gm ČETRTEK, 21. MARCA 1991 • LJUBLJANA LETO XXXIII • ŠT. 67 • CENA 10 DINARJEV 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 1970 ITL

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo Književni listi: Pisatelj in njegovo vračanje k sebi - Vidiki Piijevčevega znanstvenega dela - Miklošičeva dediščina v slavistiki l

Sodne takse v proračun namesto sodstvu Družbenopolitični zbor vrnil zakon o sodnih tak-sah pred vse zbore

LJUBLJANA, 20. marca - Čeprav je bilo predvideno, da se bodo poslanci slovenske skupščine zaradi zahtevnega dnevnega reda tokrat zbrali na dvodnevni seji, sta zbor združe-nega dela in zbor občin končala delo že včeraj. Tako so danes nadaljevali razpravo le v družbe-nopolitičnem zboru.

Najprej so se ukvarjali s pred-loženimi spremembami zakona o sodnih taksah. Zbor je podprl amandma Janeza Kopača (LDS), naj vztrajajo pri tem, da bi se iz predloga zakona črtal člen, ki govori o tem, da se del prihodkov od sodnih taks upora-bi za tehnološko posodobitev poslovanja sodišč. Janez Kopač je namreč sodil, da ta predlog ni utemeljen, zato naj bi sodne tak-se šle v proračun.

Družbenopolitični zbor je podprl tudi osnutek spremenje-nega zakona o notranjih zade-vah, čeprav so poslanci, pred-vsem iz opozicije, med drugim tudi opozarjali, da nimamo zas-nove nacionalne varnosti in da je treba posameznika še bolj zašči-titi pred represijo državnih or-ganov.

Zbor združenega dela in zbor občin sta včeraj sprejela tudi os-nutek zakona o zadrugah (v vče-rajšnjem poročilu smo pomoto-ma zapisali, da zbor občin zako-na ni »pomladil« - torej iz faze predloga vrnil v fazo osnutka - v bistvu pa je šlo za družbeno-politični zbor).

V družbenopolitičnem zboru so se danes po razpravi odločili, da vladi predložijo dopolnila, do katerih se mora opredeliti v štiri-najstih dneh, ko naj poslancem predloži predlog zakona o za-drugah. Zbor je sprejel tudi predlog za izdajo stanovanjskega zakona.

V družbenopolitičnem zboru so sprejeli tudi predlog za izdajo zakona o javnih občilih.

Več na 4. strani. MAJDA VUKELIČ

Tajni aneks k sporočilu vrhovnega poveljstva

LJUBLJANA, 20. marca - Armadni vrh je včeraj, kot je že znano, prek agencije Tanjug posredoval sporočilo, v katerem so našteti ukrepi, ki so po mnenju štaba vrhovnega poveljstva oboroženih sil nujni za mirno in demokratično rešitev jugoslo-vanske krize. Če te »demokratične« ukrepe na kratko povza-memo, obsegajo zagotovila, da bo armada varovala meje Jugo-slavije in da ne bo dovoljevala mednacionalnih oboroženih spo-padov, preprečevala bo nasilje, zahtevala, da sama skrbi za nabor, si prizadevala, da vzame teritorialno obrambo spet pod svoje okrilje in - najbolj ironična tridtev - tako kot do zdaj, se armada ne bo vmešavala v politične dogovore o prihodnosti Jugoslavije.

Danes nam je uspelo zvedeti, da sporočilo štaba vrhovnega poveljstva, ki nam ga je včeraj posredoval Tanjug, ni bilo popolno. V sporočilu za javnost je namreč manjkala še ena točka vojaškega sporočila, ki je bila republiškim organom posredovana v obrazložitvi sporočila. Ta tajni aneks armadnega odgovora na najnovejše dogajanje v Jugoslaviji se namreč glasi, da bo štab vrhovnega poveljstva oboroženih sil Jugoslavije stop-njo bojne pripravljenosti oboroženih sil sam prilagajal razme-ram in potrebam na celotnem ozemlju federacije.

