MOJ VRT2 ^AS POMLADI

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 29. 5. 2007, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografi-je: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o.Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 040/202 384). Naslovnica:Pomlad (foto Bojan Rauh).

pril je mesec, ko topli`arki `e mo~no grejejoin vzpodbudijo rast ter

cvetenje ~ebulnic, ki smo jihposadili jeseni. Tako nasspomladi cveto~e ~ebulnicerazveseljujejo z bogato izbirorazli~nih cvetov, po obliki,barvi, velikosti kot tudi poopojnih vonjavah. ^e je spo-mladi bolj su{no obdobjemoramo biti pazljivi pri zali-vanju, saj so za dobro obilnocvetenje potrebna vla`na inpropustna tla. ^ebulnice ni-majo rade zastajanja vode vtleh razen nekaterih izjem, kotso mo~virska logarica, zvon~kiin nekatere vrste perunik.

Ko govorimo o ~ebulnicahimamo v mislih {ir{o skupinorastlin z zalo`nimi podzemnimiorgani, ki so poleg ~ebulic {ekorenike ali rizomi in gomolji.Ko rastline rastejo in med sebojtekmujejo, katera ima lep{icvet, jih je potrebno negovati.Poleg rednega zalivanja je po-trebno tudi gnojenje. Higienarastlin je opravilo, ki ga lahkopostorite, ko opazujete in vo-njate cvetove v popoldanskempo~itku. Sprotno odstranjeva-nje odcvetelih cvetov in posu-{enih listov namre~ prepre~irazvoj raznih rastlinskih bolez-ni, predvsem gnitja in plesni.Ob okopavanju moramo bitipozorni, da ne ranimo ~ebulic,saj se lahko oku`ijo in zgnijejo.

Ko rastline odcvetijo jih nesmemo kar takoj izkopati izzemlje. Moramo jih pustiti to-liko ~asa, da se listje samo za~nesu{iti in odmre. V tem ~asu si je

~ebulica nakopi~ila rezervnihsnovi, kar so ji omogo~ili listi sfotosintezo. ^e `elimo isto~ebulico ve~krat uporabiti jimoramo pustiti njen `ivljenskibioritem in tako bo naslednjeleto iz nje spet pognala rastlinaz lepimi cvetovi. Ve~krat sezgodi, da je cvet oplojen insemeni. Plod raje odre`emo inpustimo le zelene liste. Prinavadnih ~ebulnicah nimapomena zbirati semena, kerzore~e seme izkori{~a zalogehrane in na ta na~in lahkoprizadene bodo~e cvetenje.

Veliko ljubiteljev okrasnihrastlin je v prostorski stiski inmorajo odstraniti odcvetele~ebulnice, da naredijo nacvetli~ni gredi prostor drugimrastlinam. V tem primeru izko-pljemo ~ebulice takoj po cve-tenju. Zagrnemo jih s prstjo napraznem delu vrta, dokler jimlistje popolnoma ne odmre. Vprimeru, da imamo ~ebulice navrtu na stalnem mestu, jih jepotrebno vsakih nekaj letrazdeliti. Najprimernej{i ~as jezgodaj pomladi.

^ebulnic pa nimamo le nagredah ampak tudi v razli~nihzasaditvah. Tako jih lahkokombiniramo med seboj z dvo-letnicami in trajnicami. V ta-kem primeru moramo odcvete-le ~ebulnice iz posode odstrani-ti in jih nadomestiti z drugimirastlinami, predvsem z enolet-nicami, ki jih jeseni zopet po-beremo iz posode in vanjoposadimo ~ebulice za naslednjeleto. Tako nam del zasaditvevedno ostane. Tulipane odstra-

nimo iz posode ko listi za~norumeneti. Takrat so zaklju~ilisvojo nalogo hranjenja ~ebu-lice. ^ebulnice previdno izko-pljemo tako, da ne odlomimostebel in listov ~ebulice in jihpolo`imo v zra~no posodo vsenco, da se ~ebulice in odmira-jo~ del rastline posu{i. Ko ste-blo in listi sami odpadejo lahko~ebulice pospravimo v skla-di{~e, ki mora biti zra~no insen~no. Izkopane ~ebulice skrb-no o~istimo, odstranimo vseuvele liste ter vse stare, ohlapneluske. Hranimo jih v mre`astihvre~kah, ki jih obesimo ali vplitvih pladnjih v hladnem in

zra~nem prostoru. Preventivnoje za`eleno, da se ~ebulice po-pr{i s fungicidnim prahom, takose prepre~i razvoj bolezni v ~asuskladi{~enja.

Ob odstranjevanju ~ebulic ve~-krat naletimo na majhne zaro-dne ~ebulice, ki imajo v pre-meru nekaj manj kot pol cen-timetra. Drobne so kot koruznozrnje. Ob obilici ~asa in potr-pljenja se lahko sami lotimorazmno`evanja na{ih tulipanov.Te majhne ~ebulice prvo letoposadimo v plitvo posodo. Iznjih bodo pognali drobni listi,ki bodo bolj podobni tankim

^ebulnice od cvetenja do spravila

AU`ivanje cveto~e dehte~e narave

Kombinacija razli~nih narcis s pokrovnimi trajnicami

MOJ VRT 3^AS POMLADI

vrvicam. Naslednje leto jihlahko `e posadimo na robgredice, kjer jih bomo pustili {eeno leto. Vsako leto so listimo~nej{i in tretje ali ~etrto letonova ~ebulica cveti.

Rod narcis je zelo raz{irjen inskoraj da ni vrti~ka, kjer bi nevideli vsaj nekaj narcis. Malo-kdo pa ve, da so narcise zelostrupene. V gr{ko-rimskih ~asihso izvle~ke iz narcis uporabljaliza narkozo pri operacijah. Nji-hova sluz je tako strupena, da vkombiniranih {opkih ostalerastline propadejo. Tako mora-mo narcise nabrati prej, jihimeti 24 ur v lo~eni posodi zvodo, {ele nato jih lahkododamo drugemu cvetju, todane smemo jih na novo spod-rezati. Kljub tem zadr`kom prirezanem cvetju, so le nekakonajbolj transparentne spom-ladanske ~ebulnice, ki sprem-ljajo tulipane. Narcise nisozahtevne za gojitev, ~ebulice

lahko mirno pustimo v zemlji,saj tudi voluhar in mi{i vedo, daso strupene. Tako jih moramole na nekaj let razdeliti. Koodcvetijo, listje ne pore`emoampak ga pustimo, da lahkopomaga pri kopi~enju rezervnihsnovi v ~ebulicah. Zavozlani inpovezani listi odcvetelih narcisniso ni~ bolj privla~ni kot na-ravno pole`ani in tak na~inzavezovanja ~ebulicam lahkozelo {kodi.

V ~asu, ko nam narcise in tuli-pani `e lepo odcvitajo, imamoprilo`nost, da si polep{amo vrtin zasaditve v posodah s ~ebul-nicami, ki jih sadimo poznopomladi in tudi {e zgodaj poleti.V to skupino spadajo dalije,ponekod jih imenujejo georgi-ne.

