marko koren - krokodili

5/26/2018 Marko Koren - Krokodili

1/21

1

Nadnaslov: Krokodil proti loveku in lovek proti krokodilu

Naslov: SWEETHEART NI MARAL OLNOV

Pripravil: MARKO KOREN

Priznam, da od srca sovraim te poasti in da bi jih z veseljem pobijal, je rekel

Winston Churchill, ko je prviod blizu videl nilskega krokodila.

e krokodil ne bi obstajal, bi si ga bilo treba izmisliti, je rekel Paul Hogan, reiser

filmaKrokodil Dundee.

Krokodil je ival, ki je kot ustvarjena za pisce pustolovskih romanov in e posebej

filmskih scenarijev, saj je s svojo grozeo zunanjostjo in zloveim slovesom

nenasitnega ljudoerca imeniten pripomoek za zbujanje srha pri bralcih in gledalcih.

Ob poplavi grozljivih opisov in prizorov ni udno, da je krokodil za veino med nami

le odurna, loveku nevarna poast in le malokdo se zaveda, da krokodil nikoli ni niti

zdaletako ogroal loveka, kot lovek krokodila.

Tako neusmiljeno smo jih pobijali, da je pred nekaj desetletji e 17 izmed 22 vrst

pravih krokodilov, aligatorjev in gavialov grozilo izumrtje, eprav je danes najbliji

sorodnik dinozavrov preivel na Zemlji 200 milijonov let, medtem ko so na videz

mogoneji, a za spremembe okolja obutljiveji dinozavri e davno podlegli.

To se mu je posreilo zaradi vrste izrednih lastnosti. Oglejmo si jih le nekaj. Zelo

varna ival je in neprekosljiv mojster v stradanju. Vemesecev mu ni treba zauiti

niti griljaja in ves ta as kuri le tolo iz svojega repa, presnovo pa tako upoasni,da mu srce udari le trikrat na minuto. Pri tem porablja tudi malo kisika, saj z zalogo v

pljuih zdri pod vodo do tri ure. Namesto, da bi bil po dolgem stradanju ibek in

omotien, lahko v trenutku napade z vso mojo. In e ena zanimivost: gnezdo si

zgradi tako vee, da je v njem stalna temperatura okoli 30 stopinj, etudi je ponoi


2/21

2

zunaj precej hladneje, podnevi pa bolj vroe. Presenetljivo je, da temperatura v

gnezdu doloa spol: pri 30 stopinjah se razvijejo v jajcih enski zarodki, pri 31 enski

in moki, pri 32 stopinjah pa le moki.

Zaradi taknih lastnosti bi krokodila morali predvsem obudovati, ne pa se ob njemzgroziti, etudi je seveda res, da so krokodili loveku nevarni in da vsako leto med

ljudmi zahtevajo neprimerno ve rtev kot precej bolj razvpiti morski psi, kar je

kajpada posledica tega, da sta si ivljenjski prostor krokodila in loveka veliko blija

in da med njima pogosteje prihaja do usodnih sreanj.

Za zaetek si poglejmo mranejo plat oklepnih reliktov iz dinozavrskih asov, torej

tistih vrst, ki loveku pomenijo nevarnost, e e ne zaradi svoje napadalnosti, pa vsaj

zaradi velikosti.

eprav velja, da utegne biti vsak vsaj tri metre dolg krokodil loveku nevaren, so

zares nevarne le nekatere vrste in na prvo mesto med njimi prav vsi postavljajo

letviarja. To nedolno ime je dobil po dveh letvicah, grebenastih luskinah med

nosnicama in omi, sicer pa je znan pod tevilnimi drugimi imeni. Njegovo

znanstveno ime je crocodilus porosus, v Avstraliji mu pravijo salty(slani), ker ivi

preteno v slanih vodah, zanj pa se vse bolj uveljavlja tudi ime indopacifiki krokodil,

ker ga sreamo od june Indije do Filipinov, severne Avstralije in prek Salomonskih

otokov do Fidija.

Skratka, ivi na precej irem obmoju kot katerakoli druga krokodilja vrsta. Neko

so 3,8 metra dolgega odkrili celo na otoku Ponape v vzhodnih Karolinih, oddaljenih

okoli 1400 kilometrov od obiajno priznanih skrajnih meja. Verjetno tja ni prispel z

aktivnim plavanjem, ampak se je kratko malo pustil nositi na morskih tokovih invalovih. Pri tem lenarjenju so ga na morju e marsikdaj opazovali in morda je prav

to glavni vzrok njegovega izredno velikega ivljenjskega obmoja.

Letviarja postavljajo na prvo mesto med loveku nevarnimi krokodili tudi zato, ker

je najveji med njimi. In koliko meri v dolino ta kopensko-morski krokodil?


3/21

3

V dvajsetih letih dvajsetega stoletja so prihajala poroila o izjemno velikih letviarjih

v pragozdni reki Segama na severnem Borneu. Lastnik tamkajnjih kavukovih

planta James Montgomery, denimo, je opisal velikanski primerek, za katerega so

domaini Seluki verjeli, da je star vekot 200 let. (Dandanes vemo, da krokodil rastevse ivljenje, res pa je, da se hitrost rasti proti koncu njegovega ivljenja upoasni.

Pojem zelo velik krokodil torej obvezno pomeni zelo starega krokodila.) Ob neki

prilonosti ga je Montgomery videl na peini ob reki. Gobec se je na enem njenem

robu dotikal vode, konec svojega repa pa je na drugem robu namakal v reki. Ko se je

poast spravila drugam, je izmeril irino peine in ugotovil, da je merila deset metrov

in je bil torej krokodil dalji od desetih metrov. Seluki so trdili, da je oe samega

hudia in so, kadarkoli so ga videli, v reko metali srebrnike, da bi se obvarovali

njegovega zla. To je bilo vsekakor lepe kot na drugih indonezijskih otokih, kjer so

najveje krokodile vsako leto spravljali v dobro voljo z vakimi devicami.

