388888SS888888S868B̂

(r MIP N o v a G o r i c a

L J U B L J A N A , Č E T R T E K , 3 1 . J A N U A R J A 1 9 9 1 L E T O X X X I I I • ŠT . 2 5 • C E N A 8 D I N A R J E V

2.60 DEM. 18 ATS. 2.50 CHF. 1970 ITL

j Književni listi: Z novim urednikom Cankarjeve založbe - Pričevanja piscev - France Prešeren in mladost - Ob poslednji Javorškovi knjigi |

Skupščina RS zahteva, da se vojska takoj umakne iz politike

Slovenski parlament poziva k mirnemu reševanju republike bo Slovenija štela za odkrito agresijo -LJUBLJANA, 30. januarja - Pozno zvečer so vsi trije zbori spre-jeli spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih in nov zakon, ki ureja nadomestila in ostale pogoje za čas brezposelnosti. Sprejete so bile tudi spremembe in dopolnitve zakona o kmetijskih zemljiščih (ta uvaja moratorij na promet s temi zemljišči), o zakonu o osebnem delu pa bodo odločali na naslednji skupni seji, saj se niso mogli sporazumeti o popoldanskem delu, o čemer tudi govori ta zakon.

Parlament je tokrat sprejel vse tri dokumente, seveda ne brez razprav in amandmajev, pa do-polnilnih predlogov in zahtev (prav ob slednjih je parlament spet izgubljal dragocen čas in energijo, reči pa je treba, da so bile nekatere zahteve vsaj nepo-trebne, če ne še kaj hujšega!). Seveda so najbolj zanimivi stališ-ča in sklepi, ki zadevajo jugoslo-vansko krizo, zato jih povzema-mo delno ali celoti po točkah.

• Skupščina Slovenije poz-dravlja začetne pogovore legi-timnih predstavnikov republik o možnem sporazumnem in mir-nem reševanju jugoslovanske krize. Hkrati nalaga svojim predstavnikom, da intenzivno sodelujejo v teh pogovorih, izha-

tev na ozemlju današnje Jugosla-vije. Tudi zato bo Slovenija štela vsako nespoštovanje JLA, ko gre za ustavo in pravni red Re-publike Slovenije za odkrito agresijo in neposreden poseg in vmešavanje v notranje zadeve republike. Ob tem skupščina iz-raža zaskrbljenost nad vsesploš-nim oboroževanjem v Jugoslaviji in stopnjevanjem bojne priprav-ljenosti v JLA, kar povečuje ne-varnost za uvedbo izrednih raz-mer in reševanje konfliktov z dr-žavljansko vojno.

• Zaradi očitnega nelegitim-nega vmešavanja JLA v reševa-nje ustavne krize slovenska skupščina zahteva od predsed-stva SFRJ, da poveljuje JLA ta-ko, da ne bo več prihajalo do

Informacija polit ične uprave Z S L O • Dan pred tem, ko so na televiziji predvajali razvpiti vojaški film, so po vojaških poveljstvih in enotah brali informacijo politične uprave ZSLO o aktualnem položaju v svetu in v naši državi in o neposrednih nalogah JLA. Na kratko: v njej je zapisano, da namerava JLA znova prevzeti nadzor nad teritorialno obrambo tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, da nameravajo nabornike vpoklicevati spet sami, politična sila, ki naj bi vojski omogočila prevzeti vse njene naloge, pa naj bi bila »generalska stranka« ZK - Gibanje za Jugosla-vijo. Informacijo v celoti objavljamo na 3. strani.

jajoč iz plebiscitne odločitve o samostojni in neodvisni državi Sloveniji, ki pa ne smejo trajati več kot pet mesecev. Vsi organi SFRJ morajo- zagotoviti pogoje za uspeh teh pogovorov in za sporazumno rešitev jugoslovan-ske krize.

• Skupščina poziva k mirne-mu reševanju ustavne krize v Ju-goslaviji in k takojšnjemu umiku vojske iz političnega življenja. JLA mora zaustaviti vsa dejanja in aktivnosti, ki prejudicirajo bo-dočo državo ali obrambno uredi-

novih pritiskov JLA in ogroža-nja posameznih republik. Pred-sedstvo naj prekliče vse tajne predpise, ki urejajo delovanje varnostnih organov v JLA.