Dalije so dobile ime poLinnejevem u~encu A. Dahlu(1751-1789). Njihov rod ob-sega 15 vrst, ki so raz{irjene po

gorah Mehike in Gvatemale.Ta podatek o njihovi domovinije za nas pomemben, saj po-meni, da niso prezimno trdne.Tako moramo vsako pomladgomolje dalij posaditi in konadzemne dele osmodi prvijesenski mraz, gomolje izkoplje-mo iz zemlje in jih pripravimona prezimovanje. Iz gomoljevmoramo odstraniti odve~noprst, odmrle rastline odre`emodeset cm nad gomolji in jihdamo v suho skladi{~e s petstopinj Celzija. [e prej jih takokot ~ebulice popr{imo s fungi-cidom.

Poznamo enojnocvetne, pol-vrstnate in vrstnate dalije. Kodalije odcvetijo, moramo od-cvetele cvetove redno odstra-njevati, predvsem pri vrstah spolnimi cvetovi, saj se v njihdalj ~asa zadr`uje vlaga in za~nohitro gniti. Z odstranjevanjemodcvetelih cvetov tudi spod-budimo bujnej{e cvetenje, ki se

zaradi redne nege lahko podalj-{a v pozno jesen. Zanimivo je,da so dalije na vrtovih ve~i-noma kri`anci. V vsej pestriizbiri sort se lahko pohvalimo zdoma~o sorto “France Pre{e-ren”, ki jo je vzgojil J. Kregar.To je vrstnata, rumeno-cveto~asorta.

Zdaj je ~as, ko gomolje sadimov zemljo. Pri tem lahko ve~je{ope razdelimo z ostrim no`em,tako da ima rana ~im manj{opovr{ino saj je s tem mo`nostoku`be manj{a. [opi naj imajonajmanj tri vitalne gomolje zdva do tremi poganjki. Takolahko hitro dobimo dve ali trive~je rastline, ~e pa `elimovzgojiti ve~ rastlin in so lahkomanj{e, potem pa dalije raz-mno`ujemo s potaknjenci. Tepotaknjence imenujemo potak-njenci s “peto”. Ko iz gomoljevpo`enejo poganjki (3 - 5 cm)jih odre`emo tako, da ostane navsakem poganjku tudi del~ekNarcisam delajo dru`bo br{ljan kot trajnica in ma~ehi, ki sta dvoletnici.

Dopolnitev spomladi cveto~ih rastlin z zeli{~i

gomolja. Taki potaknjenci sehitro ukoreninijo. Ne smemopredolgo ~akati, da stebla nepostanejo votla, ker se takipotaknjenci te`je ukoreninijo.Pri sami saditvi dalij moramopaziti, da jih sadimo vsaj enmeter narazen. Tako je zamanj{i vrt dovolj samo enave~ja rastlina.

Ob sprehajanju po parkih invrtovih mnogokrat naletimo naperunike, ki spadajo v rod Iris.Perunike so tudi v naraviraztresene po zmernih podro~-jih severne poloble. Vseh sortje preko 200, le kak{nih desetpa jih raste v na{ih krajih.Perunike so zelnate rastline zrazli~nimi podzemnimi deli.Tako imajo korenike, gomoljeali samo korenine. Najboljznane so bradate perunike, kicvetijo od poleti do poznejeseni. Lahko so nizke, komaj25 cm ali visoke 80 cm in ve~.Perunike so prezimno trdne,tako da jih jeseni ne jemljemoiz zemlje kot dalije. Pri nas jenajbolj raz{irjena skupina viso-kih nem{kih perunik, ki jih

razmno`ujemo z delitvijo. Zani-mivo je, da je pravi ~as zadelitev in presajanje poleti.Torej je to opravilo, ki ga lahkopostorimo brez ~asovne stiske.Rastline se v tem obdobju dozime `e ukoreninijo. Ob delitvirastlini ne pore`emo listja, ra-njene dele korenik popr{imo sfungicidom in ne sadimo jihpregloboko.

Lepoti prelivanja barv cvetovperunik pa brez trohice srame`-ljivosti konkurirajo lilije. Tidve rastlini imata tudi skupnozgodovino, saj so v preteklostivladarji zamenjevali stiliziranznak perunike za lilijo in obrat-no. Vsekakor sta obe cvetlicibili simbol vladanja, kar sta siprislu`ili z lepoto cvetov. Takokot perunike imajo tudi lilijedomovino, ki se razteza prekocelega zmernega pasu severnepoloble. Lilije so lahko nizke alivisoke z majhnimi ali velikimicvetovi. @lahtniteljski in`eni-ring nam je ustvaril nepregled-no {tevilo kri`ancev. Skoraj vselilije zahtevajo dobro propustnozemljo, zlasti dobro uspevajo v

humusni zemlji. Kot prave da-me, ki se ne izpostavljajo mo~-nemu soncu, tudi same rajerastejo v polsenci. Nekateremed njimi so bolj zahtevne inimajo rade dru`bo nizkihrastlin, tako, da imajo “noge” vsenci, “glavo” pa na soncu.

Pomladi posadimo ~ebulice lilij30 cm globoko. V kolikor`elimo, da se poigramo z vrt-narsko `ilico, potem jih lahkorazmno`ujemo tudi z delitvijolusk ~ebule. Lilije imajo mes-nate luskoliste in jih lahkoodre`emo stran. Paziti moramo,da se vsakega luskolista dr`i delbazalnega kro`ca, iz kateregapoganjajo korenine. Te lusko-liste nato posadimo in po trehdo {tirih letih bomo dobilinovo rastlino, ki bo cvetela.

Lilije lahko uporabimo za okrasna gredah in kot rezano cvetje.Pri tem moram opozoriti napra{nike s pelodnimi vre~kami,kajti pelod, ki ga dobite ponesre~i na tkanino, zelo te`koodstranite. Poleg tega imajo li-lije mo~an vonj in v majhnih

prostorih je to lahko problem,saj lahko vonj povzro~a glavo-bole.

Poleti sadimo gomolje gladiol.So ene izmed redkih rastlin, kiimajo tako skromen koreninskisistem, da rastlina nima dovoljtrdnega sidri{~a v zemlji in ji jepotrebno pomagati z dodatnooporo. Obi~ajno jih gojimopredvsem za rezano cvetje, vkolikor pa so opore li~ne, solahko tudi okras na gredi.Rastline odpirajo cvetove odbaze socvetje do vrha. Takolahko sproti odstranjujemoodcvetele cvetove, ki kvarijoizgled rastline. Po cvetenjuodre`emo socvetje in pustimolistje do jeseni. Pred zmrzaljomoramo gomolje izkopati in jihpripraviti na skladi{~enje kotostale ~ebulnice. Ob bazi go-molja zrastejo majhni gomolj-~ki, iz katerih po treh do {tirihletih zrastejo rastline, ki cveti-jo.

Na cvetli~ni gredi ali nasadku vposodi poleg `elenih rastlinrastejo tudi neza`elene, ki jihimenujemo plevel. Ker plevelkonkurira okrasnim rastlinamtako v prostoru, kot v hranilnihsnoveh in vodi, je potrebnoredno odstranjevanje plevela. Zokopavanjem prerahljamo zem-ljo, tako da je bolj zra~na, karugodno deluje na mikroorga-nizme v tleh. Ko se zgornjaskorja zdrobi, potem je kapi-larni dvig vode manj{i in s temmanj{e izhlapevanje. Zaradinege so rastline bolj{e rasti inodporne na razli~ne bolezni in{kodljivce. Iz tega je razvidno,da nas v vrtovih ~aka velikodela, ki bo popla~ano z trenutkiu`ivanja v cveto~i dehte~i na-ravi.

