. Tukajje kot učitelj. uprav­nikin predsednik kluba ob vzgoji ve­likega števila motornih in jadra(nih pilotov nenehno skrbel za razvoJ le­talskega centra. ki je v njegovem ča~.u dosegel velik napredek. Nepr~cenljlv je njegov prispevek k ra.zvoju te~a kluba. poleg tega pa tudi k razvoJu slovenskega ter jugoslovanskega športnega letalstva. v času. ~o je bil podpredsednik .Zveze leta~sklh orga­nizacij Slovenije. pomočnik sekret~­rja zveznega komiteja ;a pron:et ln

zveze ter v vsem easu njegove aktivnosti.

Vsi. ki smo Toneta poznali kot klubskega tovariša. učitelja in č1ov~­ka danes čutimo veliko vzrel. Ob obi­lici zadoliitev in vsakodnevnih skrbi ni pozabil na ljudi okoli se?e. V.e~no je znal svetovati in pomagati. najll topi? besedo za vsakega. ki gaje poznal. Bil je zelo preprost človek. kile presen­ečal s svojo razgledanos/jo na vseh področjih. s sposobnostjo. str~kov~o­st jo in pravičnostjo v odločanju: Nik­oli ni odstopal od zahtev. da bl čim več in čim bolje delali. pri tem paje ostajal tovariš. človek. ki si ga lahko vedno. prosil za kakršenkoli nasvet air pomoč. .

Ob njegovi smrti nam ostaja spo­min na njegovo nesebično in poirtvo­vaino delo. na njegov velik prispevek k razvoju našega športnega in civilnega letalstva. ostaja spomin na Toneta Maleka. letalskega veterana. na človeka. ki smo ga imeli radi in ga spoštovali. .

V Letalskem centru Maribor smo ostali revni. smo kot izgubljeni brez naših dveh nepozabnih učiteljev ~n vzornikov. Vendar nas prav spomin nanju obvezuje. da se n~ sm~mo usta~ viti. da moramo nadaljevali delo. ki sta ga zastavila.

Člani Letalskega centra Maribor

DASH 7 je zavzel tudi avstrijsko nebo: na sliki

DASH 7 družbe TYROLEAN. Beo­grajska Aviorevija poroča, da se jugo­slovanski strokov-njaki resno zani­majo za uvedbo

tega letala v našo sekundarno mrežo

Skupaj do motorjev Znana britanska

družba Rolls Royce je za merišk o Gulfstrea m Aerospace Corpora­tion podpisala spora­zum o izdelavi 200 le­talski h motorjev v vre­dnosti 300 milijonov dolarjev. Uporabili jih bodo za dvomotorna medcelinska poslovna letala. ki jih izde luje ta ameriška družba s se­dežem v Syvannahu v državi Georgiji. Mo­torje bodo izdelali v tovarnah Rolls Royce \. Derbyju in G lasgo­wu.

V začetku decembra so v Sarajevu pri­kazali letalo stol tipa DASH 7 letalske družbe De Havilland. Pred predstavitve­nim letom so imeli strokovnjaki De Ha­villanda krajše predavanje, v katerem so navzoče seznanili z osnovnimi last nos­tmi svojega letala, ki ima 50 sedežev in je primerno za domači, tako imenovani se­kundarni promet. Demonstracije so se poleg predstavnikov sektorja za razvoj zračnega prometa sarajevskega Unisa in delovne organizacije letalstvo-Soko iz Mostarja - slednja je tudi organizirala predstavitev letala - udeležili tudi strokovnjaki JAT, ki se tudi zanima za dASH 7. To letalo je opremljeno s štiri­mi motorji Pratt and Whithey PT6A-50, ima 50 sedežev, največja teža leta pri vzletu je 19.95R kg, v tanke gre 4.502 kg goriva, dolet z največjim koristnim tovorom pa je 400 navtičnih mi lj .

De Havilland se vključuje v program

AIRBUS 320 Airbus Industrie in De Havilland Ca­

nada sta podpisali pogodbo. ki določa pogoje. pod katerimi se bosta dru7.hi dogovarjali o sodelovanj u De Havillanda v programu A .~10. Kanadski proizva-

jake ž ... li \. ra Z\'l'jnc'i1I pru:.; r.li1IU lh-O ­

motornega letala srednjega dos ... ga. ki bo imelo ISO sedežev. 10 odstotni deld .. airbusovo sodelovanje pri tem ; ... omog­očanje dru'Žabniku . da nac'nujc' sod ... lo­vanje \. tem programu. kjc'r bo imc·la tehnična ('kipa Airbusa dogo konl'nc'ga razsodnika. Iznšni organi Airhusa so pozdravili mc'morandum o soglasju. pou­darjajo. da je to korak naprej \. dolgem Airbusovcm iskanju dru7.ahnika v sc·\· ... r­ni Ameriki.

"Morehitno sodelovanje De Havillan­da bi nedvomno še holj okrepilo našo sposohnost za izdelavo letal. ki so primerna za Vc'S svet." jc' izjavil predsc·d ­nik Airhusa Bernard I.atin.

UPS sodeluje v nočnem skoku S ... rvls za paketc' ( Unitc'd Parcc'I Sen'is)

je z linijo I.os Angeles San Francisco stopil na trž.išče noc'nih storitev I.a male pakete. do konca novemhra je U PS Llzši­ril to nOl'no ponudbo na 24 am ... ri šk ih mest. Tr;r iš,:- ... noc'nih prevozov do ž. ivlja pravi razcvet. \' bitki za to vo r vodijo I'elkral I·:xprc'ss. Amery Air (:rc' ight in Airhorne I:r ... igllt corp. /.a prc'voz tovora upur.lhlja U PS letala B /1/'. \. nOl'nC'm skoku sOlklujc' 2-l apaLl[O\·.