• Skupščina Slovenije podpi-ra prizadevanja vodstva Repu-blike Hrvaške, da na miren na-čin in z dialogom reši notranje probleme.

• Skupščina predlaga pred-sedstvu SFRJ, da proglasi mora-torij na služenje vojaškega roka.

• Izvršnemu svetu in skupš-činski komisiji za ustavna vpra-

ustavne krize — Nespoštovanje pravnega reda Zahteva po razrešitvi zveznega sekretarja za LO

šanja slovenska skupščina nala-, ga, da pripravita besedilo pred loga sprememb in dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo 96. in 97. ustavnega amandmaja k slovenski ustavi, s katerim bi zagotovili pravno podlago za pri-stojnost Slovenije nad vsemi ob-vezniki oboroženih sil v Repu-bliki Sloveniji.

• Skupščina tudi zahteva, da pristojni organi federacije ustavi-jo premeščanje slovenskih voja-kov, ki služijo vojaški rok v Slo-veniji ali zunaj nje, in da vse vo-jake, ki so bili v zadnjih dneh premeščeni, vrnejo v matične enote.

• Skupščina Slovenije ugo-tavlja, da je predsednik predsed-stva SFRJ dr. Borisav Jovič pre-koračil pooblastila, ko je z majo-

rizacijo izsilil ukaz o odvzemu orožja, saj SFRJ ni bila ogrože-na. Zvezni sekretar za LO, ge-neral armade Veljko Kadijevič, pa je celo prekoračil pooblastila iz ukaza predsedstva SFRJ o odvzemu orožja, ko je povečal bojno pripravljenost enot JLA brez ukaza predsedstva. Zato slovenski parlament zahteva, da se takoj začne postopek za ugo-tavljanje njegove odgovornosti in za takojšnjo razrešitev na tem položaju.

V dokumentu je še napisano, da morata Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek uveljavljati sta-lišča in sklepe v zveznem pred-sedstvu in o doseženem poročati skupščini. Več na 3. strani.

JANA TAŠKAR

TEMA D N E V A

Manifest polkovnikov Nekaj razlogov je, da zaupne okrožnice JLA, ki so jo

v preteklih dneh brali po vseh vojaških poveljstvih v državi, nikakor ni mogoče šteti v sfero nedefinirane »beletristike« ali družboslovnih del s šibko znanstveno podlago: del scenarija iz okrožnice se je namreč že uresničil, drugi del pa naj bi se v kratkem. Toda še pomembnejša je ugotovitev, da za njo nikakor ne stojijo neki »obupani idealisti«, ki bi se jim s propa-dom socializma podrl svet, ampak ljudje, ki so očitno priprav-ljeni na vse in ki lahko v tem hipu računajo vsaj na podporo dveh republik s staro komunistično oblastjo, vsega vojaškega aparata in številnih drugih majhnih in velikih kolaboracioni-stov vseh barv - tudi slovenskih.

Dokument je treba prebrati, kajti to je pravi manifest poten-cialnega vojaškega nasilja, ki temelji na naravnost katastro-falno zgrešeni oceni sveta in brez vsakršnih zadržkov razkriva vse velike zakulisne in obveščevalne igre zadnjih dni. Pravza-prav moramo reči, da pomeni pravo streznitev pred vsemi mogočimi naivnostmi in da sta - potem ko ga preberemo - povsem jasni dve stvari: prvič, da se je Hrvaška pred nedav-nimi vojaškimi grožnjami rešila samo zaradi svoje obrambne usposobljenosti, in drugič, da smo že v obdobju državljanske vojne, ki se doslej v spopad z »vsemi sredstvi« ni sprevrgla zgolj zaradi medsebojnega ravnovesja strahu.

To pa je spoznanje, ki ima v teh dneh povsem konkretno praktično vrednost.