Če upoštevamo tajno dopolnilo, lahko včerajšnje vojaško sporočilo postavimo v povsem drugačen kontekst. In to je, da je vojska zdaj pred javnost prišla s približno enakimi ukrepi in zahtevami, kakršne je prejšnji teden zavrnilo federalno predsed-stvo. Po tridnevnem molku in tuhtanju je armada tako navse-zadnje posegla po nekakšni enostranski uvedbi »soft« različice izrednih razmer. VESO STOJANOV

Dr. Jovič bo še ostal v zveznem predsedstvu

Tako je po večurnem zasedanju z večino glasov sklenila srbska skupščina, čeprav so opozicijski poslanci menili, da bi morali njegov odstop sprejeti O D NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 20. marca — Po večurnem zasedanju je srbska narodna skupščina sklenila, da bo predstavnik SR Srbije v predsed-stvu SFRJ še naprej dr. Borisav Jovič. Ko je predsednik srbskega parlamenta dr. Slobodan Unkovič pojasnjeval ta sklep, ki so ga sprejeli z večino glasov, je dejal, da so poslanci pokazali razumeva-nje za razloge, zaradi katerih je Borisav Jovič odstopil, vendar so menili, da je bilo njegovo dosedanje delo v predsedstvu uspešno in da bi moral zastopati srbsko državo v zveznem predsedstvu tudi v prihodnje. Srbski parlament je danes pozval vse druge republiške skupščine, naj prispevajo k mirni in demokratični rešitvi jugoslovan-ske krize.

Večina poslancev srbskega parlamenta je danes podprla ocene iz referata dr. Borisava Joviča, da ustava iz leta 1974 po-veličuje razbijače Jugoslavije in da ima pogubne posledice pred-vsem za Srbijo in njeno ljudstvo. Zato so od dr. Borisava Joviča

PRI GENSCHERJU - Za slovensko delegacijo so se pogovori v Bonnu kar vrstili, vmes pa še radijski, televizijski in časopisni intervjuji. Popoldne se je predsednik Kučan sestal z zunanjim ministrom Hansom Dietrichom Genscherjem (na levi), pri pogovorih pa sta bila navzoča tudi zunanji minister Dimitrij Rupel in naš veleposlanik v Bonnu Boris Friec. (Telefoto: DPA).

Vsa pozornost Kučanu X t L V Bonnu je predsednik predsedstva RS zbudil toliko zanimanja, kot ga ni še noben jugoslovanski obisk v zadnjem desetletju - Za več prožnosti O D NAŠEGA DOPISNIKA BONN, 20. marca — Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je nocoj s predavanjem, ki ga je imel v bonskem društvu za zunanjo politiko na temo Slovenija in Jugoslavija, končal dvodnevni delovni in zasebni obisk v ZRN. Kučan, ki sta ga sprem-ljala republiški sekretar za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrij Rupel in vodja kabineta Marjan Šiftar, je v Bonn prispel davi.

Bonski obisk je slovenska de legacija začela na jugoslovan-skem veleposlaništvu, vendar so si čas, ki je bil namenjen temu, zvečine prisvojili poročevalci nemških radijskih in televizijskih mrež. Potem ko je Kučan davi nastopil v jutranji oddaji zasebne mreže RTL, imel je dopoldne še šest televizijskih in tri radijske intervjuje, povrhu pa še pogovor za jutrišnjo izdajo bonskega čas-nika Die Welt. Tri intervjuje je k temu primaknil še Dimitrij Rupel, tako da je upravičena tr-ditev, da v zadnjem desetletju še noben obisk iz Jugoslavije ni zbudil tolikšne medijske pozor-nosti kot sedanji obisk Milana Kučana. Ta je med drugim de-