Ironičnih enajst zapovedi za mlade letalce

,

Manj potnikov v Jatovih letalih

(Tanjug) - JAT je lani prepeljal 3.4 mi­lijona potnikov in 22.400 ton blaga. V primerjavi s predlan­skim letom se je število potnikov zmanjšalo za 6. prevoz blaga' pa seje poveča I za 17 odstot kov. V domačem pro­metu je naš največji le­talski prevoznik pre­peljal nekaj več kot dva milijona potnikov ali v primerjavi s pred­lanskim lela m 10 od­stotkov manj. Tudi med Evropo 'in Sred­ol.cll1ljem je potI iški proll1et upadel I.a se­dell1 odstotkov. na ve­čjih ra zda ljah pa za 5.5 odstotka. V čarter­skem prometu je .JAT prepeljal 404.00() po­tnikov ali 24 odslot­h,v več kOl predlani.

. Naša krila" so v številki 36626. februa­rja 193H objavila:

Revija, ki jo združenje . nemških letakev izdaja v Češkoslovaški pod inienom "AerOliavtika", je z obilo ii·o­nije objavila 11 zapovedi za letake. Vsak letalec bi se jih moral naučiti na pamet. Povsod po svetu so poleg starejših in bolj izkušenih ter resnih letakev tudi mladi, tu so poleg starejših ki pa jih ljudje starega kova najraje ne bi videli na leta­lišču. Za te mlade so napisane zapovedi, v katerih je dovolj modrosti za ves čas njihovega le talskega udejstvovanja.

1) Ko sta.rtaš, ne pozabi dodati nlOto­rju kolikor je le mogoče plina, sicer te občinstvo ne bo niti opazilo.

2) Poleti z mesta, največja sramota jc počasno dviganje. Zaradi take sramote bo morala pordečiti celo tvoja simpatija. 1 z obzirnosti do nje z letalom takoj zavzemi oster kot vzpenjanja. Zakaj pa naj bi bil ravno ti tisti, ki si bo zaradi tq;a zlomil vrat? Najmanj milijon drugih j~, ki naj dož.ivijo kaj takega. Zavoji in razn~ krivin~, ki jih boš napravil na zc'ndji, so pri občinstvu, vodjih letenja in kontrolorjih letenja posebno cenjeni. Zato s~ nikar n~ odreci niti najmanjšemu delc'ku t~ bravure. Disciplina na letališču je dobra za druge. Naj oni pazijo na njo.

3) Vedno leti s polnim plinom. Zmanjševanje plina motorju je znak strallOyetnosti.

4) Cc se sreč;\š v zClku s rovarišern, nikar ne pozabi obrniti njegove pozornosti nase. Najosnovnejša vljud­

·nost za hteva, da se vržeš nanj kot pilot - loVL'c, da se vrtiš okoli njega in da IllU daj~č z nake, ki ga bodo zanesljivo prepričali, kakšen junak si. Čl' se kaj tak~ga dogaja okoli transportnega letala, je usp~h zanesljiv, posebno c'e so v letalu tudi potniki.

'i) l.eteti na višini nad 100 m je naj­\,col'ja n~un1l1ost. Pred\'s~m s take višine nc' morcš ničesar razlikovat i in tudi ljudje t~ ne morej o videti. Prav lahko se zgodi, da n~ boš opaziImosto\' in elektri­tnih \'odo\' \'isoke napetosti. zato je holjc' lct~ti po d njimi. 1 n Čl' se motor na Ic·tellu uste1\·I. Imaš "s.lJ ugodno

priložnost, da čimprej prispeš na zemljo . Stari piloti se samo iz strahu držijo večjih višin!

6) Nikoli ne smeš pozabiti, da mora vsak pilot vsaj enkrat strmoglaviti! Če se ti kaj takega še ni pripetilo, ne odlašaj niti trenutek. Ko je letalo že v kosih, je za to prav lahko najti opravičilo.

7) Ce v času letenja po maršruti izgubiš orientacijo, mirno odloži zemlje­vid, odvzemi plin in pristani na najbljižji livadi. Mnogo radovednežev bo zelo zadovoljnih in tudi pomagali ti bodo.

!lj Mehanike in ostale, ki ti pomagajo polniti letalo z bencinom, glej vedno z višine. Ne bodi z njimi preveč intimen, vedi, da si na koncu koncev vedno " gospod pilot".

9) Če na letalu kaj pokvariš, se nikar ne razburjaj. Kaj takega tudi ni potrebno takoj povedati. Tovariš, ki bo letel za teboj, bo zadevo, ko se bo pone­srečil, prav gotovo opazil.

10) Nikar ne slači kombinezona že na . letališču. Tvoj ugled bo šel po vodi, če se v njem ne boš pokazal tudi v mestu. V pogovoru uporabljaj čimveč strokovnih in tehničnih izrazov, celo če jih razumeš manj kot navadni smrtniki. Vsako priložnost izkoristi za monolog o svojih podvigih, da bi s tem zmanjšal ugled svojih tovarišev.

11) Tisti, ki ne zna leteti, je zaradi tega ž.e tako sam po sebi neumen . Ne bodi v zadregi in mu to tudi povej! To je največja usluga, ki , jo lahko storiš za letalstvo.

Prevedel in priredil G. A.

Satelit za Halleyev komet

(Tanjug) - Sovjetski znanstveniki se pri­praVljajo. da bi Halleyev komet , ki se bo pri­bližal zemlji čez tri leta , pričakali z vesoljsko ladjo. Halleyev komet, "skrivnostni vesoljski potnik".je deseti planet sončnega sistema, ki se približa zemlji vsakih 75 do 76 let. V Sovjet­ski zvezi načrtujejo medplanetarno postajo. ki bo sestavljena iz dveh delov. Prvi bo usmerjen na Venero. kamor se bo pustil in drugi naj bi se srečal s kometom na oddaljenosti 10 tisoč kilometrov.