DANILO SLIVNIK

PRVI BOJI NA KOPNEM - Trije bataljoni iraških kopenskih sil so se pri mestu Hafji spopadli z enotami ameriških marincev. V pri-bližno šesturnem spopadu naj bi bilo ubitih deset marincev, iraški vojaki in tanki pa so se po spopadu umaknili nazaj v Kuvajt. (Telefoto: Reuter)

SLOVENSKA K A R A V A N A

Karikatura: Franco Juri

Vojska zahteva Špeglja Nalog o privedbi hrvaškega obrambnega ministra je izdal preiskovalni sodnik vojaškega sodišča - Preiskovalni postopek proti številnim osumljencem ZAGREB, 30. januarja (Tanjug) - Danes je bil izdan nalog, po katerem morajo organi hrvaškega notranjega ministrstva v 24 urah privesti pred preiskovalnega sodnika vojaškega sodišča v Zagrebu obrambnega ministra Republike Hrvaške Martina Špeglja.

Vojaško sodišče v Zagrebu je uvedlo preiskavo proti predsedniku izvršnega sveta občine Virovitica Antunu Habijancu, predsedniku' HDZ v Virovitici Duru Dečku ter proti aktivnima vojaškima osebama Franju Kovaču in Vladimirju Šaba-riču iz virovitiške garnizije, ker ob-staja utemeljen sum, da so organizi-rali oboroženo vstajo, s tem pa krši-li 1. odstavek 124. člena v zvezi s 138. členom kazenskega zakona SFRJ. Kot je bilo še rečeno v da-našnjem sporočilu preiskovalnega sodnika vojaškega sodišča v Zagre-bu, so za vse odredili pripor.

« Iz dokazov, ki so jih zbrali doslej,

je mogoče razbrati, da so osumljen-ci na zahtevo obrambnega ministra Republike Hrvaške Martina Špeg-lja in pod njegovim vodstvom od septembra 1990 do aretacije sode-lovali pri pripravljanju oborožene vstaje na območju Republike Hrva-ške. Njihov namen je bil ogroziti državno ureditev in varnost SFRJ, zato so imeli z Martinom Špegljem in drugimi sodelavci več skrivnih sestankov, da bi se dogovorili o ak-

Eberharter dobil tudi kombinacijo Zmagovalec superveleslalo-ma na smučarskem SP osvojil že drugo zlato kolajno

SAALBACH, 30. januarja - Avstrijec Štefan Eberharter, svetovni prvak v superveleslalo-mu, je na letošnjem smučarskem SP prvi, ki je doslej dobil dve zlati odličji. Eberharter je na-mreč presenetljivo dobil kombi-nacijo, saj je bil v skupnem se-števku smuka in slaloma najhi-trejši.

Prvi favorit Marc Girardelli je v drugem teku slaloma tvegal preveč in zletel s proge. Za naj-večje presenečenje je poskrbel Italijan Kristian Ghedina, zma-govalec kombinacijskega smuka. Na slalomski preskušnji je prese-netil samega sebe, saj je dosegel 11. najboljši čas, kar mu je pri-neslo kombinacijsko srebro.

Na veselje prirediteljev SP je tretje mesto v kombinaciji in bronasto kolajno osvojil Eber-harterjev rojak Gunther

Mader. Avstrijci so doslej najuspeš-

nejši na SP, saj so dobili že štiri zlate kolajne, eno srebrno in dve bronasti. Več na športni strani.

J. D.

cijah in konkre tn ih nalogah. Osumljena Antun Habijanec in

Duro Dečak sta organizirala ilegal-ne oborožene skupine pripadnikov HDZ na območju občine Virovitica in jih pripravljala na oborožen boj z enotami JLA. V ta namen sta skrivaj preskrbela avtomatske pu-ške »kalašnikov« in strelivo, izbrala sama zaupne člane HDZ ter vsake-mu od njih izročila po eno puško in pet okvirov, potem pa tako oboro-žene člane HDZ razdelila na trojke in večje skupine, določila štab za poveljevanje tem oboroženim sku-pinam in komandirje njegovih enot, zasnovala načrt, po katerem bi pretrgali zveze in s tem osamili enote v vojašnici, razdelila v zvezi s tem konkretne naloge, zasnovala načrt, kako preprečiti prihod stare-šin v vojašnice, ki je zadeval tudi fizično likvidacijo nekaterih stare-šin JLA, in organizirala kurirsko službo za obveščanje oboroženih skupin HDZ, ki sta jih 21. in 22. januarja 1991, ko je potekel podalj-šani rok po ukazu, ki ga je izdalo predsedstvo SFRJ 9. januarja, tudi aktivirala, tako da sta s 450 pripad-

niki HDZ obkolila vojašnico v Vi-rovitici.