✍ Sabina [egula, univ. dipl. ing.u~iteljica prakti~nega pouka in

strokovno teoreti~nih predmetovna BT[ Kranj

MOJ VRT4 ^AS POMLADI

Gomolji gladiol

MOJ VRT ^AS POMLADI 5

leto{njem letu so vospredju razli~na og-rodja oz. skeleti, ki jih

naredimo iz vej. Rde~i inrumeni dren sta zelo uporab-na, saj so barve lubja lepa do-polnitev aran`maja. Osnove izvej se lahko ve`ejo ali le pre-pletajo. Za vezavo se uporabljarazli~ne `ice, trakove in plas-ti~ne sponke. V primeru, daimamo mo`nost priti do po-ganjkov vinske trte ali kivija,pa je prepletanje toliko la`je.Prakti~no je prepletanje z ve-jami kivija, saj imajo mo~nodlakavo povr{ino in s svojimzvitim videzom izra`ajo doda-ten ~ar v aran`maju. V veljavoprihajajo tudi naravni barvanimateriali. Tako imamo novonenavadno vez z naravo.

Uporablja se veliko razli~nihstruktur, veje se dopolnjujejo zrazli~nim cvetjem. Take ideje sodobrodo{le za gostinske lokaleali poslovne prostore, saj lahko

velik aran`ma hitro obnovimo.Zamenjamo dotrajano cvetje in,kar je najva`neje, pustimo do-mi{ljiji prosto pot. Dovoljena jekombinacija barv kot sta oran-`na in ro`nata in seveda kombi-nacija rastlin z razli~nih koncevsveta. Ni ve~ pravila, da se kom-binirajo le sezonske cvetlice, kotna primer spomladanske inpoletne, ampak se lahko kom-binira tako spomladanske kottudi eksoti~ne rastline. V aran-`maju imamo lahko skupajorhideje, safari cvetje in tuli-pane. Mo`nosti je ne{teto. Vvsakem aran`maju pa je sporo-~ilo: vse izhaja iz narave.

Lepi zra~ni {opki nastanejo izkombinacije pobarvanih vej infrancoskih dolgopecljatih tuli-panov. Tulipani se v {opkugibljejo kot metulji, saj v vodi{e vedno rastejo in tako spre-minjajo polo`aj cvetov. Zani-miva je ~udovita rde~e-rumenakombinacija tulipana, ki pa je

na-stala po naklju~ni oku`birastlin z virusom. Tako so `laht-nitelji takoj razmno`ili naravnolepoto, ki jo sedaj u`ivamo.Zavita stebla tulipanov pridejodo izraza, ko se odve~no listjeodstrani. S tem imamo naravnidivji pogled na rastline in veje.

Ogrodja pa nam nudijo tudiveliko mo`nosti uporabe razli~-nih materialov, ki bi jih dru-ga~e odvrgli. Belo pobarvanaveja, na katero pritrdimo elas-tiko, vrvico in {e kaj, nam dajevtis naplavljene veje na morskiobali. Ko dodamo {e {koljke inbarvito cvetje, nas misli namorske po~itnice kar objamejoin odpeljejo dale~ stran odvsakodnevnih del. V trenutkuse sprostimo. @ivimo v ~asu pre-bujanja ~loveka. Vse ve~ jespiritualnosti, spro{~anja, jogein naravni aran`maji dopolnju-jejo spro{~ujo~e ozra~je.

Poletje je tudi ~as, ko bomo v

trendu uporabljali veliko rde~ihvrtnic. Zapeljivo deluje temnorjavo listje, ki ga enostavnozve`emo v vozle. Zato ga cvet-li~arji imenujejo tudi ~rna kra-vata. Listje nas mamljivo spo-minja na ~okolado, ki nas vvsaki situaciji pomirja.

Kaj pa lon~nice? Pri lon~nicahse pojavi nova dimenzija, nakatero do sedaj nismo bili takopozorni. Nekatere rastline ima-jo namre~ lepe korenine, ki sobile skrite v posodah. Flamin-govci so lon~nice, ki imajo lepesvetle korenine. Zato jih lahkodamo v steklene posode. Vtrenutku iz lon~nice nastanearan`ma drugih razse`nosti. Zatiste, ki imajo radi umetne do-datke, pa lahko na lon~nicoobesimo svetlikajo~e biser~kein kristal~ke. Zanimiv je pogledna iste lon~nice v razli~nih po-sodah. Jasmin ima dehte~i vonjter ne`ne bele cvetove in v da-rilnih vre~kah deluje prav na-

Trendi v floristiki 2007

Oblikujmo si cvetli~ni imperijV

Tulipani kot metulji, ustvaril jih je virus. Veli~asten jasmin v retro posodah.

MOJ VRT6 ^AS POMLADI

vihano mladostno in zapeljivo.V retro posodah pa se igrivostumakne k spo{tovanju in mis-ti~nemu veli~astnemu vzdu{ju.

Vidimo, da so posode zelopomemben element pri doje-manju sporo~ilnosti cvetja.Zato moramo najprej dobropoznati prostor kamor bomoaran`ma postavili. V sobi zbidermayer pohi{tvom bo pri{eldo izraza aran`ma v retro poso-di. Ker je pomemben zgodovin-ski pristop, je potrebno izbratipravi stil. Lahko si oblikujemopravi cvetli~ni imperij. Zelo moderne so svetlikajo~e~rne steklene posode razli~nioblik in velikosti, lahko sikupite posode gr{ko-rimskegastila. Lahko pa uporabite karnavadne kozarce, v katere na-lo`ite pokon~no vejice, ki slu-`ijo za oporo cvetnim steblom.

Zelo lepo delujejo vejice vrbe,saj po`enejo korenine. Takoimamo nov stik z naravo in novdekorativen dodatek. V takkozarec dodamo med palicedrobnocvetne vrtnice in `eimamo aran`ma, ki ga lahkopostavite tudi v kopalnico.Zakaj pa ne? Ali ne bi bilo lepo,~e vas iz zaspanosti predramipogled na majhen ko{~ek na-rave in ne samo pogled na{~etko in zobno pasto. Kotvidite je trend z naravo povsodin v vsakem ~asu. Poglejtenaokoli in preizkusite se v ust-varjanju s cvetjem. Cvetje je `esamo po sebi lepo, torej je vsakposkus, ki vam pri~ara nasmehna obraz, uspeh.

✍ Sabina [egula, univ. dipl. ing.u~iteljica prakti~nega pouka in

strokovno teoreti~nih predmetovna BT[ Kranj

Barve poletja Nagajiv jasmin v darilnih vre~kah

^rne posode in aran`ma za kopalnico Spomin na morje in po~itnice

Lepota korenin v steklenih posodah

epelaste plesni so glive, ki paraziti-rajo na gojenih rastlinah, zato jihpojmujemo kot {kodljive in

povzro~ajo tako imenovane rastlinskebolezni. Lai~no se jih pogosto zamenja zasivo plesen, katero pa povzro~ajo povsemdruge glive in tudi ukrepi zatiranja nisoenaki!