V Avstraliji so najvejega saltyja 26. junija 1960 harpunirali v reki MacArthur pri

Barrolooli na Severnem teritoriju. Meril je 6,15 metra. Le pet centimetrov kraji

primerek so dve leti kasneje ubili na severu, potem ko je zael napadati ivino in

drobnico. Tehtal je osupljivih 1097 kilogramov. Dandanes je najbr v Avstraliji

preostalo le e malo tako velikih letviarjev, eprav bi jih utegnili e vedno sreati na

Papui - Novi Gvineji. Eden takih orjakov, meril je 6,2 metra, se je leta 1979 v reki Fly

zapletel v ribike mree in alostno utonil. V zaitenem obmoju Bhitarkanika v

Orisi v Indiji ivi velikanski letviar, dolg vekot sedem metrov, kar je gotovo dokaz,

da stara poroila o devet in vemetrov dolgih krokodilih te vrste niso izmiljena.

Kljub temu, da jim Avstralci pravijosalty, ivijo tudi globoko v notranjosti, v sladkihvodah, oddaljenih vekot 1000 kilometrov od morja.

eprav je salty zanesljivo loveku skrajno nevaren, avstralski domorodci menijo

drugae: ponekod se jih res bojijo, drugje pa si brez pomislekov drznejo mednje v

vodo.


4/21

4

eprav se na vse avstralske zgodbe o saltyjune smemo zanesti in je med njimi precej

vakih pripovedk, si je najveslovesa med tamkajnjimi letviarji zanesljivo pridobil

krokodil, ki so ga krstili Sweetheart. Proslavil se je z napadi v mrtvem rokavu reke

Finnis, ki mu pravijo Sweets Billabong - billabong je aboridinski izraz za rokav. Tarokav je dolg priblino devet kilometrov in nikjer iri kot sto metrov, slovel pa je po

tem, da je bil prebivalie velikih letviarjev.

Do prvega napada je prilo neke noi leta 1974, ko je Sweetheart zgrabil in krepko

stresel oln s tremi momi. Eden je pri tem padel v vodo, vendar se je iv in zdrav

zavihtel nazaj v oln. Ko so pohiteli proti bregu, je krokodil napadel vijak. Sledili so

napadi, ki so bili predvsem opozorilo, do prvega resnejega pa je prilo dve leti

kasneje, ko so krokodilovi zobje preluknjali aluminijasto dno olna, vendar se mu ga

ni posreilo prevrniti.

V vseh primerih so bili tara napadov olni, okrepili so se leta 1978, ko je Sweetheart

ugriznil v zunajkrmni motor zasidranega olna in takoj nato potopil sosednjega.

Moema v njem se je posreilo odplavati na varno - krokodil si je dal toliko opraviti s

olnom, da ju morda zato ni opazil. Ker so se tudi naslednje leto podobni napadi

ponavljali, so se oblasti odloile ukrepati.

Nevarnega krokodila naj bi ujeli e preden bi z novim napadom zahteval prvo rtev.

Po veneuspenih poskusih so ga julija 1979 naposled le ujeli v posebno past. al je

Sweetheart, ki je od smrka do konca repa meril 5,1 meter in tehtal 780 kilogramov, v

ujetnitvu kmalu poginil, verjetno zaradi stresa ali pa morda zato, ker tam ni bilo

olnov, nad katerimi bi se znaal. Nagaena hudoba je razstavljena v muzeju v

Darwinu.Podoben primer so imeli maja in junija 1984 prav tako na avstralskem severu, v

billabongu reke Wildman. Tudi tam je velik krokodil napadal olne in poginil kmalu

zatem, ko so ga ujeli.

Oitno je na olnih z zunajkrmnim motorjem nekaj, kar krokodile privlai ali


5/21

5

razburja, in zadevo so avstralski naravoslovci zaeli raziskovati. Prvi namig je dal

domorodec, ki je povedal, da se krokodil ne zmeni za palico, ki jo poloi predenj,

razen e si jo prej ogal v ognju in oddaja toploto.

Graham Webb, mednarodni priznani strokovnjak za krokodile - oprijel se ga jevzdevek krokodilji oe - je vrsto let proueval letviarje. Preprian je, da krokodilu

vijak zunajkrmnega motorja pomeni glavo kake ivali. oln dojemajo kot nasprotnika

ali plen in ga napadejo pri najbolj ranljivi toki, pri glavi. K temu pripomore e

frekvenca propelerjevega zvoka, ki naj bi po Webbovem segala v obmoje

letviarjevih glasov. Drugae povedano: Sweetheart je olne imel za morebitne

tekmece, ki so vdrli na njegovo ozemlje in jih je zato napadel. Razlaga postaja e bolj

verjetna, ker se Sweetheart ni zmenil za ljudi v vodi in se je zaganjal le v njihov oln.

Tudi v asu gnezdenja je letviar oz. letviarka nevarneja za ljudi. Verjetno je

gnezdea samica februarja 1985 v Vzhodni aligatorski reki napadla profesorico

Valerie Plumwood, ki je zagledala vekot tri metre dolgega krokodila tik preden jo je

napadel. oln je nasedel, krokodil ga je napadel, ele potem se obrnil proti Valerie, ki

je poskuala zbeati na breg. Preivela je kljub temu, da jo je huje ranil.

Tudi Webb je skoraj postal rtev krokodilke, ki je straila svoje gnezdo. Ko je v reki

Adelaide, vzhodno od Darwina, raziskoval gnezdie, ga je samica, ki se je skrivala v

plitvi vodi, napadla. Webbu se je z razmesarjeno nogo komaj posreilo zbeati.

V 25 letih so letviarji v severni Avstraliji umorili 13 in pokodovali e 23 ljudi.

Vasih napadom botruje lahkomiselnost, kot je bil primer amerike turistke, ki se je

la kopat v vabljivo, kristalno isto vodo in jo jesaltypred omi prijateljice potegnil v

globino, prihaja pa tudi do druganih napadov. Gavina Con Fooja je krokodildobesedno pobral iz olna, Leno Pan Que pa napadel v otoru daleod vode.

e si pijan, ne vozi in se ne kopaj!

al je med vejim tevilom zanesljivih poroil o napadih precej primerov, ko je


6/21

6

alkohol opogumil ljudi do te mere, da so se ponoi kopali v krajih, kjer se podnevi in

trezni ne bi nikoli drznili. Tako je Paul Flanagan neko nopod vplivom alkohola v

Wyndhamu zaplaval v reki, eprav vsi vedo, da tamkajnja tovarna mesnih konzerv

spua vanjo odpadke, ki privabljajo tevilne krokodile. Naslednji dan soFlanaganovo razmesarjeno truplo nali na blinji peini.