Naloga osumljenih Franja Kova-ča in Vladimirja Šabariča je bila

• Na nocojšnji seji sveta za ljudsko obrambo in varstvo ustavne ureditve Hrvaške, ki jo je vodil predsednik dr. Franjo Tudman, so obravnavali pospe-šene napade in provokacije voj-ske do republike Hrvaške. Se-stavni del tega je ukaz zveznega sekretariata za LO vojaškemu tožilstvu 5. armadnega območja, da vojska prek hrvaške policije pripelje in izroči vojaškim pravo-sodnim organom hrvaškega obrambnega ministra Martina Špeglja. Predsednik Tudman je poudaril, da bo na jutrišnji seji državnega predsedstva kot pogoj sodelovanja hrvaške delegacije postavil zahtevo, da se preneha s propagandno, vojaško in poli-tično kampanjo proti hrvaški oblasti.

med drugim, da na dogovorjeni znak, s pomočjo oboroženih pri-padnikov HDZ razorožita določe-ne enote, njihovo orožje in strelivo pa izročita določenim članom HDZ.

Dialog med republikami v okviru Sveta Evrope To je predlagal med obiskom na Dunaju Franjo Tudman - Pragmatičen odnos Avstrije do republik OD NAŠEGA DOPISNIKA DUNAJ, 30. januarja - Spričo napetega položaja ob koncu prejš-njega tedna na Hrvaškem posvečajo avstrijski mediji obisku hrva-škega predsednika Franja Tudmana precejšnjo pozornost. Pogosta ocena je, da priča že njegov prihod na Dunaj vsaj o začasni pomiri-tvi in rahljanju napetosti. Položaj v Jugoslaviji in še posebej na Hrvaškem je bila tudi (jjavna tema pogovorov ob Tudmanovem srečanju s kanclerjem Vranitzkim in zunanjim ministrom Mockom.

Kancler Franz Vranitzky je v I n o s pragmatičen, pogovoru s hrvaškim predsedni- , Hrvaški predsednik je ob svo-kom zrazil veliko simpatijo do procesa demokratizacije na Hr-vaškem ter poudaril pravico do samoodločbe posameznih repu-blik. Izrazil je tudi zadovoljstvo spričo popuščanja napetosti med hrvaško vlado in jugoslovansko armado. Vranitzky je hkrati po-vedal, da ostaja za avstrijsko vla-do neposredni sogovornik jugo-slovanska vlada in da se Avstrija ne namerava vmešavati v jugo-slovanske zadeve. Zunanji mini-ster Alois Mock je poudaril po-membnost nadaljevanja procesa demokratizacije v Jugoslaviji in dejstva, da se problemi ne rešu-jejo s silo, v zvezi z odnosom Avstrije do Jugoslavije oziroma do posameznik republik pa je menil, da mora biti avstrijski od-

Koroška hranilnica tudi v Ljubljani LJUBLJANA, 30. januarja - Slovenija se odpira v svet tudi s finančnimi storitvami, tako sta menila na današnjem slovesnem odprtju skupnega predstavništva Koroške hranilnice (Karntner Sparkasse) iz Celovca in Girozentrale z Dunaja v Ljubljani slavnostna govornika, koroški deželni glavar Jorg Haider in slovenski minister za finance dr. Marko Kranjec. Ob številnih drugih se je otvoritve udeležil tudi podpredsednik IS dr. Jože Mencinger. Koroški deželni glavar je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da gre za pomembno dejanje, saj je odprtje tega predstavništva tudi znamenje priznanja gospodarskim odnosom Koroške in Slovenije, prav to govori tudi o nadaljnjem širjenju gospodarskih stikov med obema deželama. Slovenski sekretar za finance dr. Marko Kranjec pa je tudi v imenu slovenske vlade zaželel dobrodošlico, saj gre za dogodek, ki je pomemben tako na simbolni ko( tudi na gospodarski ravni. Ker Slovenija potrebuje tuji kapital, nam je dobrodošlo vsako tako sodelovanje. (S. Žitko, foto: M. Zaplatil)