- Napitek za športnike in osebe, preobre­menjene s telesnimi napori

Vsebuje glukozo, fruktozo in natrij v obliki NaCI in natrijeve,ga .citrata

Žlica granulata raztopljenega v kozarcu hl.adne vode daje odličen osvežujoč napitek z okusom limone ,

KRKA, Novo mesto

~LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo 10 ZLOS *Ieto VIII *številka 3. marec 1983

Amaterski graditelji se bodo lotili dvosedega letala Skupščina društva amater­

skih graditeljev letal BLOKE,je bila 20. novembra 1982. Po otvoritvi in sprejetju dnevnega reda so bili izvoljeni organi sku­Qščine: predsedstvo Zakošek, Cebulj, Mirnik, zapisnikar Mir­nik , overitelja zapisnika Lesko­všek, Nastran, verifikacijska komisija Zakošek, Vovk.

Poročilo predsednika je zaje­lo pregled dela po sklepih zadnje skupščine z napotki za bodoče delo. Izvršni odbor se je sestal trikrat, prav tako tudi ta­jniški odbor.

Kljub intenzivnemu delu s pravilnikom o amaterski gra­dnji, obravnavan je bil na vseh sejah 10, je ta izšel z veliko zamudo, potem ko je uspelo vgraditi v zakon o zračni plovbi določilo o amaterski gradnji. Zaradi tega je osip članstva precejšen in tudi dejanska želja po gradnji letal je mnogo ma­njša, kot je kazalo za gradnjo še ni bilo prave možnosti.

Vse gradnje so v zamudi, kar vpliva destimulativno, društvo izgublja na veljavi. Zaradi tega je potrebno do spomladi 1983 pokazati javnosti konkretne rezultate dela. Kaže se tudi potreba po reorganizaciji dela v društvu. Tisti, ki gradijo, imajo interese in zahteve bistveno dru­gačne od negraditeljev. Disku­sije so večkrat na napačnih tirih.

Društvo naj bo ožje, ne­kakšno društvo graditeljev, ki govorijo isti jezik in jih tarejo iste skrbi. Radovedneži in fil-

ozofi dekoncentrirajo našo de­javnost in jo paralizirajo s pole­mikami. V LO naj bodo le gra­ditelji in tisti, ki neposredno pomagajo pri gradnji. Materialno poslovanje je treba urediti skladno s predpisi glede prometnega davka in lastnin­skih odnosov. Evidenca do se­daj porabljenega materiala je urejena, nabava pa še ni sistematična.

Z ogledom zletov smo se sez­nanili z gradnjo v drugih deže­lah. Pripravili bomo pripor­očilo, katera letala bi v bodoče gradili pri nas glede na možnos­ti nabave materiala. Nato se bi ustrezno organizirali glede izde­lave specifičnih koponent (izde­lava propelerjev, kabin, podv­ozij, konverzija motorjev itd.) Organizirali bomo predavanja po aerok lubih, da bodo člani seznanjeni, kaj v · svetu leti varno, funkcionalno, kvalite­tno itd . Primerjava pa je z osta­limi amatersko zgrajenimi letali pa kaže, da je Pajo v zgornjem kvalitetnem razredu. Pri orga­niziranju servisa za športno le­talstvo so že bili razgovori pri firmah Piper in Hofman in pridobljena pooblastila za do­ločene storitve, potrebna pa je akcija za ustanovitev. To bo dobra materialna in strokovna baza za amatersko gradnjo. Zaposlili bomo profesionaica, ki se mora po tr-eh mesecih pok­rivati iz dohodka.

Da bi pospešili gradnjo, bi se v letu 1983 srečali graditelji z

, letali. Na srečanju bi podelili

nagradni kipec za najboljšo stvaritev.

V svetu je to že ustaljena praksa.

Na naš zlet bomo povabili vse graditelje. V Sloveniji so že zgrajeni balon, dva žirokopte­rja, Muha, Pajo, dve delno zg­rajeni letali. To nam omogoča tudi dostojno predstavitev v mednarodnem merilu.

Blagajniško poročilo zajema obdobje od 9. 5. 1980 do 20. Il. 1982. Pridobljenih sredstev je skupaj 124.538,75 din, porablje­nih sredstev pa 100.650,30 din, na žiro računu ostane 23.888,45 din (podrobno · poročilo je v prilogi).

Nadzorni odbor je pregledal finančno in materialno poslo­vanje in ugotovil, da ni zadrž­kov za razrešnico izvršnemu odboru.

Verifikacijska komisija je ugotovila skladno z določili sta­tuta, da je skupščina sklepčna in lahko nadaljuje delo.

Razprava in volitve

Razprava po poročilih zaje­ma sledeče povzetke in smer­nice:

- izrečena pohvala Kriven­ku na izgradnji Paje s strani predsednika ZOTK Titovo Ve­lenje,

- primerjava me<! člani in zgrajenimi letali, v Svici 260 članov 250 letal, podobno v Franciji. Tudi pri nas ne bo bistveno drugače,

- animirati člane AK, da tudi sami gradijo;

- problem nabave ust~ez­nega materiala še vedno pnso­ten in prepuščen graditeljem,

- podporni člani naj bodo tisti, ki finančno ali materialno podpirajo gradnjo,

- popularizacija našega de­la mora biti bolj aktivna, prispevki v Krila, Delo, Naš čas in druge publikacije,

- možnost na leta z amater­sko zgrajenimi letali (z Pajem izvršeni delavniški preizkusi, na vrsti je SUCVP, ki daje začasno plovidbenost, postopek je znan,

- gradite lj praktično nima časa za delo, okoli 50 ur potreb­nih za nalet, zato priporočilo za gradnjo dvoseda,

- nujno izvesti delitev dela po specialnostih, kajti že specia­listi strokovnjaki za posamezna področja imajo težave (kabine, kolesa, itd.),

- usposobiti se za kon ve­rzije avtomobilskih 'motorjev,

- 1000 urni pregledi za To­mahawka so dobra osnova za serVIS,

- predlog spremembe člena statuta glede števila članov lO,

- vesela novica : Dežman iz Naklega je začel graditi leta lo VP-2.