Verjetnost, da lovek preivi napad velikega krokodila, etudi je popolnoma trezen, je

nadvse majhna. In vendar poznamo poleg e omenjenih primerov profesorice

Plumwood in Webba e nekaj taknih natanno dokumentiranih zgodb s srenim

koncem. Med njimi je skoraj najzanimiveje doivetje ali preivetje Hiltona Grahama,

lastnika drube za vodenje safarijev, in Pete Lynn Mann, solastnikove herke.

Severno od reke Daly na Severnem teritoriju je njunemu olnu s ploskim dnom in

zranim vijakom odpovedal motor in sta obtiala v plitvini.

Graham je skoil iz olna in pri tem mu je v vodo padel revolver. Ko se je sklonil, da

bi ga poiskal, je zagledal krokodila, ki se je pognal proti njemu in ga zgrabil s

eljustmi. Razvnel se je srdit boj, v katerem se je Grahamu posreilo iztrgati se iz zob

tirimetrskega kuarja s pritiskanjem palcev v oi, eprav je imel zdrobljeno levo

roko.

Ko se je nato poskual odvlei na breg, se je letviar ponovno pognal v napad in ga

tokrat zgrabil za bedro in zadnjico. Zael ga je vlei proti globlji vodi, kjer bi bil izid

boja neizbeno usoden za loveka.

Vendar se je Peta Lynn Mann pogumno oklenila Grahamove desnice in ga vlekla v

nasprotno smer. Krokodil, ki je Grahamu povzroil hude rane, je odnehal in izginil.

Peti je kraljica Elizabeta II. osebno izroila priznanje za pogum, Graham pa se je podolgem in boleem zdravljenju odloil za nov poklic - za krokodiljo farmo.

e veliko tevilneja poroila o napadih teh krokodilov na ljudi prihajajo od drugod.

Ko se je decembra 1975 na reki Malili na Sulavesiju (Celebesu) potopila izletnika

ladjica, so letviarji porli 40 dopustnikov. Veliko dokazov pria, da na obsenem


7/21

7

ivljenjskem obmoju vsako leto porejo vsaj 1000 ljudi.

Nobena zgodba o napadih letviarjev pa se ne more primerjati s pripovedjo Brucea

Wrighta v knjigi Podobe o divjih ivalih.

Med drugo svetovno vojno so se vojaki v obmoju jugozahodnega Pacifika, eposebno ob amfibijskih operacijah, pogosto sreevali z velikimi letviarji. Pozimi

1944-45 so britanske ete na otoku Ramri pred zahodno obalo Burme okoli tiso

japonskim vojakom odrezale monost umika. Iz zraka je bilo videti, kot da se od

junega konca otoka razteza zelena ravnica vse do 30 kilometrov oddaljene celine. e

bi se tja podali s olnom, bi ugotovili, da ta ravnica ni kopnina, ampak do prsi

globoko in z najrazlinejim rastlinjem na gosto prepleteno morsko movirje,

udovito okolje za mnoico velikih krokodilov. Japonski poveljnik je upal, da jih bo

njihova mornarica evakuirala, vendar se je vmeala britanska mornarica in Japonci so

bili prepueni sami sebi. Britanska oglednika letala so kmalu odkrila, da se Japonci

pe odpravljajo proti neprehodnemu movirju, da bi uli britanskim etam, ki so se

izkrcale na trdnem delu otoka Ramri. Britanci so jih zaeli zasledovati s platnenimi

olni, na katerih so imeli strojnice in minomete, in se z njimi prebijati po rokavih v

zelenem movirju. Trinajstega februarja 1945 so Japoncem presekali umik na kopno,

v naslednjih dneh pa se je razdivjal topniki dvoboj, ki je po Wrightovih besedah

vznemiril novega sovranika.

Tru boja je krokodile iz vsega okolia prisilil v vodo, kjer so leali z omi nad

gladino in akali na svoj trenutek. Ko je streljanje ponehalo, je oseka v njihove

nosnice prinesla vonj po krvi, tako izrazit in vsemogoen, kot ga dotlej e nikoli niso

zautili. Poasi so svoje gobce obrnili proti vetru, ki je prinaal vonj, in njihovimogoni repi so zaeli vznemirjeno opletati.

Ko je ob oseki morje drlo iz plitvega preliva med otokom in celino, je v blatu ali do

kolen globoki vodi obtialo na stotine ranjenih in nepokodovanih japonskih vojakov.

V veernem mraku so se tja napotili krokodili. Wright opisuje to peklensko no, ko


8/21

8

so se veliki kuarji spravili na trupla mrtvih, na ranjene in na zdrave. Do Britancev,

ki so bili zasidrani na robu movirja, je prihajal hrup, ki so ga povzroali veliki

krokodili, ko so se vrtinili, da bi razkosali plen. Kriki nesrenih Japoncev jim vso

noniso dali spati.Od kakih tisoJaponcev, ki so se podali v movirje, jih je preivelo le dvajset. Seveda

jih je nekaj postalo rtev topovskih granat, nekaj jih utonilo in nekaj umrlo zaradi

drugih vzrokov, vendar ni nobenega dvoma, da se je v tej noi med 19. in 20.

februarjem 1945 odigral najveji znani napad krokodilov na ljudi.

V zgodbo bi gotovo lahko podvomili, e ne bi prila iz ust Brucea Wrighta, zelo

znanega in uglednega naravoslovca, ki je sam sodeloval v bojih pri otoku Ramri.

Gospodarji afrikih rek

Toliko o najvejem in najnevarnejem krokodilu, etudi je e precej bolj zloglasen

nam bolj znan nilski krokodil, crocodylus niloticus. Tega imena pravzaprav ne

zaslui, saj je njegovo ivljenjsko obmoje vsaj trikrat veji kos Afrike kot poreje

Nila, res pa so se e v rimskih asih amfiteatri cesarstva oskrbovali predvsem s

krokodili s spodnjega Nila, ki so jim tedaj rekli tudi egiptovski krokodili.