Oku`ijo lahko razli~ne rastlinske vrste, takosadno drevje (npr. jablanova pepelovkazlasti na sorti jonatan), vinsko trto (oidij),zelenjavo (npr. pepelovka na bu~kah,kumarah), okrasne rastline (npr. pepelovkana vrtnicah, nageljnih) in plevele. Gliva seves ~as zadr`uje na povr{ju in v notranjostrastline prodre le s hifami, s katerimi ~rpa izgostitelja hrano in vodo, zato si lahko vvarstvu rastlin glede zatiranja privo{~imoizjemo. Proti rastlinskim boleznim ukre-pamo s fitofarmacevtskimi sredstvi pravilo-ma preventivno, takoj ko so za njen razvojustrezni pogoji (temperatura, vlaga, fazarastline,…), saj ne moremo vedeti, kdaj seje oku`ba (ko gliva prodre v rastlino)dejansko izvr{ila. Fitofarmacevtska sredstva(vklju~no s tako imenovanimi kurativnimiali zdravilnimi pripravki) namre~ delujejole v za~etku oku`be, takrat pa {e ne opazimonobenih vidnih znakov bolezni. Pripepelastih plesnih lahko izjemoma uporabi-mo fitofarmacevtska sredstva ob prvihznakih oku`be, kar pomeni prvo belo - sivopikico, zato moramo svoje rastline ~im boljredno in vestno pregledovati, da bomolahko pravo~asno ukrepali.

Za razvoj pepelastih plesni zado{~a `e vi{jarelativna zra~na vlaga, ki se pojavi npr. vpregostem grmu, nezra~ni kro{nji ali zaradipregoste setve,… Drugi pogoj za pojav tebolezni je ustrezna temperatura, obi~ajnobolj toplo vreme, pa tudi stanje same rast-line (stres, neustrezni rastni pogoji, ob~ut-ljivost sorte,…).

Na trajnih ali ve~letnih rastlinah ostajajotrosi ~ez zimo na brstih ve~inoma enoletnihpoganjkov, zato takoj po brstenju oku`ijorazvijajo~e brste in mlade poganjke. Poja-vijo se belo-sive pikice, ki se hitro {irijo po

povr{ini rastlinskih delov (listi, popki,poganjki) in ~e nismo zadosti pozorni, vnekaj dneh ob ugodnih pogojih prekrijejocelotno oku`eno povr{ino v obliki mokasteprevleke, ki jo z lahkoto odstranimo, ~epodrgnemo po njej in je na otip rahlo mast-na. Najprej odstranimo o~itno obolele dele:pri jablanovi pepelovki od{~ipnemo z rokosive zavihane poganjke, ki kasneje porjavi-jo; pri okrasnih rastlinah (npr. vrtnice)odstranimo oku`ene popke in liste, doklerjih je malo ali jih umijemo z blago milnico;prav tako odstranimo oku`ene liste in ste-bla pri zelenjavi (npr. pri kumarah); pri vin-ski trti `e ob rezi pregledujemo rozge, jihodstranimo in uni~imo (se`gemo).

Fitofarmacevtska sredstva so, kot smo `eugotovili, u~inkovita le v za~etni fazioku`be oziroma v primeru pepelastih plesninajkasneje ob prvih znakih bolezni. Pri traj-nicah lahko v ~asu mirovanja (jeseni, koodpade listje do brstenja spomladi) upora-bimo bakrove pripravke, v za~etku brstenjauporabimo preventivne pripravke na os-novi `vepla (npr. cosan, pepelin), v faziintenzivne rasti, ko imamo dnevno velikprirast neza{~itene rastlinske povr{ine,moramo uporabiti sistemi~na sredstva, ki seprevajajo po vodovodnih ceveh rastline injo {~itijo odznotraj dalj ~asa. To je obdobjeod za~etka do konca cvetenja, zato {e pose-bej pazimo na ~ebele in vedno {kropimopozno zve~er!

Pripravkov na tr`i{~u je precej in tudi vprosti prodaji. Ob uporabi priporo~am zlastipri okrasnih rastlinah dodatek mo~ila, npr.nu-film. POMEMBNO je, da jih pravo-~asno uporabite in na pravi na~in: {kropil-na brozga ne sme odtekati z rastlin, ne{kropimo v vro~ini, ne pove~ujmo samo-voljno koncentracij in odmerkov, ne{kropimo, ko so prisotne ~ebele in drugekoristne `ivali, ki jih ve~ina uporabnikovteh sredstev {e vedno zelo slabo pozna, ipd. Glavne oku`be se izvr{ijo spomladi, lahkopa tudi kasneje ob ugodnih pogojih, zato napepelaste plesni ne smemo pozabiti skozicelotno vegetacijo. Ob tem bi {e enkratopozorila, da je potrebno vsako po{kodbo

najprej preveriti, ~e gre res za glivi~nobolezen ali je vzrok drugje, da ne bomo brezpotrebe segali po fitofarmacevtskih sred-stvih. V zadnjem ~asu se pojavljajonekatere sorte, zlasti bu~k, pri katerih listnapovr{ina pri povr{nem opazovanju spomin-ja na oku`bo s pepelasto plesnijo, zatoposvet s strokovnjakom ne bo odve~!

✍ Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr.

MOJ VRT FITOFARMACIJA 7

Pepelaste plesni

Za razvoj zado{~a `e vi{ja zra~na vlagaP

Ukrepamo ob PRVIH znakih bolezni-belepikice na listu!

Nekaj dni kasneje…

Oku`ijo lahko razli~ne rastline

Sortnih lastnosti ne smemo zamenjati zabolezenske simptome!

MOJ VRT8 UREJAMO

a vsako vrtno opravilo je trebavedeti, kdaj je zanj najprimernej{i~as. ^e na primer ob nepravem

~asu gnojimo, lahko naredimo veliko{kode. ^e pravo~asno ne zalijemo, nammarsikaj na vrtu lahko celo umre. Insajenje trajnic brez dvoma sodi med zelopomembna opravila na vrtu. Zato sepogosto vpra{amo, kdaj jih je najbolje

saditi, odgovori na to vpra{anje pa solahko zelo razli~ni.

Kadar `elimo rastlino izkopati pri prijateljihali na svojem vrtu in jo presaditi drugam,pa jo ob tem morda celo razdeliti in raz-mno`iti, moramo res ujeti najprimernej{i~as. In tu imajo razli~ne trajnice razli~nezahteve. Sredi poletja presajamo in delimo

kar nekaj trajnic, ki cvetijo spomladi in dopoletja `e dozorijo, potem pa po~ivajo.Ponavadi imajo tak{ne trajnice v zemljiodebeljene dele (korenike, ~ebule), kizadr`ujejo dovolj vode in hranilnih snovi zarezervo in ne ~utijo presaditvenega {okatudi v vro~ih in su{nih poletnih mesecih.

Potonike recimo presajamo v avgustu inseptembru, ko po~ivajo. Ob tem ne smemopozabiti, da jih moramo saditi tako plitko,da rastni vr{i~ki skoraj gledajo iz zemlje,sicer kar nekaj let ne bodo cvetele. Pri niz-kih bradatih perunikah, ki cvetijo `e apri-la, korenike dozorevajo maja ali junija injih takrat `e lahko presajamo. Visoke bra-date perunike cvetijo {ele maja in njihovekorenike dozorevajo julija in avgusta.Lahko jih presajamo {e tudi septembra.Vsekakor pa je dobro, da se pred zimo nanovo vrastejo, da bo njih cvetenje v nasled-njem letu ~im manj moteno, ~eprav bodoprav zacvetele {ele ~ez kaki dve do tri leta.