• Tudi zunanjemu ministru Genscherju je Milan Kučan po-vedal, da namen njegovega obi-ska ni, da bi jugoslovanske za-plete reševal v Bonnu, marveč je prišel pojasnit razmere v Jugo-slaviji in slovenski pogled nanje. Genscher je povedal, da v ZRN pozorno spremljajo stanje v Ju-goslaviji; po nekaterih njihovih ocenah bi kriza utegnila destabi-lizirati celotno Evropo in zavreti proces evropske integracije. Evropa si po njegovem mnenju ne more privoščiti dveh kriznih žarišč, sovjetskega in jugoslo-vanskega, odtod prizadevanja, da tudi jugoslovanska kriza osta-ne pod nadzorom. Pri tem bi morda kazalo ponovno razmisliti o tem, ali mora imeti prednost ohranjanje celovitosti Jugoslavi-je ali pa je treba vzeti v poštev še drugo možnost, to je njeno razdruževanje, seveda pod po-gojem, da bi bilo to razdruževa-nje plod demokratičnega dogo-varjanja. Slovenska osamosvoji-tev bi naletela na razumevanje tudi, če bi prišlo do nasilnega ukrepanja zoper Slovenijo; Genscher je pri tem ponovno opozoril, da si Jugoslavijo pred-stavlja kot državo demokracije, človekovih pravic in tržnega go-spodarstva. Nemški zunanji mi-nister je sicer vnovič dejal, da ni prepričan, da je moč večjo sta-bilnost Jugoslavije doseči z nje-nim razpadom, strinjal pa se je z mislijo, da je treba poiskati nove oblike sožitja med republi-kami. Kar dvakrat je poudaril, da reševanje jugoslovanskih pro-blemov z nasiljem ne pride v po-štev, da pa je treba upoštevati pravice nacij in da morajo ostati v veljavi sedanje notranje meje v Jugoslaviji.

jal, da njegov obisk v Zvezni re-publiki ni uraden, marveč zase-ben in delovne narave. Od Bon-na pričakuje bolj prožen odnos

• Prehode iz enopartijskega si-stema v večstrankarsko parla-mentarno demokracijo spremlja-jo praviloma hudi politični pre-tresi. Ker je bil ta proces v Slove-niji miren in ker je bil Milan Kučan v času sprememb na čelu prenoviteljske partije, je VVillvja Brandta še posebej zanimala ta slovenska izkušnja, ki je v ZRN ne hvalijo samo socialni demo-krati, marveč tudi konservativni tisk.

do Jugoslavije in Slovenije, na vprašanje, kaj si predstavlja pod to prožnostjo, pa je menil, da bi moral Zahod poleg zahteve po ohranjanju celovitosti Jugoslavi-je upoštevati še druge možnosti, med njimi nastanek dveh ali več držav na ozemlju sedanje Jugo-slavije. Sicer pa je zagotovil, da Slovenija Evrope ne želi obre-menjevati s svojimi težavami in tudi ne reševati jugoslovanskih problemov v Bonnu ali Stuttgar-tu, saj gre za probleme, ki jih je moč rešiti edino v Jugoslaviji. Slovenija pričakuje le, da bodo njene interese in želje skušali razumeti, njena težnja po suve-renosti pa ni plod sedanje krize, marveč ima zgodovinske koreni-ne; sedanja kriza jo je .samo okrepila, je menil Kučan. Na vprašanje, ali Slovenija pričaku-je, da jo bo Zahod priznal, pa je predsednik predsedstva odgovo-ril, da Slovenija pričakuje pred-vsem, da ji bodo izrekli prizna-nje za tisto, kar je storila za de-mokratično reševanje jugoslo-vanske krize. Kar zadeva raz-druževanje, je Kučan dejal, da dokončni datum še ni določen,

•^hkrati pa je menil, da so še ved-no možnosti za dialog med repu-blikami, da pa bo morala Slove-nija, če bi prišlo do vojaškega udara, takoj oklicati neodvi-snost.

Slovenska delegacija je bila opoldne gost na zasedanju zuna-njepolitičnega odbora nemškega bundestaga. Ta je današnje zase-danje začel z razpravo o razme-rah v Albaniji in Sovjetski zvezi, zanimanje za pogovor s Kuča-nom pa je bilo takšno, da tako polnoštevilne udeležbe zlepa ne pomnijo. Seje so se udeležili skoraj vsi člani odbora in pred-sedniki vseh parlamentarnih klu-bov ter vrsta poslancev, ki niso

člani odbora, med njimi tudi biv-ši nemški gospodarski minister Helmut Haussmann. Kučan je ob tej priložnosti sedemdeset minut odgovarjal na vprašanja članov odbora, vtise pogovora pa je strnil eden od navzočih po-slancev v ugotovitvi: Če bi mo-rali v zvezi z Jugoslavijo izbirati med demokracijo in enotnostjo, potem bo seveda treba dati prednost demokraciji.