V naslednjih stoletjih je njihovo tevilo zaelo upadati zaradi irjenja puave in ne

zaradi neusmiljenega lova. V osemnajstem stoletju je popolnoma izginil tudi iz delte

Nila, potem so ga e nekaj desetletij videvali okoli Kaira, po letu 1870 pa le e juno

od Asuana, to je od prvega katarakta. Leta 1972 so naravoslovci ugotovili, da ga v

Egiptu ni ve, potem ko so zgradili asuanski jez, se je zael na jugu spet vraati na

izgubljeno obmoje.V zadnjem asu se je njihovo tevilo okrepilo tudi v Keniji, kjer so leta 1955

prepovedali lov na krokodile, prej pa je hude ase v tej deeli prebrodil okoli jezera

Turkana - iz preprostega razloga. Tamkajnja podvrsta ima na trebuhu namre tako

okostenelo koo, ki je bila lovcem neuporabna.


9/21

9

Ker ga je bilo v davnini mogoe sreati na dobrih dveh tretjinah afrike celine, je

razumljivo, da se je razvilo vepodvrst, ki se med seboj v povpreni velikosti dokaj

razlikujejo. Zares veliki nilski krokodili pa so dandanes redkost in le tu ali tam pride

poroilo o kakem starem samcu, ki meri vekot pet metrov.Nedavno je bilo takih primerkov precej ve. Najvejega znanega naj bi leta 1905 blizu

Mvanze v Tanganjiki (sedanji Tanzaniji) ustrelil vojvoda Meklenburki. Dolg naj bi

bil est metrov in pol, tehtal pa verjetno blizu tone. Zanesljiveji je uradni lovski

rekord, ki pripada leta 1953 v reki Semliki v Ugandi ustreljenemu krokodilu,

dolgemu 5,94 metra in z najvejim obsegom trupa 2,24 metra.

Nilski krokodili so nedvomno nadvse nevarni plenilci in imajo v Afriki na leto na

vesti veliko lovekih ivljenj, vendar le v nekaterih dravah natanneje spremljajo

tovrstne napade, tako da obstaja le malo zanesljivih tevilk. Sicer pa lovek e zdale

ni njihov obiajni plen. Znani lovec na krokodile Hugh Cott, ki je raziskal vsebino

elodcev 444 velikih ustreljenih krokodilov, je le v tirih primerih v njih nael ostanke

lovekih rtev. Ko je Bobby Wilmot leta 1968 v okavankem movirju v Bocvani

ustrelil zloglasnega 5,87 metra dolgega krokodila, ki so ga domaini krstili za Kvena,

so v njegovem trebuhu nali ostanke enskega trupla, dve kozi in polovico osla.

O podobnih neprijetnih najdbah piejo tudi drugi avtorji. Ameriki poklicni lovec na

veliko divjad in pisatelj Peter Capstick je skupaj s prijateljem Paulom Masonom po

dolgem zalezovanju utrnil nit ivljenja 4,5 metra velikemu krokodilu, ki je pred

desetimi dnevi porl mlado Afrianko iz vasi Kangani v dolini Luangve v Zambiji. V

elodcu so nali ensko roko, na kateri se je e vedno bleala bakrena zapestnica.

Vasih se najdejo tudi ostanki kakega belca, denimo Williama Olsona, ki je leta 1966kot prostovoljec Peace Corpsa delal v Etiopiji in se je el kljub svarilom kopat v reko

Baro pri mestecu Gambela. Dan po tragediji je krokodila pokonala dobro namerjena

krogla in iz njegovega trebuha so izvlekli nesrenikovo truplo, ki so ga elodni

sokovi v manj kot 24 urah e tako predelali, da je bilo e komaj prepoznavno.


10/21

10

V Etiopiji je v reki Omo vekrokodilov napadlo oln slovitega, zdaj e pokojnega

kenijskega paleontologa Richarda Leakeya in le malo je manjkalo, da ga niso

prevrnili. Ali so mislili, da na oln ogroa njihovo skupnost, ali pa smo se jim mi

zdeli slastno kosilo, se je pozneje alil Leakey, vendar je priznal, da ga e nikoli nibilo tako strah.

K napadalnosti nilskih krokodilov najbr prispeva tudi as gnezdenja. Raziskava, ki

so jo naredili v severnem Zulujskem in junem Mozambiku, je pokazala, da se je 39

od 43 dokazanih napadov na ljudi v tem obmoju odigralo v mesecih gnezdenja in

skrbi za mladie, se pravi od novembra do zaetka aprila.

V nekaterih obmojih, kjer so napadi nilskega krokodila posebno pogosti, so k temu

prispevali ljudje sami. Zgodovina nam ponuja nekaj takih primerov. Denimo utrinek

iz zapisov o mestu Seeke na Zambeziju. Sepopo, kralj plemena Barocev, je imel

neprijetno navado, da je jetnike metal krokodilom v reki. Kralj Sepopo je leta 1870

tudi sam doakal nasilno smrt, tamkajnji krokodili pa so se tako navadili na loveko

meso, da so e vedesetletij ogroali okolico mesta Seeke. Menda sta se podobno

zabavala tudi znana diktatorja dvajsetega stoletja, ugandski predsednik Idi Amin in

centralnoafriki cesar Bokassa.

So vsi nilski krokodili loveku nevarni? Vse tako kae, vendar naravoslovca Schmidt

in Inger nista prepriana: Afriki krokodil v nekaterih krajih loveka napada, v

drugih pa se mu izogiba. To je videti nekam skrivnostno in oitno e ni dovolj

raziskano. Opisujeta, kako v nekaterih vaseh okoli brega, kjer zajemajo vodo ali

perejo, zabijejo v reko mono ogrado iz kolov, v sosednjih vaseh pa ivijo brez teh

ograd in strahu.Presenetljivo je, da so vasi, kjer se domaini proti napadom krokodilov poskuajo

sami zavarovati, nadvse redke. Tako so skoraj vedno izjema tudi ploadi na bregovih

nekaterih angolskih rek, iz katerih je varneje zajemati vodo, saj jo vaanke - to je

predvsem ensko opravilo - obiajno zajemajo kar v plitvinah, kjer so krokodili


11/21

11

pogosto v zasedi.