Gomolje br{ljanovolistne ciklame, ki so popozno spomladanskem odmiranju listjaskriti v zemlji, lahko presajamo `e od majado junija, ker bodo konec julija ali v avgus-tu `e ponovno zacvetele in malo kasnejetudi odgnale liste.

Bela lilija ali limbar ima tudi liste vso zimo,konec pomladi zacveti in omamno zadi{i,potem pa vsi nadzemni deli odmrejo in~ebulica nato po~iva ne-vidno skrita vzemlji do za~etka jeseni, ko ponovnood`ene liste. Presajamo jo torej, doklerpo~iva. Podobno velja za jesenskemu`afranu podobno ~ebulnico, ki `ivo rumenozacveti jeseni, nato od`ene liste in jih zadr`ido konca naslednje pomladi, ko se pripravina poletni po~itek.

Veliko ve~ino obi~ajnih trajnic pa presa-jamo v zgodnji pomladi ali zgodnji jeseni,da jim prihranimo presaditveni {ok vvro~ini, ko te`e prena{ajo izgubo delakorenin.

Ko pa govorimo o sajenju trajnic, ki so bilevzgojene v lon~kih in namenjene za saje-nje na vrtove, je zgodba ~isto druga~na. Vse

Utrjene sadike sadimo vse letoZ

Kdaj je najbolje saditi in presajati trajnice?

Tak{ne rodgersije potrebujejo za poln razvoj dve leti, zato jih posadimo, ko imamo prostor priprav-ljen, pa ~eprav poleti. Ne pozabimo na zalivanje.

Greda trajnic nekaj mesecev po zasaditvi

MOJ VRT 9UREJAMO

tiste sadike, ki so bile v lon~kihgojene bolj asketsko in nisoimele idealnih pogojev (obilne-ga gnojenja in za{~ite v rastli-njaku), pridejo iz utesnjenegarasti{~a v lon~ku v odprtozemljo, kjer je mnogo ve~ pros-tora in hrane, praviloma vbolj{e `ivljenjske pogoje. ^e sotemperature vi{je in da poskr-bimo za nekaj zalivanja ob su{i,se neverjetno hitro vrastejo inrazrastejo. Tiste, katerih ~ascvetenja {ele prihaja, bodo `ekmalu po sajenju tudi zacve-tele. Praviloma ob prenosu rast-line iz lon~ka na prosto,korenin sploh ne po{kodujemoin zato presaditvenega {okaprakti~no ni.

Zato velja mnenje, da se tra-jnice sadijo samo spomladi, zapopolnoma zgre{eno. Velja le zanekatere med tistimi vrstami,ki jih razmno`ujemo z delitvijopred za~etkom spomladanskevegetacije.

Previdni moramo biti tudi pritrajnicah, ki so bile vzgojene v{otnici in v rastlinjakih, ki vzgodnji pomladi marsikdaj obobilnem gnojenju in v zavetjupred mrzlimi no~mi spodbudijoprezgodnjo rast in cvetenje.Tak{ne sadike trajnic so boljob~utljive in jih rada poberekak{na slana ob prezgodnjemsajenju. Ob prepoznem sajenjupa jih lahko ogro`a son~napripeka. Pa {e pri gnojenju inzalivanju moramo biti zelo na-tan~ni, da jih po~asi privadimona zunanje pogoje, sicer smo znjihovo saditvijo marsikdajrazo~arani.

^e pa sadimo utrjene sadiketrajnic trpe`nih vrst in sort, pasi nove saditve lahko privo-{~imo od zgodnje pomladi dopozne jeseni, kadar pa~ imamo~as in voljo za saditvena dela.

✍ Jo`ica Golob-Klan~i~, foto Mojca Rehar Klan~i~

Sadike host v velikih loncih lahko sadimo tudi sredi poletja. U~inek botakoj{en.

omaj se je za~ela leto{nja vegetaci-ja, `e se pojavljajo prve te`avepredvsem s {kodljivci na vrtu. To

je povsem pri~akovano in so ga vnaprejnapovedali ljudje, ki se ukvarjajo s pod-nebnimi spremembami. Vsi nam zagotav-ljajo, da bo otoplitev ozra~ja prinesla ve~te`av s {kodljivci, ki so bili do sedaj po-znani v toplej{ih obmo~jih.

Da je to povsem res, nas opozarja ponekodmno`i~ni pojav rastlinjakovega {~itkarjaali bolje poznane bele muhe na vseh sadnihin okrasnih drevesih. Ljudje jih poznajo kotbele muhe na fuksijah ali angle{kihpelargonijah ali morda iz rastlinjakov, kjerso se do sedaj najraje zadr`evale. Leto{njatopla zima pa jim je omogo~ila dobro pre-zimljanje na okrasnih rastlinah ali mordatudi na plevelih v zavarovanih prostorih,od koder so se raz{irili tudi na sadno drevje.Tako imamo novo te`avo za katero ne vidi-mo re{itve in ~akamo, da se bo stvar samood sebe uredila. Seveda bo medtem storje-na {koda na drevesih. Poleg bele muhe se stoplej{o klimo pojavlja tudi trips ali resar,drobcena 2-3 mm velika sesajo~a `u`elka, kise pojavlja na zelenjavi in okrasnih rastli-nah. In kako bomo pridelali ~im bolj zdravozelenjavo in uporabljali ~im manj sredstevza varstvo rastlin? Kot vemo bo tudi upora-ba le-teh za vrti~karje omejena oziroma zre-ducirana le na naravi manj nevarna sredst-va. Ko za~nemo z na~rtovanjem vrta za nasled-nje leto moramo najprej pomisliti na kolo-bar. ^eprav kolobarimo le na gredicah in{kodljivci lahko iz ene preletijo na drugo, jeto potreben ukrep tudi zaradi iz~rpanostizemlje. Osnovno pravilo pri kolobarju je,da posadimo na z organsko snovjo pogno-

jeni del vrta kapusnice ali plodovke, naostale nepognojene gredice pa posadimoostalo. Na vrtu se nam v~asih preraz-mno`ijo dolo~eni {kodljivci, ki prezimijoprav na isti gredici, kot na primer porovazavrtalka, ki iz pora spomladi preleti na~ebulo. ^e se je ta {kodljivec prerazmno`ilpreko mere, je smiselno eno leto na vrtuprekiniti s ~ebulnicami. Tako {kodljivec nebo imel gostitelja, na katerem bi nadaljevalsvoj `ivljenski ciklus in bo propadel.Podobno je s kapusno muho in kapusovimkljunotajem. Kolobar pri kapusnicah jenujen tudi kadar se nam pojavi gol{avostkapusnic. Gliva napade korenine, ki sezaradi tega odebelijo, prekine se dostopvode in hranil v rastlino in zelje ostanemajhno in se postopoma su{i. Ker glivaostane v zemlji, kjer ostane vitalna {e petdo sedem let, ostaja nevarnost, da nam zleti oku`i in uni~i vse kapusnice, ki jih pre-hitro ponovno posadimo na isto njivo.Poleg obi~ajnih te`av na zeljih, je letoszaradi su{e in velike vro~ine na zeljih in

pesi opaziti veliko {tevilo bolha~ev. Napadje bil ponekod tako mo~an, da so popolno-ma izpili komaj kale~o peso in so bili kmet-je prisiljeni v ponovno setev. Na vrtovih seta {kodljivec rad pojavlja tudi na vednobolj popularni rukoli. Ena od za{~it je tudiuporaba tankih vlaknatih tkanin, z uporabokaterih tudi pospe{imo zgodnjost. Pri setvirukole se priporo~a ~im zgodnej{a setev alicelo setev v jesenskem ~asu v rastlinjake inpobiranje v zimskem in spomladanskem~asu. Rukolo kasneje {e ve~krat po`anjemoin odstranimo ali pa pustimo za naslednjeleto, ker zelo dobro prezimi.