Slovenska delegacija je bila opoldne gost pri kosilu, ki ga je priredil predsednik odbora Hans Stercken (CDU) in pri katerem se je pogovor o razsežnostih ju-goslovanske krize nadaljeval. Popoldne se je Kučan približno tričetrt ure pogovarjal s častnim predsednikom SDP Willyjem Brandtom, nato pa - navzoča sta bila še Dimitrij Rupel in ju-goslovanski veleposlanik v Bon-nu Boris Frlec — z zunanjim mi-nistrom Genscherjem. Dvodnev-ni obisk v ZRN je predsednik predsedstva končal s predava-njem, ki ga je imel na temo Slo-venija in Jugoslavija v Nemškem zunanjepolitičnem društvu.

MARJAN SEDMAK

poleteli... V Planici bodo danes pre-skusili letalnico - Jutri na vrsti uradni trening

PLANICA, 20. marca - Prvi le-tošnji pomladni dan bo v pričakova-nju 1. finala svetovnega pokala v smučarskih poletih pod Poncami minil v znamenju mladih skakalcev, ki bodo dopoldne (predvidoma) od 10. ure naprej preskušali letalnico, zgrajeno in nenehno izpopolnjeva-no, to pot tudi z nekaj snežnimi korekturami, po zamislih bratov in-ženirjev Vlada in Janeza Goriška.

Ekipe Organizacijskega komiteja Planice so se zato osredotočile pred-vsem na pripravo letalnice. Na 130-metrski nekdanji Bloudkovi veli-kanki je danes trenirala večina naših skakalcev, pa tudi Američani, Ka-nadčani, Francozi, varovanca Vasje Bajca, našega nekdanjega reprezen-tanta, zdaj trenerja španskih skakal-cev, in del švicarske ekipe. Jutri, v četrtek, pa bo pod Poncami ob preskusu velikanke najbrž že zbran večji del svetovne skakalne smetane, ki jo pred sobotnim prvim uradnim dnevom poletov (vsak dan se pose-bej točkuje za svetovni pokal), v pe-tek čaka najprej obvezen trening. Več na 9. strani.

•

Demonstracije proti romunski vladi BUKAREŠTA, 20. marca - Okoli 10.000 članov sindikata Alfa in prebivalcev Bukarešte je danes demonstriralo proti podražitvam v državi, ki naj bi na predlog vlade začele veljati 1. aprila. Na današnjem protestnem shodu so zahtevali tudi odstop vlade. Vodstvo sindikata, ki šteje okoli štiri milijone delavcev, je prepričano, da privatizacija ne pride v poštev, dokler zemlje ne razdele med kmete, tovarne pa delavcem. Z improvizirane tribune na bukareškem glav-nem trgu je bilo rečeno, da bo komunizem živel vse dotlej, dokler obstaja državna lastnina. Demonstranti so med drugim zahtevali tudi vrnitev kralja Mihaela in veliko enotno Romunijo - brez komuni-stov. Morda si mali protestnik na sliki obeta v prihodnje bolj poln želodček? (Telefoto: Reuter)

zahtevali, da prekliče svoj od-stop z dolžnosti člana predsed-stva SFRJ.