Sicer tudi v Afriki pravijo, da so loveku nevarni le krokodili, veji od treh metrov, to

je meja, ki pomeni njihovo odraslost. Mlaji lovijo predvsem ribe in hlastajo po

vodnih ptiih. Na starost postajajo nevarneji za ljudi tudi zato, ker je lovek dostilaji plen kot razlini veliki sesalci. Nekateri afriki ljudoerski krokodili naj bi imeli

na vesti tudi do 400 lovekih ivljenj, vendar je to najbr obiajno loveko

pretiravanje.

Ne krmite aligatorjev!

Preselimo se v Ameriko, kjer se poleg pravih krokodilov pojavljajo tudi aligatorji in

nekaj vrst sorodnih kajmanov. Med vsemi ima gotovo najveji sloves

severnoameriki aligator, saj je najpogosteje prihajal v stik z naseljenci, ki so osvajali

to celino.

Nekoje bil razirjen po precejnjem delu sedanjih ZDA, dandanes pa se je njegovo

tamkajnje ivljenjsko obmoje krepko skrilo, da ga sreamo le e na skrajnem

jugovzhodu in vsak tirimetrski primerek prinese senzacijo. e leta 1879 so v

Louisiani ustrelili tako velikega, da so ga s tirimi mulami komajda potegnili iz vode.

Meril je 5,4 metra. McIlhenny je nekega mrzlega januarskega jutra leta 1890 v bliini

ustrelil e vejega, in najvejega znanega aligatorja, dolgega 5,7 metra. Ko ga je

preiskal, je ugotovil, da je imel zobe popolnoma izrabljene, kar ga je preprialo, da je

bil mogoni starec, ki se je znael pred njegovo puko, e v zadnjih vzdihljajih.

Najvejega aligatorja na Floridi so leta 1956 ustrelili v jezeru Apopka. Meril je 5,3

metra in tudi ta je bil zelo star, vendar je bil e dokaj pri moeh.Najstareji znani aligator pa se ni znael v amerikem ivalskem vrtu, ampak v

avstralskem, v mestu Adelaide. Tam so ga kot dveletnega mladia dobili leta 1914,

poginil pa je leta 1978 v starosti 66 let.

eprav imajo amerikega aligatorja pogosto za loveku zelo nevarno poast, je kljub


12/21

12

svoji velikosti vendarle precej krotkeji kot sta letviar in nilski krokodil. To

zatrjujejo tudi streniki v ivalskih vrtovih, ki imajo vse tri omenjene vrste. Med

letoma 1948 do 1971, na primer, so na Floridi zabeleili manj kot deset neizzvanih

napadov na ljudi in noben izmed njih ni bil usoden za loveka. V vseh primerih je bilovideti, da so aligatorji loveka zamenjali za svoj obiajen plen in takoj opustili

zanimanje za rtev, ki se je branila.

Ker je aligator od zaetka sedemdesetih let na Floridi zaiten in ker so se v zadnjih

desetletjih mono poveale turistine povrine ob tamkajnjih vodah, se je povealo

tudi tevilo trkov med aligatorjem in lovekom. Posledica je bila 90 napadov od

leta 1973 do 1988 in v petih primerih so bili ljudje ob ivljenje.

Komisija za divjad in sladkovodne ribe na Floridi je spor med ljudmi in aligatorji

sicer poskuala zgladiti in je zaela javnost pouevati o aligatorjih in njihovih

navadah. Kljub temu dobiva na leto e vedno priblino 7000 pritob zaradi velikih

kuarjev. Precej jih velja aligatorjem, ki zahajajo v bazene, na vrtove in v vodne

jame na igriih za golf. Zaradi takih pritob komisija vsako leto iz spornih krajev

preseli okoli 3000 (!) aligatorjev, da bi zmanjala monost sreanj.

Po drugi strani ljudje aligatorje pogosto navadijo na krmljenje z ostanki hrane, kar je

nevarna praksa, saj ival poasi izgubi strah pred lovekom in se mu pri iskanju hrane

marsikdaj prilepi za pete. Tako so morali na Floridi s posebnim zakonom prepovedati

krmljenje aligatorjev. Kljub temu je treba priznati, da je tevilo napadov glede na pol

milijona obiskovalcev narodnega parka Everglades na leto zanemarljivo, e posebej,

ker se tevilni ljudje kratko malo kopajo ob aligatorjih.

Tudi v ZDA precej redkeji ilonosi krokodil podobno kot aligator ne velja za lovekunevarnega, eprav je skoraj pred stoletjem zahteval nekaj smrtnih rtev. Med njimi e

vedno najpogosteje navajajo nenavaden primer, ki se je leta 1925 zgodil v bliini

Miamija. Lovski nadzornik je ustrelil krokodila in eden izmed radovedneev je stopil

k mrtvemu kuarju in ga brcnil. Krokodil je zamahnil z repom, moa spodnesel in


13/21

13

ga z zobmi do smrti razmesaril.

Krokodila so nato odpeljali na blinji Intitut za plazilce Ross Allen, kjer je ta

ljudoerec ivel e dolga leta, dokler ni leta 1953 postal rtev spopada z velikim

aligatorjem iz sosednje ograde. Po ocenah strokovnjakov naj bi tedaj imel 65 let.Obstaja e nekaj dokumentiranih poroil o napadih krokodilov v srednjeamerikih

dravah, kjer naj bi bile njihove rtve predvsem enske in otroci, ki se hodijo umivat

v reke, vendar ilonosi krokodil v glavnem ne velja za posebej napadalno vrsto.

Podobno kot smo to ugotovili pri aligatorjih, so tudi tirimetrski ameriki ilonosi

krokodili dandanes redkost, eprav bi pred sto leti lahko naleteli tudi na sedem metrov

dolge primerke. Enako je z njegovo manjo podvrsto kubanskih krokodilov, ki so v

preteklosti dosegali do pet metrov, zdaj pa je redkost e vsak, ki presee tri metre.

Tudi srednje- in junoameriki sorodniki krokodilov in aligatorjev so precej manj

napadalni kot njihovi afriki in azijsko-avstralski vrstniki, sode po zelo redkih

zanesljivih poroilih o njihovih napadih na ljudi.