Skupščina je soglasno izvoli­la nov izvršni in nadzorni odbor

Izvršni odbor: Taras Krivenko, predsedni-

ki; \ . Jože ZakošeK, podpredsednik; Lojze Hussu, Pavle Perhavc, Aleš Nastran, Anton Mirnik, Peter Robida

Nadzorni odbor: Marko Leskovšek, predsed­

nik; Samo Cebulj, Ivan Smol­čnik

Program dela:

l. zgraditi dvosedežno letalo za nalet in šolanje,

2. organizirati delitev de la po specialnostih, z eksperime.n!i se graditelji ustrezno specmllZl­rajo, od tu naj sledi nadgradnja (elise, konverzije ... );

3. aktiviranje servisa za športna letala preko IAA in AK Velenje.

- za pridobitev ustreznih dovoljenj potreben obisk pri f. Piper in Hofman;

- zaposliti strokovnjaka, ki mora po treh mesecih ustvariti potreben dohodek; . .. .

4. v letu 1983 organIZIrati

srečanje graditeljev z letali - pripraviti nagradni kipec

za najboljšo stvaritev; -5. aktivneje sodelovati z

revijo Kri la in redno pošiljati prispeVke.

ANTON MIRNIK

V Sloveniji imamo 144 zmajev Zapisnik s sestanka komisije za prosto le­tenje pri PS ZLO S 28.

. januarja 1983

PRISOTNI: Stane Kranjc, Boris Grud'en (Let), Mirko Miglič (Prepih), Franc Vitorac (Kavka), Brane Potočnik (Šmarna gora), Sandi Kartešič (Sekcija aero klub Lj.), Zvon­ko Jenko (Delta Koper), An­drej Sotelšek (Krila), Franc

. Kogovšek (Delta Lj.), Matjaž Jurjevec (Ikar), Bojan Mavčič (Mb), Davor Brajkov ič (Opa­tija), Zl,po Vanič, Mirko Bitenc, Ivo Konavec (Poso­čje) .

Pregled doseda nje dejanskosti

Poslali smo dopise na ZLOS in ZLOJ, 19. enoti SISEOTter republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje. Pro­si li smo za finančno pomoč za tekmovalce na SP, vendar do sedaj ni bilo odgovora. Prav tako smo zahtevali reševanje

problema letenja tujcev in uv­oza 'zmajev, vendar tudi tukaj nismo dobili odgovora. Potre­bno bo stopiti v direktni kon­takt in poskusiti doseči hitrej­še reševanje problemov. Po­slali smo tudi dopis organiza­torju SP v letenju z zmaji, ki nam je tudi odgovoril in poslal propozicije tekmovanja . V do­pisu nam je tudi sporočil, da bo vsa naslednja obvestila pošiljal še naprej na ZLOJ ter da naj mi n~JdemQ ustrezno povezavo z nJim.

- Ugotovili smo, da na seznamu pilotov ni vseh čla­nov. Zadolžujemo predstav­nike društev, da še enkrat preverijo seznam in čimprej pismeno sporočijo manjkajo­če podatke z navedbo, kdaj in na katerem tekmovanju je kandidat opravi l izpit.

- Dokončno smo ažurirali seznam naslovov društev.

- Društva so poslala po­datke o št. naletenih ur ter o porabljenih finančnih sreds­tvih v letu 1982 (glej tabelo!) .

Število Porab ljena število število število ur sredstva nesreč članov zmajev

Delta Lj 400 90.000 25 20 MB 32 4.800 16 20 Posočje 180 145.000 20 19 Kavka 54 65.000 9 9 Ikar 21 9.000 30 14 Delta Kp Prepih 295 7.700 19 15 Let 260 68 .500 24 24 Krila 90 200.000 32 18 Sekcija AK Lj. 10 12 5 Šmarna Gora

1342 590.000 2 187 144

- Vsa društva niso poslala podatkov o učiteljih letenja ter opisa zgodovine kluba . Pred­sednike ponovno naprošamo naj to čimprej storijo.

- Dogovorili smo se, da vsa društva pošljejo fotoko­pije izrezkov iz časopisov, v katerih je omenjeno zmajar­stvo. S tem bi poskušali čimbolj osvetliti zgodovino zmajarstva na slovenskem. Predsednike društev napro­šamo, da to čimprej naredijo.

- Dogovorili smo se, da vsa društva na naslov DPL Posočje nakažejo 200 din za financiranje stroškov dela ko­misije (razmnoževanje, tipka­nje itd.)

rij. Naše dosedanje kategorije se razširijo še z dvema kategorija­ma pilotov - mojstrov.

Sprejem tega pravilnika pre­dvidevamo za februar. Do ta­k~at bo Kranjc pripravil čisto­

. pIS .

- Vsem društvom so bili razdeljeni testi za opravljanje iz­pita letalca - pripravnika. V bodoče bo kandidat za letalca - pilota moral imeti opravljen izpit za pripravnika. Brez tega dokazila ni možno opravljati iz­pita za pilota .

- Konec februarja bodo predvidoma izpiti za leta lce pilote.

Koledar tekmovanj 1983

V letu 1983 bodo štiri tekme. Usklajevanje pravilnikov Republiško prvenstvo, ki naj bi

Zlato Vanič je · predlagal bilo v Kranjski gori, odpade , sprejem novega tekmovalnega ker Delta klub iz Ljubljane do pravilnika, ki je napisan po vzo- sestanka ni zagotovil organiza-ru obstoječega ter dopolnjen z cije. majhnimi novostmi. Korigirali l. Dvodnevna tekma v orga-smo le pogoje o pravici udelež- ni zacij i sekcije Kavka iz be ter poglavje o opremi. Novi Kamnika. pravilnik je veljaven z 28. 1. Start naj bi bil na Kalšnem 1983. Vsako društvo bo dobilo vrhu, alternativa Golte. Pre-en izvod pravilnika. dvidoma bo v drugi polovici

Sta ne Kranjc je preyedel pra-marca. vilnik o šolanju, ki ga je pripor- 2. Državno prvenstvo - or-

rezervni termini 23 . - 29-. 5. 1983.