Glede na kratko posredovanje samega Joviča, ki je okoli 15. ure zaprosil poslance, naj pohiti-jo s sklepom, ker jutri zaseda državni vrh, je pričakovati, da bo še naprej zastopal interese te republike v zveznem predsed-stvu. Predsednik državnega predsedstva v odstopu je v svo-jem govoru poudaril, da se je za ta korak odločil tudi zato, ker so vsi tisti, »ki se niso oboroževali in ki so zaupali JLA kot garantu

Napoved seje predsedstva SFRJ • BEOGRAD, 20. marca (Ta-njug) - Služba za informiranje predsedstva SFRJ je danes potr-dila, da je za jutri v Beogradu napovedana seja predsedstva SFRJ, na kateri naj bi nadaljeva-li razpravo o politični prihodnosti Jugoslavije. Na zasedanje so po-vabili tudi predsednika skupščine SFRJ, predsednika ZIS, pred-sednike vseh republik oziroma predsednike predsedstev repu-blik in pokrajin. Kot je sporočil hrvaški radio, naj bi na jutrišnjo sejo predsedstva Jugoslavije pri-šel tudi Riza Sapunxhiju, če bo dovolj zdrav in če mu tega ne bodo preprečili.

miru, ostali neoboroženi in pre-varani. Ni težko prevideti, da to velja predvsem za srbsko ljud-stvo, pa ne samo zanj.«

Sicer pa so se ob govoru dr. Borisava Joviča o razlogih, zara-

di katerih je odstopil z dolžnosti predsednika kolektivnega vod-stva jugoslovanske države, po-slanci srbske skupščine razdelili na dva dela in začela se je živah-na parlamentarna razprava, ki močno presega okvire takih se-stankov.

Poslanci socialistične stranke se večinoma izrekajo za to, da se, kljub upoštevanju motivov, ki so dr. Joviča pripeljali do od-stopa, ta odločitev ne sprejme.

Poslanci opozicije pa menijo, da je Jovičevo odločitev treba upoštevati, vendar pripominjajo, da to ne pomeni, da mora Srbi-ja, še posebej pa Srbi zunaj ma-tične republike, ostati brez pred-stavnikov v državnem vrhu.

Za razpravo o tej temi na večdnevnem zasedanju srbske skupščine se je doslej prijavilo več kot 50 poslancev. Več na 3. strani. SLOBODAN DUKIČ

TEMA DNEVA

Beograjski labirinti Račun morda ni bil povsem napačen, toda navsezadnje se

srbskemu režimu vendarle ni izšel. Generali so po nekajdnev-nem konklavu v »umirjeno grozečem« tonu sporočili, da jastrebi za zdaj niso prevladali oziroma niso dovolj močni, da bi tvegali razkol v armadnem vrhu. Kučanova in Tudmanova pobuda, načeloma sprejeta v Skopju in Sarajevu, je po drugi strani jasno nakazala možno marginalizacijo Srbije in Črne gore na političnem pogorišču federacije. Dr. Borisav Jovič mora ostati, ostala bosta tudi Nenad Bučin in Jugoslav Kostič. Srbskemu bloku, ki mu bo zdaj zvezna ustava spet prišla prav, manjka le še glas Kosova, pa bo predsedstvo SFRJ znova držal v pat poziciji.

Igra za ljudi z močnimi živci se začenja znova. V njej je ponovno, z malce boljšim izhodiščem, tudi Ante Markovič. Nekaj svojih znamenitih točk je zdaj spravil skozi zvezno skupščino, skrivnostno namignil, da ima obrambnega ministra »pod nadzorom«, hkrati pa požugal Sloveniji. Zvezni premier po vsem sodeč išče priložnost v košarici, ki jo je armada dala Miloševiču, in v previdnosti Kadijeviča, ki hoče za vse svoje poteze imeti vsaj »nekakšno« civilno legitimacijo.

Se motimo ali pa je res, da je slovensko politiko v Kučanovi odsotnosti teatralično prevračanje kozolcev v Beogradu zalo-tilo malce nepripravljeno? Lepo je sicer, da predsednik vlade Lojze Peterle vsak dan piše svojemu zveznemu kolegu v Beo-grad, a verjetno bi bilo koristneje, če bi natančneje vedel, kaj se v prestolnici dogaja, in če bi »Slovenci v Beogradu« vedeli, kaj od njih pričakuje in kaj so slovenske prioritete. Zavračanje »nesprejemljivih teženj« se je spremenilo v takšno rutino, da v tej optiki ni videti nobenega pametnega razloga, zakaj se nismo enostransko razdružili že včeraj. VOJKO FLEGAR