Najveji, in verjetno najnevarneji junoameriki krokodil, je orinoki krokodil, ki je

v devetnajstem stoletju dosegal dolino sedmih metrov, vendar je bil dokaj redek in je

ivel na razmeroma ozkem obmoju reke Orinoko in njenih pritokov.

Neprimerno tevilneji je bil movirski ali rni kajman, ki zraste vekot est metrov

in je zaradi svoje zajetnosti podoben aligatorju. Razirjen je po poreju Amazonke,

vendar bi pravilneje rekli, da je bil razirjen, saj je v nekaj vekot zadnjih sto letih

njegova populacija zdrsnila na morda en odstotek nekdanje in se je znael na robu

izumrtja. Kriv je bil divji lov nanje, ki je z letom 1940 zael presegati vse meje.

Posledica je, da se je v zadnjih desetletjih mono povealo tevilo kapibar, velikihglodalcev, in piranh, ki so bili njihov glavni plen. Prav upadanje tevila rnih

kajmanov in bohotenje njihovega nekdanjega plena je drastien primer, kako lovek s

svojim neobrzdanim hlastanjem po dobiku povzroa usodne premike v ivalskem

svetu in vsem naem okolju.


14/21

14

Po krivem obsojeni indijski gavial

Druino gavialov predstavlja samo ena vrsta, ki ivi na severu indijske podceline, v

Indiji, Pakistanu, Bangladeu in Nepalu. Pravzaprav bi jim morali rei gariali, sajnjihovo ime izvira iz domae besede ghara, ki pomeni roaj v severni Indiji zelo

razirjenega lonca, nanaa pa se na dolg in nenavadno ozek gobec tega krokodila.

Gaviali so zelo vitki in zrastejo tudi vekot est metrov, januarja 1924 so ustrelili celo

7,1 metra dolgega. Iz davne preteklosti obstajajo celo poroila o devet metrov dolgih

gavialih, ki pa niso podprta z zanesljivimi dokumenti. Tudi ti bi bili pritlikavci v

primerjavi z 80 milijonov let starimi fosilnimi ostanki do 17 metrov dolgih gavialov,

ki so jih odkrili v skladih himalajskega predgorja Sivaliki.

Ker so v trebuhih ubitih gavialov pogosto nali loveke ostanke, so jih imeli za

loveku nevarno vrsto, dokler niso ugotovili, da so ti ostanki posledica indijskega

naina pokopa. Napol zgorela trupla in umrle ljudi pogosto odvrejo v reke, kjer jih

gaviali porejo, torej so dejansko mrhovinarji. Tudi drugi krokodili v tem obmoju,

magerji in zloglasni letviarji, se vasih prehranjujejo tako. Malajski rek za loveka,

ki zna izrabiti sleherno prilonost, je vpraanje: Le kateri krokodil bi zavrnil truplo?

Gavial je e en srhljiv primer ogroenosti krokodiljih vrst, saj so leta 1974 ocenjevali,

da jih je v naravi in ivalskih vrtovih le e kakih 250. Ker so takrat sprejeli stroge

zaitne ukrepe, se je tevilo sicer povealo, vendar je gavial e vedno ena izmed

najbolj ogroenih krokodiljih vrst.

Poleg gaviala in e prej omenjenega letviarja sta v tem delu sveta doma tudi

movirski krokodil, mager (v hindiju), ki v redkih primerih dosee dolino do tirimetre in ga je Kipling v svoji Knjigi o dungli ovekoveil v zgodbici Pogrebniki, in

siamski krokodil, ki dosee enako dolino, vendar ne velja za napadalno in loveku

nevarno vrsto, v naravi pa ga skorajda ni ve.

V Avstraliji se ob nevarnemsaltyjupojavlja nenevarnifreshy(sladkovodni), najvetri


15/21

15

metre dolg Johnstonov krokodil, ki pa podobno, kot ele na zaetku dvajsetega

stoletja odkriti, do tiri metre dolg novogvinejski krokodil, ne velja za posebej

napadalnega.

Kako ulovi krokodila

Pred uporabo sodobnega strelnega oroja je bil lov na krokodile nadvse nevarna re.

Prav zato je bil verjetno povezan z zapletenimi obrednimi pripravami, e posebej v

primerih, ko je lo za znanega krokodila, ki je imel na vesti e velovekih ivljenj.

Na Borneu je odgovornost za lov na taknega krokodila prevzel nase vaki arovnik

in zdravilec, druina rtve mu je morala to plaati, drugi lani skupnosti pa so ga

morali ves as priprav na lov oskrbovati s hrano, ki je ni smel gristi ali veiti, ampak

pogoltniti celo, kot to pone krokodil. Koa, najblija kraju, kjer je krokodil ubil

rtev, je postala arovnikovo oporie in od tam se je odpravil na lov v rdeem in

rumenem olniu, oboroen s kopji, s katerimi naj bi pokonal ujetega krokodila.

Tudi izbira oz. izdelava prave vabe za trnek je bila nadvse zapleteno opravilo.

Ko je arovnik ujel in ubil krokodila, mu je preiskal elodec, da bi se preprial, ali je

ujel pravega. e lovekih ostankov ni bilo, je lovil naprej, dokler ni naletel na

ljudoerca. Sledilo je veliko slavje, preostalim krokodilom pa so v reko vrgli mako,

da bi jim dopovedali, da niso vetara obrednega lovca.

Za lov na krokodile so domorodci po svetu poleg trnkov uporabljali razline pasti, v

Pakistanu pa je pleme Sindov, ki se je prehranjevalo s krokodiljim mesom, slovelo po

precej bolj nevarnem nainu lova. Vemo je krokodila zasledovalo z veslanjem na

bakrenem splavu diloju, ki ga je na povrini dral pod njim ujeti zrak. Ko so ivalpregnali na dno, so jo z bambusovimi palicami in mreami ogradili, potem sta se dva

najpogumneja potopila k njej in ji okoli trupa nataknila zanko. Krokodila so nato z

vrvjo zvlekli na breg in ga tam obredno ubili s sekirami.