Kraj tekmovanja: Kriška go­ra ali Dobrča .

Tekmovalo se bo v discipli­nah preleti in preleti s pov­ratkom,; Obvezno bo fotografi­ranje. Ce bo vreme ugodno, se prvenstvo zaključi po petern poletu (27. 4.). Minimalno se morajo izvesti trije poleti. Tek­ma na Lisci, Kamniku in drž. prvenstvo štejejo za izbiro re­prezentance za SP. Točke iz tekme na Lisci se korigirajo za 20% (zadolženo društvo Krila). V primeru prevelikega števila tekmovalcev lahko organizator število omeji.

3. Dvodnevna tekma na Učki. - Organizira društvo iz Opa­tije.

Termin: drugi vikend v sep­tembru.

4. Dvodnevna tekma na Lisci - organizator društvo Krila.

Termin: predvidoma v začet­ku oktobra .

- Organi7.atorji tekem so dolžni zagotoviti kvaliteten prevoz zmajev, v nasprotnem primeru si tekmova lna komisija pridržuje pravico prekiniti tekmo.

očila FAI. Po novem bi bili vsi ganizator društvo Let. IV AN KONA VEC letalci razvrščeni v pet katego- Termini: 23 - 29. 4. 1983. predsednik komisije :* ............................................. t •••••••••••••••• :

t . SPORTNI KOLEDAR ZA LETO 1983 : : LETALSKO MODELARSTVO :

Svetovna prvenstva · 28. sept. - 4. okt. 30. julija - 8. avgusta

Avstralija, Goulburn , kateg . FIA, FIB in F.IC Anglija , York, kateg . F3B

Evropsko prvenst~o 13 . - 17. julija Nizozemska , Utrecht , kateg. F2A, F2B, F2C, F2D

Mednarodna klubska tekmovanja 20 . avgusta Mostar , 23 . "Soko kup", kateg . FIA, FIB, FIC 27 . avgu sta Livno , memorial ,, !. KurtaliC", kateg . FIA, Bin C 15. oktobra Zagreb , "Kup republike" , kateg . FIA, FIB in FIC

Državna prvenstva april 18. - 19 . junija 24 . - 26. junija 26 . avgusta

Karlovac - kateg . FlO Zagreb - kateg . F3B Zenica - ka teg . F2A, F2B, F2C in F2D Livno - kateg. flA , FIB, FIC ni organizatorja - F3A \

Zvezna tekmovanja 16. - 17 aprila 7. maja 14. maja 21. maja 27. maja 28. maja 4. - 5. junija l . oktobra 24. septembra

Republiška prvenstva termin ni določen 3. aprila 4. julija Ostala tekmovanja 12. marca 16. aprila 3. aprila 8. ali 9. maja II. junija september

............ , ............ : Doboj, "Kup Doboja" , F2C in F2D Ptuj, "Kurentov pokal", F2A, F2B in f2C Maribor, "Pokal Lenart", F3B Makedonija "Kup bratstvva in enot", FIA, B in C Beograd, "memorial Dj. ZigiC", FlA, FIB, FIC Pančevo, "UTVA-Kup", FIA, FIB in FIC Zrenjanin, "Memorial V. BeriC", F3B ,,!<up osvoboditve Bečeja", F2A, F2C, B2 (juniorji) "Stajerski pokal" - Celje, FIA, FIB, in FIC

Celje - pionirsko, Al, A2 in B2 Ljubljana, člansko FIA, FIB in FIC Kranj, člansko - F3B

"Zimski pokal", Novo mesto, FIA, FIB, FIC in Al Otok - "Pokal BETI", FIA, FIB, FIC in Al Celje - regijsko, F3B Ljubljana - regijsko, F3B Ajdovščina, "Primorski pokal " - FIA, FIB in FlC Dolenjski pokal - FIA, FIB, FIC in Al

RAKETNO MODELARSTVO Svetovno prvenstvo 6. - Il. septembra - Poljska, Nowy Sacz, kategorija S3A, S4CS5C, S6AS7, S8E

Državno prvenstvo 2. - 3. julija Z(;mun , juniorji.!-S3A, S4B, seniorji-S4D, S5C, S6B, S7

Zvezna tekmovanja 16. - 17. aprila 21. - 23. maja l. - 2. oktobra 15. - 16. oktobra

1 -

Zagreb, "Memorial M. Jambriško" , S4C, S5C, S6B Skopje, "Kup Mladosti", S3A, S4B(j), S4D, S5A, S6A, S7 Ljubljana, "Kup Ljubljana", S3A, S4C, S6A in S7 Nova Pazova, "Kup republike", S4C, S6B in S7

Republiško prvenstvo 23. - 24. aprila - Ljubljana - Kranj, člansko - vse kategorije.

PADALSTVO Mednarodna pokalna tekmovanja 13. - 15. januarja 22. - 23. januarja 28. - 30. januarja 19. - 26. marca 8. - 10. aprila 4. - 13. julija 17. - 21. avgusta 3. - Il. septembra

17. - 25 . septembra okober

Državna prvenstva

- Avstrija, Wagrain - "Evropski para-ski kup" - Francija, Courchevel "Evropski para-ski kup" - Z. Nemčija, Bad Wiesse, "Evropski para-ski kup"

Avstrija, Bad Fofgastein, "Svetovni para-ski kup'" Avstrija, Zurs - "Evropski para-ski kup" (finale) Bolgarija, Sofija - memoriaini kup (klas. disc.) Avstrija, Graz - "Sud-Ost Para-Cup" (klas. disc.) Italija., Sienna , "Svetovni pokal šampionov" (člans o in mladinsko) Rijeka (Krk) - "Jadranski padalski pokal" LR Kitajska , mednarodno tekmovanje (pozivno)

1. - 4. julija Sarajevo - mladinsko, klasične discipline 29. julija - 2. avgusta Knježevac ~ člansko, klasične discipline Il. - 15. septembra organizator ni znan - prvenstvo v KW in CRW

................. ~ ..•..........................................