V tem ~asu se sre~ujemo tudi s talnimi{kodljivci, kot so strune, ogrci, bramor insovke. Vsi {kodljivci so varno skriti v tleh,zato so insekticidi manj u~inkoviti. Sovkein pol`i so podnevi varno skriti v tleh,pono~i pa pridejo na povr{je. Za te{kodljivce so u~inkovite vabe, ki jih kupi-mo ali pripravimo iz otrobov in insekticidasami. Ogrci in strune ostanejo v zemlji tri

MOJ VRT10 ZELENJAVNI VRT

Vzamejo si svoj del pridelkaK

Otoplitev ozra~ja prina{a ve~ te`av s {kodljivci

Gol{avost kapusnic Kapusna muha Ogrc majskega hro{~a Bolha~

Nasad paprike v Ribnici

Bramor

do pet let in napadajo korenine. Za struneprav tako postavimo vabe v obliki pre-rezanega krompirja, ki ga zadelamo v zemljoali na dolo~ene dele posejemo v kup~ke`ito, katerih korenine prav tako privabljajostrune. Vabe vsak dan pregledamo in struneuni~imo. Strune so li~inke hro{~ev pokalic,ki se najraje zadr`ujejo v travi, zato bo ve~strun takrat, kadar preorjemo ledino. Majski hro{~i in njihove li~inke - ogrci sozadnje leta zelo nevaren {kodljivec vju`nem delu Slovenije. Predlani so ogrcipopolnoma uni~ili travnate povr{ine vokolici Idrije. [kodo smo opazili tudi naCerkni{kem, Ribnici in okolici Ko~evja,kjer je ve~ travnatih povr{in. Ker pa se te vSloveniji pove~ujejo in se hro{~i mno`i~nopojavljajo tudi na tradicionalnih njivskihpovr{inah, moramo biti pozorni tudi natega {kodljivca. Ogrce zelo radi i{~ejo divjipra{i~i, zato so travniki v~asih popolnomarazriti in preorani. Njive, kjer se pojavlja ta{kodljivec je potrebno ve~krat obdelati, dapridejo ogrci na povr{je, kjer so boljranljivi. Eden od na~inov borbe proti tem{kodljivcem je tudi uporaba njihovih na-ravnih sovra`nikov ali bolezni. V temprimeru so uporabili glivo, ki uni~uje ogrce.Ugotovilo se je, da ta gliva tudi avtohtonoprebiva v na{ih krajih. Vsak `iv organizemima svojega naravnega sovra`nika in takose njegova prerazmno`itev po~asi ustavi, sajse vzporedno prerazmno`ijo tudi sovra`niki.Po~asi se vzpostavi ravnote`je, ki pa galjudje s svojim poseganjem v naravo vednoru{imo. Pametno bomo ukrepali takrat, kobomo naravo opazovali, na{li njene zakoni-tosti in se po njih tudi dr`ali. Tudi na vrtuje tako. ^im ve~ moramo opazovati na{eposevke in pravo~asno ukrepati. Takobomo z malo dobre volje in znanja uspelipridelati zelenjavo za svoje potrebe. ^e neuporabljamo za{~itnih sredstev za varstvorastlin, zato posadimo malo ve~je koli~inesadik in ra~unamo, da bo nekaj pridelkanamenjenega {e {kodljivcem. ^e se ti pre-razmno`ijo, moramo ukrepati tako da seumaknemo, jih mehansko uni~imo alinaselimo njihove naravne sovra`nike.

^e se bo suha pomlad prevesila v mokropoletje, se bodo pojavljale tudi bolezni. Navrtu lahko pri~akujemo krompirjevo inparadi`nikovo plesen, ki bo intenzivnej{a,~e bo ve~ de`evnih dni. Pri dolgotrajnemde`evju ne bo nobeno {kropivo popolnomaprepre~ilo {irjenja plesni. Za prepre~itev

bolezni pa lahko veliko naredimo tudi sami,~e upo{tevamo pravilne razdalje sajenja.Pregoste sadike se te`ko osu{ijo, `e rosa sena njih zadr`uje dlje ~asa, in tako se ustva-rijo ugodne razmere za napad bolezni.V~asih je dobro, da so sadike drage, zato jihsadimo bolj na redko in tako dobimo lep{ein bolj zdrave rastline in plodove.

Poleg pravilne razdalje pa skrbimo tudi zapravilno obdelavo tal. ^e sadimo v rahlo,ravno prav vla`no in pognojeno zemljo,bodo rastline zrasle tako hitro, da se boleznine bodo niti uspele razviti. Odporne in

vitalne rastline te`je podle`ejo boleznim innavadno so tako bujne, da jim {kodljivci nenaredijo ve~je {kode. Nikakor pa ne smemopretiravati z enostranskim dognojevanjem zdu{ikom, kajti tak{ne rastline sicer hitrorastejo, vendar niso ~vrste in {e hitrejepodle`ejo.

Kakorkoli delate, morate na vrtu dobrona~rtovati, graditi na izku{njah in napakahprej{njih let in zelo dobro opazovati vsespremembe ter jih tudi pravo~asno re{evati.

Ana Ogorelec

MOJ VRT ZELENJAVNI VRT 11

Kmetovanje ob [martinki

Namakanje

a nami je bolj ali manj uspe{no cve-tenje in oplodnja sadnega drevja inplodi~i se debelijo, izrivajo drug

drugega, delno odpadajo. Po mo~nem cve-tenju in ugodnih razmerah za oplodnjo v~asu cvetenja, so drevesa v sadovnjakihprete`no premo~no obremenjena s plodo-vi. V takem primeru je priporo~ljivo plo-di~e razred~iti.

Z zgodnjim red~enjem (do debeline 20 do25 mm) pri jablani pozitivno vplivamo nacvetni nastavek v naslednjem letu. To jeobdobje za~etka formiranja cvetnih brstov.Preobremenjeno drevo nima dovolj mo~i,da bi lahko nastavilo obilen cvetni na-stavek tudi za naslednje leto, zato se pojavitakoimenovana izmeni~na rodnost (drevocveti in rodi vsako drugo leto). Kasnej{e red~enje plodi~ev (v juniju in kas-neje) vpliva na kakovost in debelino plo-dov v leto{njem letu, na cvetni nastavekprihodnjega leta pa ne. Kako red~imo: za dobro razvit plod je opti-malno da je za vsak plod v neposredni bli-`ini 30 do 50 dobro razvitih, zdravih listov.

Z vsemi procesi, ki potekajo v listih, bodoustvarili dovolj “hrane” za razvoj kakovost-nega ploda. Pri jablanah je priporo~ljivo na socvetjepustiti le en plod. Tako bo enostavnej{a inu~inkovitej{a za{~ita proti jabol~nemu za-vija~u, ki po{koduje plodove. Verjetno vamje znana za~rvivljenost plodov, ki se medseboj dotikajo. Plodove marelic in breskev red~imo takojpo naravnem trebljenju. Zgodnje sorte vza~etku junija, kasnej{e pa v drugi polovicijunija. Gnojenje je za to sezono zaklju~eno, od sre-dine junija trajnih nasadov ne smemo ve~gnojiti z du{ikom, ker s tem povzro~imopozno rast v jeseni. Nedozorel les pozimipomrzne.