DOLGOČASNA IGRA

0 © o Guo

Karikatura: Franco Juri

D A N E S V D E L U • Kosovsko

čakanje na razplet Protesti zaradi ukini-tve pokrajinskega predsedstva

• Bo imel Maribor dve študentski organizaciji Nova naj bi bila nad-strankarska

stran 2 • ZIS odgovarja

Joviču Jugoslavija ne dobi tujih posojil zaradi groženj s posegom JLA

stran 3

• Grehi brez cene V parlamentu očitno nihče ne razmišlja o številnih posledicah zakona o denaciona-lizaciji

stran 6 I Dnevi srednjih

šol Obrtne in gospodinj-ske šole, trgovska akademija, matura, enoten preskus zna-nja v nekaterih sred-njih šolah _

stran 7 • Vodja prometnega oddelka po nedolžnem obdolžen in zaprt Celjsko sodišče je Borisa Šketa opro-stilo rt

stran y

Spet odložili razpravo o paketu zvezne vlade Ante Markovič je v zveznem zboru zatrdil, da vlada deluje - Sprejetje njenega paketa odloženo O D NAŠE DOPISNICE

I BEOGRAD, 20. marca — Današnja seja zveznega zbora s e j e kljub že prej sprejetemu običajnemu dnevnemu redu začela z dramatič-nim spraševanjem, zakaj usodni problemi v zvezi z obstojem države niso v skupščinski razpravi oziroma zakaj se v nenormalnem poli-tičnem položaju uporabljajo formalni razlogi kot ovira za sklic skupne seje obeh zborov. Gre seveda za delovanje in status držav-nega predsedstva.

Podpredsednik zvezne skupš-čine Irfan Ajanovič je ponovno poudaril, da še vedno čakajo že napovedano uradno pobudo ko-lektivnega vodstva države, da bi čez deset dni tako sejo sklicali. Če se to ne bo zgodilo, lahko zvezni zbor na prihodnji seji, na-povedani za 3. april, uvrsti na dnevni red vprašanja, povezana z delom predsedstva SFRJ. Ne-kateri delegati so s hudimi slut-njami opozorili, da utegne biti takrat prepozno pa tudi da je zvezni zbor s takim načinom de-la že večkrat odlagal številna ak-tualna vprašanja toliko časa, da niso bila več aktualna. Sami se-be počasi odpravljamo, menijo nekateri delegati. Toda hrvaški delegat Zlatko Grabar poudarja, da bo šele po sejah srbske in črnogorske skupščine mogoče zastaviti vprašanje, ali je bila od-stavitev kosovskega predstavni-ka v državnem predsedstvu legi-timna ali ne, in takrat bodo zna-ni praktično vsi elementi delova-nja kolektivnega vodstva države.

Zahtevi, naj se s svežo infor-macijo o trenutnem političnem položaju oglasi tudi ZIS, je da-nes ustregel sam predsednik zvezne vlade Ante Markovič z daljšim govorom o možnosti celotnega delovanja zvezne drža-ve v prehodnem obdobju.

ZIS je v vseh kriznih dneh, torej od 12. do 15. marca, ne-prekinjeno zasedal. Država mo-ra, ne glede na odstope posa-meznih članov predsedstva, de-lovati vsaj na dveh področjih: sposobna mora biti za sprejem zakonov, ki jih je treba sprejeti kot začasne ukrepe, in delovati kot vrhovno poveljstvo. Zato se ZIS brez pridržkov zavzema za jutrišnji pogovor v predsedstvu Jugoslavije s predsedniki repu-blik ter predsednikoma zvezne skupščine in zvezne vlade, pa tu-di da se še naprej išče izhod iz krize, dokler ne bo sklenjen spo-razum o prihodnosti države. Markovič je poudaril, da je v sti-ku z vsemi svojimi ministri in da je zaskrbljenost občanov odveč, saj bo vlada zagotovila miren in demokratičen razplet razmer v državi.