jem prihodu obisk ocenil kot znamenje priznavanja republike Hrvaške ter menil, d a j e Hrvaški v ZDA ter v Veliki Britaniji prej

• V zvezi z uradnim sporoči-lom, objavljenem po slovensko-srbskih pogovorih, je Franjo Tu-dman na današnji tiskovni konfe-renci dejal, da je formulacija o pravici srbskega naroda, da živi v eni državi, na Hrvaškem sprva ustvarila vtis, da se je Slovenija oddaljila od skupnega hrvaško-slovenskega stališča. Slovenci so pojasnili češ, da so na omenjeni stavek v drugem sporočilu privo-lili zato, ker je bilo pred njim zapisano, da ima vsak narod pra-vico do samoodločbe. Enako pravico pa ima tudi hrvaški na-rod, je nadaljeval Tudman in do-dal, da srbski predsednik Miloše-vič tej njegovi ugotovitvi na srb-sko-hrvaškem srečanju ni opore-kal. Tudman, ki se je nekajkrat pozitivno izrazil o Anteju Mar-koviču, je v zvezi z jutrišnjimi pogovori v Beogradu izrazil upa-nje, da bo Slovenija podprla hr-vaško stališče, da se je treba po-govarjati o povsem konkretnih zadevah.

uspelo predstaviti svoje stališče kot pa v Zahodni Evropi. Izrazil je tudi mnenje, po katerem naj bi pogovori med republikami o prihodnosti Jugoslavije pote-kali pod pokroviteljstvom Sveta Evrope in da je pri tem vpraša-nju vključitev mednarodnih teles neizogibna. Tudman je včeraj obiskal tudi avstrijskega pred-sednika Kurta Waldheima.

BOJAN GROBOVŠEK

DINAMIČNE M R E Ž E Podjetništvo za 21 . stoletje

tel. (061) 210-928

Spopad iraških sil z marinci na saudsko-kuvajtski meji General Norman Schvvarzkopf je na tiskovni konferenci povedal, da je med boji z iraško vojsko padlo 12 ameriških vojakov, dva pa sta ranjena OD NAŠEGA DOPISNIKA VVASHINGTON, 30. januarja - Medtem ko je imel predsednik ZDA George Bush sinoči govor o »razmerah v državi«, so na savdsko-kuvajtski meji blizu Hafjija potekali prvi resnejši kopenski boji med iraškimi silami in pripadniki ameriških marinskih enot.

Ameriški vojaški predstavniki včeraj popoldne še niso hoteli dajati nobenih uradnih izjav, če-prav so prva agencijska poročila že govorila o tem, da je prišlo do kopenskih spopadov med iraški-mi silami, ki so vdrle s kuvajtske na saudsko stran, in marinci. Bržkone je Pentagon s poročili in komentarji o tem počakal za-to. da je predsednik Bush v kon-gresu nemoteno predstavil dose-danji potek bojev v Zalivu, v ka-terih prevladujejo zračni napadi.

da je bilo v vsakem po kakih 500 vojakov), ki so bili oboroženi s približno 50 tanki. Prodrli so kakih 20 km v notranjost saud-skega ozemlja in se nato pri Haf-jiju spopadli z enotami ameri-ških marincev. Spopad je trajal kakih šest ur. Kot je povedal ameriški vojaški predstavnik v Daranu, so v njem onesposobi-li kako tretjino nasprotnikovih sil. Te so se potem umaknile na-zaj v Kuvajt.