Pri jablanah velja, da lahko postopomare`emo celo leto. Konec junija za~nemo spinciranjem in poletno rezjo bujnih dre-ves, predvsem v vrhu. Delamo v suhem vre-menu, ko je tudi za nekaj naslednjih dnipredvideno suho vreme, zato da ne pove-~amo nevarnosti oku`be s hru{evim o`igom.S tem izbolj{amo osvetlitev in zmanj{amoizgubo kalcija za plodove. Mo~no rasto~ipoganjki za svojo rast potrebujejo velikohranil in kalcija in so konkurenca plodo-vom. Kalcij je element, ki je pomemben zatrdnost in zdravstveno stanje plodov. Po-manjkanje povzro~i {tevilne skladi{~nebolezni: grenko pegavost, porjavenje ko`e,notranji zlom mesa, pogostej{a pa je tudioku`ba z glivi~nimi boleznimi. V tem ~asuse kalcij zelo slabo premika po rastlini, zatoga je za bolj{o kakovost in trpe`nost plodovpriporo~ljivo dodajati foliarno (preko lis-tov).Pri breskvah v za~etku julija izre`emo lenajbujnej{e bohotivke, ki premo~no sen-~ijo. Rez v tem ~asu ne sme biti preve~intenzivna, da ne izzovemo naknadne rasti.Konec julija in v za~etku avgusta izre`emonekoliko ve~ bohotivk predvsem v zgorn-jem delu kro{nje, v spodnjem delu pa jihzvijemo in upognemo pod ni`je le`e~e veje.S tem jim onemogo~imo nadaljnjo rast insen~enje ter ohranimo listno povr{ino.Spomladi lahko take poganjke uporabimokot rodne.

Po obiranju v avgustu mesecu, najbolje sre-di meseca, najkasneje pa do srede septem-bra izvedemo mo~nej{o rez, ki nadomestizimsko. Izre`emo vse izrojene poganjke naprvi stranski poganjek, tako da ohranimogojitveno obliko in dovolj mladega lesa zanaslednje leto. V tem obdobju ne smemoizrezati ve~ kot polovico listne masedrevesa.

Pri rodnih ~e{njevih drevesih opravimo let-no rez v avgustu in za~etku septembra. Ciljje osvetliti kro{njo in vzpodbuditi obra-{~anje in rodnost tudi v notranjosti kro{nje.Pri zelo gostih kro{njah izre`emo nekajogrodnih vej v notranjosti kro{nje, izre-`emo vse premo~ne, navpi~no rasto~e vejein vejice. Pokonci rasto~e konice vej, kiimajo sicer primeren kot rasti, odvajamo nani`je le`e~i poganjek. Pri starih, izrojenihvejah, ki se pove{ajo, spodrezujemo, topomeni odre`emo pove{eni del vej na vital-nej{e, navzgor rasto~e poganjke. Tudi pri~e{njah z rezjo ne smemo odstraniti ve~ kot50 % listja.

V primeru su{nega in vro~ega poletja rastli-nam pomagamo z zalivanjem, predvsem primlaj{ih in letos sajenih drevesih. Vro~inain su{a za rastlino pomenita stres, ki ga del-no lahko ubla`imo tudi z uporabo razli~nihlistnih gnojil, ki vsebujejo aminokisline inmikroelemente. Predvsem pri mladih in{ibko rasto~ih drevesih je priporo~ljivoodstraniti plevele in travo v obmo~jukorenin, da ne predstavljajo konkurencesadnim rastlinam. Tudi trava med drevesinaj ne bo previsoka (do cca 20 cm), kersicer predstavlja konkurenco drevesom. Vvro~em in su{nem delu leta moramo priko{nji pu{~ati nekoliko vi{jo travo, da jeson~na pripeka ne uni~i.

Pri za{~iti sadnega drevja proti boleznim in{kodljivcem izvedemo tehnolo{ke ukrepe,da je rastlina sama mo~nej{a in odpornej{a: - gnojimo usklajeno s potrebami rastline,

na podlagi rezultatov analize tal; veliko-krat se izka`e, da te`ave izvirajo iz ne-usklajenega ali celo nepotrebnega gno-jenja;

- skrbimo, da so drevesne kro{nje redke,

MOJ VRT12 V SADOVNJAKU

Drevesom pomagamo z zalivanjemZ

Poletje v sadnih vrtovih

Sr{eni v zore~ih plodovih naredijo veliko {kode.

Primerno pored~eni plodi~i jabolk.

MOJ VRT

zra~ne in dobro oson~ene; s tem semo`nost oku`be z glivi~nimi boleznimizmanj{a; za oku`bo je potrebna vlaga inprimerna temperatura; v zra~ni, oson~enikro{nji se listje hitro posu{i in ~as zaoku`bo je kraj{i;

- skrbimo, da so v nasadu prisotni pti~i, kizmanj{ujejo populacijo {kodljivcev;

- nau~imo se prepoznavati {kodljivce innjihove predatorje (naravne sovra`nike),ter na~in uni~evanja {kodljivcev na takna~in, da ~im manj prizadenemo preda-torje;

- izrezujemo obolele poganjke in jih od-stranjujemo iz nasada (poganjki napade-ni s pepelasto plesnijo, jablanovimrakom, veje in deli dreves ko{~i~arjev, kise su{ijo zaradi napada cvetne monilije);predvsem pri jablanovem raku in cvetnimoniliji moramo izrezati globoko v zdra-vo tkivo;

- sadimo sorte sadnih vrst, ki so odpornena dolo~ene bolezni ({krlup…);

- nastavljamo vabe (rumene lepljive plo-{~e za ~e{njevo muho v ~asu, ko barvaplodov prehaja iz zelene v rumeno, beleza jabol~no grizlico - pred cvetenjem,alkoholne vabe v kombinaciji z lepljivi-

mi plo{~ami za razne {kodljivce lesa), fe-romonske vabe za {kodljivce (jabol~nizavija~, breskov zavija~, ~e{pljeva grizli-ca) in s tem zmanj{amo {tevilo {kod-ljivcev;

- na debla nalepimo lepljive trakove, daprekinemo pot mravljam, ki pospe{ujejopove~anje populacije listnih u{i;

- odstranjujemo po{kodovane in oboleleplodove, odstranimo vse mumije - to jeplodove, ki so na drevju ostali od prej-{njega leta in predstavljajo vir oku`be zanaprej;

- razku`ujemo orodje, ki ga uporabljamo vsadovnjaku. Predvsem kadar re`emoobolela drevesa je to nujen ukrep, da neprena{amo bolezni med drevesi;

- kadar {kodljivci ali bolezni prese`ejo prag{kodljivosti in se odlo~imo za uporabofitofarmacevtskega sredstva se pomenimos strokovnjakom in izberimo takega, ki jenajmanj nevaren za okolico.

@elim vam veliko veselja v va{em vrtu.

✍ Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo

KGZS Zavod LJ

V SADOVNJAKU 13

Poganjke oku`ene s pepelasto plesnijo izre`emoin odstranimo iz nasada.

Cvetna monilija na jablani. Take poganjke odre-`emo do zdravega lesa in odstranimo iz nasada.