Podpredsednik ZIS Zivko Pregl je imel danes manj sreče

pri prepričevanju prisotnih o tem, da je nujno sprejeti celo-ten sveženj zakonov, ki jih pred-laga zvezna vlada. Kritiki trdijo, da ti predlogi pomenijo suspen-diranje zvezne ustave ter vrača-nje k unitarizmu in centralizmu, zato niso sprejemljivi. Toda po

ANTE MARKOVIČ

Preglovih besedah gre samo za to, da do sklenitve novega spo-razuma o prihodnji ureditvi dr-žave zagotovimo pravno varnost in izpolnimo druge neizogibne pogoje za delovanje gospodar-skega sistema in zvezne države. Delegati iz Slovenije so prav na podlagi teh pripomb pri sedmih zakonih uradno zahtevali in sprožili poseben postopek, obra-zložitvi pa so dodali še to, da se Slovenija zaradi namena, da bi nekatere njene pristojnosti pre-nesli na zvezne organe, čuti ogrožena. Zvezni sekretar za pravosodje je v imenu predlaga-telja poudaril, da je s tem odla-ganjem ogrožen celoten sveženj, kar praktično ogroža interese vseh. Ker sta obe strani vztraja-li, so delegati sklenili, naj matič-na delovna telesa v sedmih dneh pripravijo svoja poročila o zahte-vi po posebnem postopku. Več na 2. strani.

BOJANA J A G E R

Sejem Alpe-Adria vabi letos na dve prireditvi Svoboda gibanja od 25. marca, nato pa še Svobo-da bivanja od 9. aprila

LJUBLJANA, 20. marca - Letošnji, že 30. sejem Alpe--Adr ia se bo precej razlikoval od lanskega. Sestavljen bo na-mreč iz dveh delov, ki so ju pri-reditelji poimenovali Svoboda gibanja in Svoboda bivanja. Prvi del se bo začel že čez pet dni, torej 25. marca, in bo odprt do 30. tega meseca, začetek druge-ga dela bo 9. aprila, sejem bodo zaprli 13. aprila.

Razlog za razdelitev sejma Al-pe-Adria je pravzaprav pre-prost: število razstavljalcev in število obiskovalcev se je iz leta v leto tako povečevalo, da ni bi-lo več mogoče pripraviti dobro pregledne prireditve. Tako so se na Gospodarskem razstavišču odločili in začeli tehnični del, posvečen domu, in del, posve-čen prostemu času.

Na današnji tiskovni konfe-renci so predstavniki G R , Go-spodarske zbornice Slovenije, mestnega sekretariata za turizem in gostinstvo in Ljubljanska turi-stična zveza predstavili oba dela sejma. Letos se je za sodelova-nje skupaj z Jugoslavijo prijavilo 18 držav, ki bodo razstavljale neposredno ali prek svojih pred-stavništev. Zvrstilo se bo 438 razstavljalcev, od tega 268 do-mačih.

V prvem delu si bodo obisko-valci lahko ogledali, kaj je nove-ga na področju turistične ponud-be, športa, rekreacije, navtike, taborjenja, tudi z avtomobilski-mi prikolicami in avtodomi, av-tomobilizma in avtomobilske opreme. Kot je bilo rečeno na današnji tiskovni konferenci, se bo letos »v živo« predstavilo več proizvajalcev hrane, pripravili bodo tudi pokušine izdelkov, postavljena bo, denimo, profesi-onalna rolkarska rampa, sejem bo obiskal Jure Šterk, ki se bo 20. aprila odpravil na pot okoli sveta.