Krokodili so proti neposrednim napadom dobro zavarovani z oklepom in zato jih je s


16/21

16

kopji teko pokonati, eprav rimski uenjak Plinij stareji v Naravoslovju opisuje,

kako jih afriki Pigmejci lovijo z monim lesenim kopjem, ki ga zabodejo v zadnji del

njihovega gobca. Podobno lovijo domorodci po svetu e dandanes.

rni dnevi za krokodile so napoili v devetnajstem stoletju, ko se je pojavilozanesljivo in uinkovito strelno oroje, katerega krogle so prebijale tudi najtri

krokodilov oklep. Tako so ti veliki plazilci postali priljubljena tara tevilnih lovcev

na veliko divjad in e na pragu dvajsetega stoletja v nekaterih okoljih postali redkost.

Lovci na trofeje pa niso bili najhuji sovraniki. Nevarneja od vseh je bila moda, ki

je na vsem lepem odkrila, kako ugledni so evlji, torbice in pasovi iz krokodiljega

usnja. Celovite slike tega svetovnega pokola si ni mogoe ustvariti, z zanesljivimi

tevilkami iz nekaterih aripa si poskusimo ustvariti vsaj vtis.

V ZDA je v drugi polovici devetnajstega stoletja drava New York postala svetovno

sredie prodaje aligatorjevih ko - samo nekaj vejih podjetij jih je letno pokupilo

okoli 60.000, celotna industrija pa jih je predelala blizu 300.000.

Aligatorjev seveda ni bilo dovolj, zato so najprej posegli e po amerikih ilonosih

krokodilih, ker pa je ob koncu devetnajstega stoletja povpraevanje naraalo, so si

morali pomagati z uvozom ko iz Srednje in June Amerike. Vsem so dajali

aligatorjevo nalepko. Samo leta 1902 je v ZDA vsaj polovica od 280.000 industrijsko

predelanih ko prila z juga.

Kako reiti krokodila

Toliknega pobijanja narava razumljivo ni prenesla. Iz podatkov je mogoe razbrati,

da so samo na Floridi v devetnajstem stoletju pokonali poltretji milijon aligatorjev inv Louisiani od leta 1880 do 1933 okoli tri milijone in pol.

O upadanju populacije aligatorjev nam pripovedujejo tevilke o prodaji ko. Leta

1929 so jih na Floridi prodali priblino 190.000, pet let pozneje je tamkajnja prodaja

padla za tretjino, deset let pozneje pa e na 80.000 ko. Leta 1943 so imeli kupci na


17/21

17

razpolago le e 6.800 ko in pojavila se je oitna potreba po drastinih ukrepih. e

naslednje leto je sledila prepoved lova v asu gnezdenja, aligatorje, manje od 1,2

metra, pa je zakon popolnoma zaitil. Poloaj se je hitro popravil in leta 1947 je bilo

na razpolago spet 25.000 ko.Leta 1961 so na Floridi lov na aligatorje popolnoma prepovedali, vendar se je zaradi

tega iril divji lov, ki so ga s strogim nadzorom nad prodajo izdelkov sicer zajezili,

vendar so ele leta 1973 aligatorje in krokodile uvrstili na spisek ogroenih vrst na

ozemlju ZDA.

Podobno se je dogajalo tudi drugje. V Avstraliji so od leta 1945 do 1973 na trie

poslali okoli 270.000 ko freshyjev in enako tevilo saltyjev, eprav so e ob koncu

petdesetih let zaeli ugotavljati, da v naravi postajajo redkost. Leta 1962 so lov z

zakonom prepovedovali. Predvidevajo, da je danes na Severnem teritoriju spet 70.000

saltyjev, se pravi dva letviarja na prebivalca redko naseljenega avstralskega severa.

Splono ozraje za reevanje avstralskegasaltyjaje e vedno nadvse ugodno, tako da

se prej omenjeni Graham Webb, ki ima svoj sede v bivalnem kontejnerju na robu

Darwina, e posmehuje: Kae, da mi, severni Avstralci, nismo isto pri zdravi

pameti. Najprej smo si na vse kriplje prizadevali, da bi krokodila iztrebili, zdaj pa

utegne priti celo v grb Severnega teritorija.

Manj zanesljivi so podatki o poboju afrikih krokodilov, kjer je okoli leta 1930 vsak

izmed priblino 70 poklicnih lovcev lepo ivel od priblino stotih ubitih krokodilov

na leto. Po letu 1945 so te tevilke mono narasle in afriki trg naj bi letno poslal v

svet okoli 45.000 ko. Neka odprava, ki je leta 1953 raziskovala Angolo, v reki

Kuanza ni odkrila niti enega krokodila, eprav jih je prej v njej mrgolelo.Tamkajnji lovci so imeli navado popolnoma poeti kako obmoje in se ele nato

lotiti sosednjega.

Podobno se je dogajalo krokodilom, e posebno movirskim kajmanom v Juni

Ameriki, ali siamskemu krokodilu, ki je zaradi brezobzirnega lova leta 1973 postal


18/21

18

praktino iztrebljen.

Skratka, v sedemdesetih letih so se e povsod, kjer so krokodili doma, zavedali, da

veini njihovih vrst grozi izumrtje, zato so zaeli v zadnjem trenutku sprejemati

zakone, ki so lov nanje prepovedali ali pa vsaj mono omejili.Vendar moda in trie nista popuala in sta e naprej zahtevala njihove koe, kar

pomeni, da bi morali krokodili e naprej umirati oz. izumirati. Izhod iz tega, na videz

zaaranega kroga, so postale krokodilje farme. Ljudje krokodile e stoletja zapirajo v

ograde. Iz preteklosti se je do dandanes ohranila krokodilja jama v pakistanskem

Karaiju, ki ima oitno precej skupnega s staroegiptovskim krokodiljim ribnikom v

Tebrunisu. elo najvejega med ujetimi krokodili so poslikali rdee in mu namenili

poseben prostor, medtem ko so ostali morali iveti skupaj.

eprav je dandanes ta pakistanska krokodilja zbirka predvsem privlanost za turiste,

je imela v preteklosti moan verski pomen. Krokodili so veljali za sluabnike boga

Vine, ki je ustvaril vode in je zato zelo aen. Marsikatera vas na indijski podcelini

je imela prav zato kakega svetega krokodila, ki naj bi bil jamstvo, da vasi ne bo

primanjkovalo vode v vaseh - e dandanes naletimo nanj.