MOJ VRT14 ZA BOLJ[I PRIDELEK

ogatin je odli~no gnojilo za do-gnojevanje v ~asu rasti. Polegglavnih rastlinskih hranil (du-

{ik, fosfor, kalij) vsebuje tudi drugemakro in mikroelemente, ki so nujnopotrebni za zdravo rast in razvojrastlin. Zaradi svoje sestave in nev-tralne pH reakcije je zelo primeren zadognojevanje zahtevnej{ih rastlin: pa-radi`nik, paprike, jagode, jaj~evci,bu~ke, kapusnice, ...

Primerno je, da gnojenje razdelimo vdva ali ve~ obrokov. Dognojevatiza~nemo tri do {est tednov po setvioziroma sajenju. Na{e rastline so se vtem ~asu `e dobro okoreninile in soza~ele intenzivno rasti. Paradi`niklahko dognojimo takrat, ko ga osipava-mo.

Z dognojevanjem kon~amo avgusta,posebno pomembno je to pri trajnicah,grmovnicah in drevesih, da lahko lespravo~asno dozori in se pripravi na zim-ski po~itek.

Z Bogatinom najla`je dognojujemotako, da sipkega potrosimo med vrsta-mi ali okoli rastlin. Gnojilo rahlo zako-pljemo v tla, saj tako dose`emo bolj{ignojilni u~inek. Odmerek prilagodimopotrebam posameznih rastlin, pribli`no3 do 4 litre na 10 m2.

Zelenico narahlo potrosimo z Boga-tinom (1-2 l / 10 m2) pred de`jem alijo izdatno zalijemo.

Lahko pa dognojujemo tudi s teko~imgnojilom, ki ga pripravimo tako, da v10 litrov vode namo~imo 0,5 l Bo-

gatina in pustimo stati nekaj ur.Raztopino preme{amo in zalijemo ro`e,okrasno grmovje, vrtnine ali trato.Dognojujemo enkrat na 14 dni.

Tudi vrtne jagode spadajo med boljzahtevne kulture in jim je potrebnopripraviti dobro pognojeno in humusnogredo, prav tako pa jih moramo medrastjo dognojevati. Prvi~ jih dognojuje-mo v ~asu cvetenja. Bogatin rahlovkopljemo okrog sadik, ~e pa jagodegojimo na foliji jih enostavno zalijemoz `e prej pripravljenim teko~im gno-jilom.

Z uporabo Bogatina poskrbimo zaprehrano rastlin, obenem pa izbolj{u-jemo biolo{ke, fizikalne in kemi~nelastnosti tal.

✍ Alenka Novak

Dognojevanje v poletnih mesecihBogatin

B

MOJ VRT PREDSTAVLJAMO

resene~eni boste, ~evas bo pot v teh dnehpripeljala v Vrtnarstvo

Gomzi v Podbrezjah. Pravapa{a za o~i je sprehod porastlinjakih, kjer bosteosupnili nad kraljestvombarv. Na ve~ kot 10.000 m2pokritih povr{in, vzgajajovse za pomlad in jesen. Nazunanjih povr{inah, teh je6.000 m2, pa prevladujejoma~ehe in trajnice.

Prodajni utrip je v teh dnehnadvse `ivahen. Ponudbecvetja za va{ balkon, vrtnegredice, grobove ali parke je{e dovolj. Z raznovrstvno po-nudbo predvsem balkonskihro` vztrajajo vse do sredinejulija. Trudijo se za kakovost-no ponudbo zdravih rastlin,zadovoljstvo kupcev pa jenjihov glavni moto, zato, ponjihovih `eljah, pripeljejo iztujine v svojo vrtnarijo tuditisto, ~esar ni v doma~i po-nudbi.

Vendar tudi po kon~ani se-zoni {e ne bo prepozno. [evedno se bodo na{le ro`e, kibodo polep{ale va{o okolico.Ro`e ki si jih boste pri njihizbrali, vam bodo na va{o`eljo tudi zasadili v korita alipa vam bodo samo svetovalikatere kombinacije ro` sonajprimernej{e za son~no alisen~no lego.

Za vse to v Vrtnarstvu Gomziskrbijo pridne roke 20 zapo-slenih pod budnim o~esomMarijana Gomzija, diplomi-ranega in`enirja agronomije,ki skrbi za strokovno voden-

je, in njegove `ene Irene, kiskrbi za administrativno delo.V Podbrezjah sta prisotna `eod leta 1973.

“Bli`a se ~as sajenja krizan-tem, pripravljamo vrtne tra-jnice za jesen, julija pa za~ne-mo `e saditi ma~ehe. Sep-tembra bodo prve ma~ehe `ezacvetele, z njimi pa tudidruge jesenske lepotice, de-cember pa je ~as bo`i~nihzvezd”, z ljubeznijo pripove-duje Marijan Gomzi.

Ustanovili so tudi KlubGomzi. Njegovi ~lani imajopopust pri nakupih vse leto.Vabljeni so na dneve odprtihvrat, obve{~ajo jih o aktual-nih ponudbah, posebej pa sovabljeni na sre~anja s Slav-kom Zgoncem, cenjenim sve-tovalcem v vrtnarskih kro-gih, ki svtuje, ko imamo te-`ave s cvetjem. Sre~anja red-no organizirajo spomladi injeseni.

Vrtnarije Gomzi ni te`ko naj-ti. Po vo`nji iz kranjske smerivas po vzponu po Bistri{kemklancu na levi pozdravijoPodbrezje, z znano taborskocerkvico, pod njo pa vrtnari-ja. ^e se odlo~ite za obisk,zavijte z glavne ceste naizvozu Tr`i~-Podbrezje. Sledi-te usmerjevalnim tablam, pase boste kmalu zna{li na dvo-ri{~u Vrtnarstva Gomzi.

Prisr~no vabljeni, v vrtnar-stvu Gomzi bodo radi pri-sluhnili va{im `eljam!

✍ in foto Bojan Rauh

Taborske ro`’ceVrtnarstvo Gomzi v Podbrezjah

P

KG

Z Sl

oga

Kra

nj, z

.o.o

., [

ucev

a 27

, Kra

nj

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER

- velika izbira balkonskih rastlin, enoletnic in trajnic- sadike, semena in gnojila za zelenjavni vrt- substrati, zemlja za sajenje, presajanje, pikiranje- vrtno orodje, kosilnice, zalivalni program- fitofarmacija: sredstva za varstvo rastlin

svetuje univ. dipl. ing. agronomije- krmila, `ita - p{enica, je~men, koruza- hrana in oprema za male `ivaliAKCIJA: zemlja za sajenje in presajanje

seme okrasnih trav

[uceva 27, Kranj, tel.: 04/20 14 960, odprto: 8 - 19, sobota 8 - 15

Cesta na Okroglo 1/a, Naklo, tel.: 04/5951 940, odprto: 8 - 19, sobota 8 -15

KMETIJSKO TEHNI^NI CENTER SLOGA

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER NAKLO

Kranjska c. 29, [en~ur, tel.: 04/251 97 72, odprto: 7 - 19, sobota 7 - 13

sadike zelenjave

VABIMO VAS V PRENOVLJENO TRGOVINO Z RAZ[IRJENIM PROGRAMOM

POSEBNA PONUDBA - zasaditev z balkonskimi rastlinami

trajnice, ciprese za `ivo mejo, ...