••••••••••••••• Zvezno pokalno tekmovanje 3. - 6. marca Maribor - "Jugoslovanski para-ski kup" Republiška prvenstva 23. - 26. junija ALe Lesce - člansko, mladinsko v klas . disco

Ostala tekmovanja 30. - 31. julija ni določen

- Ptuj - "Pokal Podlehnik 83" - Murska Sobota - "Pomurski pokal"

JADRALNO LETENJE Svetovna prvenstva 21. maja - 5. junija - Belgija, St. Hubert. - ženske 21. junija - 11. julija - ZDA, Hobs

Mednarodno tekmovanje 13. - 22. maja - ALe Lesce, ,,1. ELAN kup"

Državno prvenstvo 4. - 17. julija - Slavonski Brod Republiško prvenstvo 13. - 22 maja 5. - 8. maja

Pokal "B-4" 5. - 8. maja

ALe - Lesce OLe - Novo mesto, -mladinsko

O Le - Novo mesto

MOTORNO LETENJE Mednarodni program Od PK VSJ za to dejavnost nismo prejeli podatkov - razen: Pokal "Branko Ivanuš"

- Portorož

•

1. - 3. julija Državna prvenstva 17. - 20. junija - "JAR" - .Jugoslovanski aero-rally - Ruta Portorož -

Tivat, izhodiščno letališče Postoj na. september - Paračin, akrobatsko prvenstvo

Zvezna tekmovanja Ni podatkov od PK VSJ

Republiška prvenstva 3. - 5. junij 22. - 24. julija

Ostala tekmovanja

Ajdovščina, republiški aero-rally Ajdovščina, akrobatsko prvenstvo

v Ajdovščini, ALe Lesce , Postojni, OLe Portorož in OLe Novo mesto načrtujejo organizacijo medklubskih tekmovanj - termini posameznih tekmovanj še niso definitivno določeni.

ZMAJARSTVO Državno prvenstvo 23 . - 29 aprila republiško prvenstvo

Druga tekmovanja

Kriška gora a li Dobrča - prelet , prelet spovratkom Kranjska gora (odpade)

marec Kalšni 'vrh a li Golte, org. sekcija Kavka, Kamnik september Učka, org. društvo iz Opatije oktober - Lisca, org . društvo Krila : .............................................................. .

NAVODILA ZA UVELJAVLJANJE POPUSTOV IN REGRESOV ZA POTOVANJA OTROK IN MLADINE V LETU 1983

Regres za skupinska potovanja otrok in mladine se v skladu s krite­riji iz Družbenega dogovora uvelja­vlja preko mladinskih turističnih poslovalnic, kjer le-te so organ"izi­rane (Ljubljana, Oelje; Novo me­sto, Kranj, Maribor) , oziroma ne­posredno na Počitniški zvezi Slo­venije Ljubljana, Parmova 33.

Za uveljavljanje regresa se je potrebno držati naslednjih navo­vodil :

1. Vsa potovanja otrok in mla­dine na posebnih vožnjah z avto­busom, ki se regresirajo, lahko tra­jajo največ 3 dni. V nasprotnem primeru se ne regresirajo. Potova­nja, za katera se korist ijo redne linije, se regresirajo ne glede na število dni trajanja.

2. Regres se lahko uveljavlja za naslednja organizirana skupinska potovanja otrok in mladine:

- za šolske in poučne izlete ter potovanja učencev in študentov v okviru vzgojnoizobraževaln ih pro­gramov šol vseh stopenj ,

- za potovanja, ki j ih organizi­rajo organizacije v okviru Zveze telesnokulturnih organizacij za potrebe kvalitetnega športa, šport­ne rekreacije in šolskega športa; za potovanja s posebnimi prevoznimi sredstvi za potrebe kvalitetnega športa se regresirajo samo na območju SR Slovenije , vsa tovrs­tna potovanja izven SR Slovenije pa le na redn ih prevozn ih sredstvih ,

- za potovanja v okviru prog­ramov Zveze kulturnih organizacij Slovenije;

- za potovanja v okviru prog­ramov vzgojnovarstvenih zavodov;

- za potovanja v okviru prog­ramov Zveze prijateljev mladine Slovenije in Zveze pionirjev Slo­venije;

- za potovanja v okviru prog­ramov Počitniške zveze Slovenije;

- za potovanja v okviru prog­ramov Planinske zveze Slovenije;

-za potovanja v okviru prog­ramov Rdečega križa Slovenije;

- za potovanja v okviru prog­ramov Zveze organizacij za teh­nično kulturo Slovenije;

- za potovanja v okviru prog­ramov Gasilske zveze Slovenije;

- za potovanja v okviru prog­ramov Zveze socialistične mladine Slovenije;

- za potovanja v okviru prog­ramov Glasbene mladine Slove­nije;

- za potovanja v okviru prog­ramov Zveze tabornikov Slovenije;

- člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki usklajujejo programe v okviru Slovenske kUlturno-gospo­darske zveze, člani mladi nskih or­ganizacij slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji , ki usklajujejo svoje programe v okviru Zveze slovenske mladine, člani mladin­skih organizacij slovenske narod­nostne skupnosti na Madžarskem za ekskurzije in obiske v Sloven iji oz. v Jugoslaviji .

3. V primerih, ko je možno kom­bin irati skupinska potovanja (npr. vlak ir) avtobus) ,.se reg resira tudi prevoz z avtobusom do končnega cilja (transfer) in sicer po dogovor­jenih cenah v SR SloveFlij i, ne glede na avtoprevoznika. To velja v primerih , da prevoz ni bil izvršen na teritoriju SR Slovenije .