V drugem delu sejma z naslo-vom Svoboda bivanja, pa bodo na ogled izdelki za dom in go-stinstvo: od bele tehnike, gospo-dinjskih aparatov, posode, sve-til, lesene in kovinske galanteri-je, male mehanizacije in opreme za vrt, pa do zabavne elektroni-ke, glasbil, računalništva in pro-gramske opreme . . . Za ta del se je doslej prijavilo 180 razstavljal-cev. MOJCA KAUČIČ

OBUTEV, KI RAZUME VAŠE NOGE

E taHHDDHHUlH Mercator - Kopitarna Sevnica

Helsinska listina velja tudi za vse notranje meje Tak je bil na tiskovni konferenci italijanskih regij De Michelisov odgovor na vprašanje Dela O D NAŠE DOPISNICE RIM, 20. marca - »To je sporočilo o velikem zaupanju Italije v proces demokratizacije v Jugoslaviji,« je na tiskovni konferenci srednjejadranskih in južnojadranskih italijanskih regij o sodelova-nju z drugo stranjo skupnega morja v imenu vlade izjavil zunanji minister Gianni De Michelis.

Za naključje gotovo ni šlo, da so se prav ob veliki napetosti v Beogradu italijanske regije, ki so pred slabim letom skupaj z nekaterimi jugoslovanskimi re-publikami ustanovile delovno skupnost južnega Jadrana (Emi-lia Romagna, Abruzzi, Molise, Marche, Puglia), odločile na ti-skovni konferenci predstaviti do-sedanje delo kot pomembno do-polnilo državnim bilateralnim odnosom. Navzočnost zunanjega ministra in njegovo nenehno po-

tudi za jugoslovanske notranje meje, je italijanski zunanji mini-ster odgovorili pritrdilno. (O po-trebi mednarodnega zagotovila, da bi sleherna nasilna spremem-ba notranjih meja med republi-kami veljala za kršitev helsinške listine, je v intervjuju za rimski dnevnik La Repubblica minulo soboto govoril slovenski pred-sednik Milan Kučan). Načelo nevmešavanja v notranje zade-ve, kar je v praksi pomenilo, da bi »Italija sprejela sleherno do-

GIANNI DE MICHELIS stavljanje mreže regionalnih sti-kov v podtekst podpore »nedo-takljivosti meja, enotnosti in procesov demokratičnih reform« (to je uradno stališče Evropske skupnosti) je imelo dnevni aktu-alni pomen.

»Položaj v Beogradu je še na-prej zelo napet,« je dejal De Michelis in dodal, da upa, da gre samo za težavne posledice poli-tične konsolidacije po vznemirje-nju zadnjih dni. Italijanska vlada po besedah zunanjega ministra pošilja »zelo natančna sporočila« na različne naslove v Jugoslavi-lji, tako na zvezni kot na repu-bliški ravni, ki jih opozarja na izhodišča politike Evropske skupnosti do Jugoslavije in do-daja željo po pomoči pri utrjeva-nju in razvijanju demokratičnih oblik skupnega življenja. Novost je po ministrovih besedah v tem, da opozorila o nujnosti ohrani-tve enotne držve v sedanjih me-jah ni treba naslavljati le na Ljubljano ali Zagreb, ampak tu-di na Beograd.

Na vprašanje Dela, ali medna-rodno varstvo nedotakljivosti meja (to je: nespremenljivost s silo po helsinški listini) velja

govorno rešitev v Jugoslaviji« (De Michelisovo stališče v času okoli slovenskega referenduma lani decembra) torej izključuje kakršnokoli nasilno notranjo re-šitev. Tako stališče je De Miche-lis zastopal že na posvetovanju Aspanovega inštituta na Duna-ju, toda tedaj je govoril zasebno, zdaj pa uradno kot član italijan-ske vlade.

Kar zadeva pravi predmet ti-skovne konference - torej sode-lovanje obeh obal Jadranskega morja - so predstavniki italijan-skih regij optimistično ocenjevali veliko zanimanje in tudi soglas-nost o nekaterih kratkoročnih projektih (transport, ekologija, znanstveno sodelovanje med univerzami); ustanavlja se fi-nančna družba z javnim in za-sebnim kapitalom, ki naj bi bila dokaz o prepričanju s te strani Jadrana, da se bodo stvari v Ju-goslaviji normalizirale, pa tudi eden od prispevkov Italije, da bi se južne jugoslovanske republike laže vključile v tržno gospodar-stvo in procese demokratizacije (BiH, Makedonija. Srbija).

MOJCA DRČAR-MURKO