V deelah, kjer so doma krokodili, jih v zadnjem asu ne zbirajo vezaradi verskih

razlogov, ampak zaradi ohranitve njihovih vrst in trgovine. Prve prave krokodilje

farme so se pojavljale e na zaetku dvajsetega stoletja, vendar so se razivele ele po

letu 1960, ko je postalo oitno, da so se nekatere vrste znale na robu preivetja.

Loiti moramo dve vrsti podjetij, krokodilje rane in krokodilje farme. Na ranih se

ukvarjajo z divjimi krokodili, se pravi z nabiranjem njihovih jajc in lovljenjem

pravkar izvaljenih mladiev ali odraslih ivali. Mlade krokodile vzredijo do primernevelikosti in nato pobijejo, koe odraslih pa smejo prodajati le pod strogimi

omejitvami.

Krokodilja farma pa naj bi bila strogo zaprto vzrejno podjetje, ki se ne oskrbuje z jajci

iz divjine, eprav jim je to vasih zaradi genetske osveitve dovoljeno. Farma je


19/21

19

zaradi marsiesa nadvse donosna re, saj krokodilja samica pogosto izlee vekot 30

jajc, ki v divjini pogosto postanejo plen razlinih plenilcev, obenem pa zelo malo

izvaljenih krokodilkov doaka prvo leto starosti.

Krokodilki pri pravilni prehrani na farmah rastejo hitreje kot v naravi in tudi njihovekoe so si med seboj bolj podobne. Farme, in e posebej rani, pogosto zaposlujejo

ljudi, ki so se prej ukvarjali z divjim lovom na krokodile, saj je njihovo znanje

nabiranja jajc v njim dobro poznani divjini neprecenljivo.

Dodatna prednost farm je tudi to, da so postale reden dobavitelj krokodiljega mesa, ki

je lo v primeru lova, e posebej divjega, obiajno v izgubo, zdaj pa ga zaradi nizke

vsebnosti maob prodajajo kot delikateso in zdravo prehrano.

Kratek pregled farm nam pokae osupljive tevilke. Na Novi Gvineji jih je okoli 300,

od tega veina majhnih, s komaj desetimi ali celo manj krokodili. Te vake farme

jih prodajajo vejim, ki jih imajo tudi po 1000 in so obiajno v bliini zasilnega

letalia. Od tam mlade krokodile prepeljejo na glavne farme, kakrna je pri mestu

Lae na severni obali, ki ima na sto hektarjih okoli 8000 ivali in svojo klavnico. V

Papui, avstralskem delu Nove Gvineje, imajo na farmah okoli 30.000 krokodilov, ki

zagotavljajo do 10.000 ko letno, na indonezijskem zahodnem delu otoka pa je v

farmah okoli 20.000 krokodilov.

Najuspeneje tovrstno podjetje je na Tajskem, kjer so prvo farmo ustanovili e leta

1950 in je odtlej s povpreno 30.000 krokodili zrasla v najvejo na svetu. Njen veji

del je namenjen pridobivanju ko, manji in popolnoma loen del s 4000 ivalmi pa je

namenjen razplodu in je zasluen, da siamski krokodil vendarle ni ve na spisku

ogroenih vrst.Podobne, vendar manje farme so v Indiji, na Filipinih, na Kitajskem in seveda v

Avstraliji. V Afriki je tovrstno pionirsko delo leta 1965 opravila Juna Rodezija

(sedanji Zimbabve), kjer je bil tedaj nilski krokodil e mono ogroen, zdaj pa

ocenjujejo, da jih je v divjini e okoli 50.000. Tudi ve sosednjih drav je sledilo


20/21

20

vzoru Zimbabveja.

In naposled se je nalo nekaj Italijanov

V ZDA je sredie aligatorskih farm postala Louisiana. Po ameriko so se tam hkratilotili tudi prouevanja, kako aligatorjem ustvariti najugodneje pogoje za rast.

Ugotovili so, da nanje zelo slabo vplivajo pretresi ob preseljevanju med ienjem

njihovih ograd, da pa jih je mogoe omiliti s predvajanjem lokalne cajunske glasbe.

Ugotovili so tudi, da postanejo samice prej godne za razplod na farmah kot v divjini

in da so tudi bolj plodne.

V Louisiani je v trinajstih farmah okoli 20.000 aligatorjev, nekaj manjih farm pa je

tudi na Kubi in v Mehiki, kjer ne gojijo aligatorjev, ampak tamkajnje vrste

krokodilov, kar je mono prizadelo divji lov in pomagalo k ohranitvi teh ogroenih

vrst.

Veliko slabi poloaj je v Juni Ameriki, kjer za farme e ni dovolj zanimanja in se je,

potem ko so skoraj popolnoma iztrebili movirskega kajmana in veje vrste

krokodilov, pozornost divjih lovcev usmerila k navadnemu kajmanu, zato je zaelo

njegovo tevilo v divjini strmo upadati. Ve tamkajnjih drav je sicer sprejelo

zaitne zakone, ki pa e ne pomenijo tudi ustreznih ukrepov, zato Juna Amerika v

enaindvajsetem stoletju ostaja sredie nezakonite prodaje krokodiljih ko.

In za konec e zanimivost. Krokodiljih farm so se lotili tudi v deelah, kjer ni

krokodilov - v Evropi, natanneje, v Italiji. Sredi sedemdesetih se je nekaj

podjetnikov odloilo gojiti kolumbijskega kajmana, zato so neko zimo iz Kolumbije v

Rim z letalom prepeljali ve ravnokar izvaljenih kajmanov, od tam pa so litovornjaki naprej proti jugu. Veina jih vonje po cestah ni preivela, pa e tisti, ki so

prispeli na cilj ivi, so zaradi neizkuenosti italijanskih farmarjev kmalu poginili.

So s farmami res reili krokodile pred izumrtjem? Bila bi sramota, e bi bili krivi, da

bi izginili z naega planeta, na katerem so preiveli 200 milijonov let. Naa dolnost


21/21

21

je, da poskrbimo, da ti oklepni kuarji tudi v prihodnje ostanejo del naega

naravnega okolja, in ne izumrejo kot njihovi sorodniki dinozavri, ki obstajajo le e kot

filmske poasti.

marko koren - krokodili

Documents