4. V zahtevku za uveljavitev regresa mora organizator potova­nja utemeljiti njegov namen in sicer skladnost namena potovanja s programom posamezne orga­nizacije (upravičenca do regresa) kot tudi s cilji iz Družbenega dogovora.

II.

1. Samoupravne interesne sku­pnosti., podpisnice družbenega dogovora zagotavljajo sredstva za reg rese v višini 20% od dogovor­jene cene 'za posebne prevoze z avtobusi in 40% od polne cene za prevoze z avtobusi na rednih pro­gah, ladjah in gondolskih žičnicah ter 50% od polne vozne cene za prevoze z vlakom.

Drugi podpisniki Družbenega dogovora dajejo za skupinska potovanja otrok in mladine popust v višini 30 od dogovorjene cene za opravljene prevoze na rednih in posebno dogovorjenih prevozih .

2. Prevozniki dajejo upravi čen­

cem popust za prevoze na rednih progah in posebej dogovorjene prevoze za celotno območje Jugo­slavije ter za posebej dogovorjene prevoze z avtobusi na narodnost­no mešana območja v Avstriji , Itali­ji in Madžarski , kjer živijo pripadni­ki slovenske narodnostne skupno­sti.

3. Regresi in popusti se uvelja­vljajo za p'revoze na redn ih progah, za posebej dogovorjene p'revoze pa le , če ni mogoče organizirati prevozov na redn ih progah. Pri tem je potrebno upoštevati pred­vsem možnost prevoza z želez­nico, kombinirar.ega z lokaln imi avtobusn imi prevozi. I

4. Pri posebej dogovorjenih vo­žnjah z avtobusi mora biti prev­ozno sredstvo zasedeno najmanj 90 kapacitete vozila. V nasprotnem, primeru se prevoz ne regresira .

5. Prevoznik lahko pr i posebej dogovorjenih vožnjah za rač una tu­di vožnjo od stalnega postajališča prevoznega sredstva do kraja , od koder bo začet prevoz, če je od­daljenost od enega do drugega kraja večja kot 5 km . Organizator potovanja ima pravico do popusta v primeru dostave prevoznega sredstva le v primeru , da ni mogoče pod enakimi pogoji zago-

toviti tovrstnega prevoza v kraju . kjer bo začet prevoz. Cestne in os­tale pristojbine ter stroški trajekta se ne regresirajo. Devizni stroški pri prevozih opravljenih na na­rodnostno mešanih območjih . kjer živijo pripadniki slovenske na­rodnostne skupnosti. v celoti bre­menijo organizatorja potovanja.

6. Regresirajo se samo dejan­sko prevoženi kilometri. razl ika do dnevne norme pa se obračuna po dogovorjeni ceni s prevoznikom.

III.

Pravico do znižan~ yoznJe ima skupina najmanj 5 oseb. ki niso starejše od 27 let in oseba. ki jo organizator potovanja določi za spremljevalca. Ce skupina šteje več kot 10 oseb. sme biti največ 1 spremljevalec na 10 udeležencev. razen pri predšolskih in osnovno­šolskih otrocih . kjer sme biti 1 spremljevalec na 5 udeležencev.

IV.

1. Prevoznik mora za opravljene prevoze izstaviti originalne vozov­nice ali račune. iz katerih mora biti razvidno:

- za prevoze na rednih linijah : datum prevoza. število udeležen­cev. polna cena prevoza. znesek popusta in znesek plačila;

- za posebej dogovorjene pre­voze : datum prevoza. relacija. šte­vilo dejansko prevoženih km po potnem nalogu. razlika do dogo­vorjene norme ' in drugi stroški (pristojbine. cestnine. trajekti) . ki se ne regresirajo ter znesek pla­čila.

2, Račun ali vozovnica mora biti izstavljena na ime organizatorja potovanja,

Regres bo nakai!an na žiro račun organizatorja potovanja. ki je raz­viden iz zahtevka,

Zahtevek za regres z vso do­kumentacijo mora organizator po­tovanja poslati najkasneje 15dni po izstavitvi računa prevoznika oz, najkasneje 30 dni po opravljenem prevozu, V nasprotnem primeru organizator potovanja ne bo mo­gel uveljaviti regresa.

3. Za prevoze z železnico veljajo obrazci (vzorec 11) . ki jih je v ta namen izdalo 2:elezniško gospo-

darstvo Ljubljana. Za vse ostale prevoze velja obrazec (4.1). ki gaje založila Državna založba Slove­nije. Zahtevek mora biti izpolnjen s tiskanimi črkami točno po rubri­kah in mora imeti podpis odgo­vorne osebe. naslov organizatorja in odtis štampiljke organizatorja. Organizator mora voditi knjigo izs­tavljenih potrdil za uveljavitev re­gresa. Zaporedno število iz knjige potrdil vpiše v glavo zahtevka. Pod datum mora organizator vpisati številko svojega žiro računa . Ime­na vodij potovanja in spremlje­valcev morajo biti obvezno nave­dena.

Regres lahko uveljavlja orga­nizator potovanja samo na osnovi originalnih vozovnic prevoznika oz. originalnega računa . Vozovni­cam oz. računom mora biti prilo­žen pravilno izpolnjen obrazec. Ce je obrazec izpolnjen pomanjkljivo in dokumentacija nepopolna. prev­oz ne bo regresiran .

V.

1. Odgovornost za dosledno uresničevanje- teh navodil nosijo organizator potovanja. prevoznik in koristnik znižane vožnje. V primeru kršenja koristnik ni upra­vičen do znižane vožnje po tem Družbenem dogovoru .

V primeru kršenja teh navodil prevoznik lahko koristniku zaraču­na polno ceno vožnje.

2. Nadzor nad uresničevanjem teh navodil vrši petčlanska komisi­ja. ki jo imenuje in v ta namen poo­blasti Odbor podpisnikov Družbe­nega dogovora.

3. Organizatorji potovanj. za ka­tere komisija ugotovi. da so kršiIci določila Družbenega dogovora in teh navodil. izgubijo pravico do nadaljnjega regresiranja.

VI.

1. Avtentično razlago Družbe­nega dogovora in teh navodil daje Odbor podpisnikov.

2. S sprejetjem teh navodil so razveljavljena dosedanja navodila o uveljavljanju regresov za skupin­ska potovanja otrok in mladine.

3 .. Vse informacije o regresira­nju po Družbenem dogovoru nu­dijo: Počitniška zve:z:a Slovenije. Parmova 33. Ljubljana. tel. 312'-:"'165; vse mladinske turistične poslovalnice in zveze organizacij in društev upravičencev do re­gresa.

4, Ta navodila pričnejo veljati 1. marca 1983.

Sprejeto na Odboru udeležen­cevDružbenega dogovora o reg re­sih za skupinska potovanja otrok in mladine. dne 14. februarja 1983. ,

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ZA UVELJAVITEV REGRESA (4,1)

V skladu s sprejetimi navodili za uveljavljanje regresa bo izdelan nov obrazec za uveljavljanje zniža­ne vožnje (o br. 4.1). ki bo vseboval

. vse zahtevane podatke za ugoto­vitev upravičenosti do koriščenja znižane vožnje,

Ker je na zalogi še večje število dosedaj veljavnih obrazcev. se ti lahko uporabljajo z naslednjimi dopolnitvami :

1, Na drugi str. obr, 4.1 se opiše namen potovanja tako. da bo iz opisa razvidno. da je bilo poto­vanje izvršeno v skladu s prog­ramom organizacije in kriteriji iz Družbenega dogovora. predvsem glede izpolnjevanja vsebinskih smotrov.

2, Pod namenom potovanja se vpiše točen naslov koristni ka. ki je

v skladu z Družbenim dogovorom in temi navodili upravičen do znižane vožnje. poleg tega še šta­mpiljka in podpis odgovorne ose­be koristni ka potovanja. s katerim jamčijo za upravičenost namena potovanja in izpolnjevanja določil Družbenega dogovora in navodil za njegovo izvajanje.

V skladu z Navodili za uvelja­vljanje regresa na podlagi nepra­vilne oz. nepopolne dokumenta­cije regres ne bo obračunan .

0dbor podpisnikov Dru!benega dogovora je na seji 18.1.1983 sprejel sklep, da je dogovQrjena cena za posebne prevoze z avtobu­si, ki se lahko regresira od 1. janua­rja 1983-33 dinarjev za km.

Predlog programa in finančnega načrta Program in finančni načrt PS ZLOS za leto 1983 so predlagale strokovne komisije

in OS predsedstva. PS ZLOS ga je verificiralo ter poslalo v odobritev TKS Slovenije ter ZTKOS. Finančni načrt PS ZLOS za leto 1983 zajema prihodke in odhodke predsedstva za OD OS z dajatvami in režijo ter prihodke in odhodke za realizacijo programa na ravni republike in zveze . To so republiška, zvezna in mednarodna tekmovanja, verificirana 1. 10. 1982 na seji PS ZLOS.

Prihodki: ZTKOS za vrhunski šport ................................ . .. . ZTKOS za OD OS pri PS ZLOS ................ .............. . PIS PZ za izobraževanje ..................... . ............ .. . V. P. 2050 Ljubljana - pogodbene naloge .................... . RŠTO - pogodbene naloge ......... . .. . ........ . ..... . ..... . VS] - pogodbene naloge za KR V .......................... . . IV. pokal "Branko Ivanuš" kotizacija in participacija . . .. ........ . ... . .. . ....... ................. . ZOTKS za modelarstvo .... . .. ... ................. .. ......... . "KRILA" - letna naročnina .. .......... .. ... ............... . "KRI LN' - pogodbeno sofinanciranje .. .. .......... . ........ . Kotizacija za republiške prireditve ...................... .... .. .

SKUPAJ: . .. . .. . ....................................... . .. .

Odhodki: OD OS pri PS ZLOS z dajatvami in režijo . ................... . Revija "KRILA" 10 številk ........................... .. ..... . RŠTO - pogodbene naloge . ... . . ............ . ......... . . .. . . V. P. 2050 Ljubljana - pogodbene naloge .. ............. ..... . VSJ - pogodbene naloge za KRV ...... .. .. .. ...... .... .. . .. . Izobraževanje - seminarji ............... . .1 • ••••• •• ••••• • •••••

IV. Pokal "Branko Ivanuš" .. ................ . ... .. . .... ... . . . Modelarstvo - vrhunski šport .... ...... .. . ... ........... . ... . Jadralstvo - vrhunski šport ......... . ......... ............. . Motorno letenje - vrhunski šport .. . ...... .. ............ .... . Padalstvo - vrhunski šport ....................... . ..... . ... . Društvo OAGL "Bloke" - pomoč ........ ...... : ... . ...... . . . Propagandna komisija - Vestnik .' ...... . .. ... ....... .... .... . Športna komisija medalje, pokali .......................... .. . . Rezerva . . .. ..... .. ... ............... ..... .. .... .. .... . .... .

510.000 din 933 .000 din 560.000 din 900.000 din 585 .000 din

1,050.000 din

860 .000 din 60.000 din

750.000 din 350.000 din 205 .000 din

6,763.000 din

1,430.000 din 1,100.000 din

530,000 din 810.000 din 950.000 din

80.000 din 780.000 din

60 .000 din 250.000 din 100.000 din 150.000 din 50.000 din

120.000 din 80.000 din

273.000 din

SKUPAJ: .. ... . .... .. .... . . .. . . . .. . .. . ... .. .. .. .. .... . .. 6,763.000.- din

Pripominjamo, da vsi prihodki še niso znani točno . Še posebej to velja za pogodbe, ki še niso podpisane. '

Zato predlagamo skuščini, da pooblasti PS ZLOS za sprejem rebalansa tega predračuna, ko bodo znani vsi prihodki.

Serektar PS ZLOS Mirko Bitenc