Po mnenju vojaških analitikov

• Na sedežu Nata v Bruslju so danes sporočili, da bodo v Sredozem-lje premestili 36 vojaških letal, ki bodo varovala turški zračni prostor v primeru iraškega napada. Letala bodo v Sredozemlje premestili iz Nizozemske, Italije, Francije, Nemčije in Turčije, poveljeval pa jim bo vrhovni poveljnik Nata v Evropi general John Galvin. Zavezniška letala so tudi danes bombardirala Basro. V VVashingtonu pa so sporočili, da želi Irak od Irana kupiti sto premičnih izstreljevalnih ploščadi za rakete seud, ni pa jasno, ali jih je Iran pripravljen prodati. Iran pa je danes uradno obvestil Združene narode, da se ne bo vmešaval v vojno. Ameriška tv mreža ABC trdi, da sta se Irak in Iran že pred vojno dogovorila za pristanke iraških letal v Iranu. Bela hiša je danes sporočila, da je Iran Američanom zagotovil, da bodo iraška letala, ki so pristala na iranskih letališčih (po ameriških virih naj bi šlo za približno 100 letal), ostala na tleh do konca vojne.

Zvečer je poveljnik ameriških sil v Zalivu general Norman Schwarzkopf na tiskovni konfe-renci povedal, da je v bojih z ira-škimi silami padlo 12 ameriških

• Irak je danes nenadoma do-volil skupini britanskih in franco-skih novinarjev in televizijskih ekip, da lahko pridejo v Irak. Novinarji so na pot odšli s taksiji iz Amana, iraške oblasti pa niso pojasnile, zakaj so vizume odo-brile le britanskim in francoskim novinarjem. Povedali so le, da se bodo lahko novinarji sami pre-pričali o napadih zavezniških sil na civilne cilje.

vojakov, dva pa sta bila ranjena. Na pogovoru z novinarji v Riadu je Schvvarzkopf še povedal, da so Američani izgubili dve oklep-ni vozili, medtem ko naj bi jih Iračani izgubili najmanj 24. Izja-vil je, da gredo saudske sile zdaj v mesto Hafji, od koder bodo pregnale iraško vojsko.

Kot poročajo, so preko meje iz kuvajtske strani udarili trije bataljoni iraških sil (cenijo,

so Iračani s tem napadom samo »testirali« nasprotnika in niso imeli namena izvesti kakega huj-šega ofenzivnega prodora. Ven-dar pa po tem, da so sile sprem-ljale oklepne tankovske enote, sklepajo, da je šlo za elitnejše oddelke iraške vojske, ne pa za - kot se reče v črnem vojaškem žargonu - »topovsko hrano«.

Predstavniki Pentagona so včeraj tudi povedali, da so za-vezniška letala včeraj uničila ira-ški konvoj 24 tankov, tovornja-kov in oklepnih vozil, ki se je pomikal vzdolž saudsko-kuvajt-ske meje. »Brezbrižno in malo-marno obnašanje se je Iračanom krepko maščevalo,« je všečno povedal predstavnik Pentagona general Kelly.

Hkrati pa sta včeraj v VVas-hingtonu po tridnevnih sovjet-sko-ameriških pogovorih zuna-nja ministra Baker in Besmert-nih izdala skupno izjavo, v kate-ri predlagata premirje, seveda ob pogoju, da Sadam Husein ob-ljubi, da se bo umaknil iz Kuvaj-ta i Pri tej izjavi je seveda zani-

Ljubljanska skupščina bo še danes nadaljevala zasedanje Sinočnjo sejo so morali na polovici prekiniti zaradi protest-nega odhoda delegatov SDP in SSS - Kadrovska afera

LJUBIJANA, 30. januarja - Vsi, ki so pričakovali, da se bo kadrovska afera ljubljanskega IS na današnji seji vseh treh zborov ljubljanske skupščine le razpletla, so bili nemalo presene-čeni, ko je na delegatske mize, tik pred sejo, prispelo gradivo, v katerem mestni IS predlaga odložitev obravnave 18. točke dnevnega reda, v kateri naj bi govorili prav o razrešitvah in volitvah dveh članov mestnega IS, in sicer Jasmin Držanič in Janeza Lesarja.

Delegati, ki so zadnje dni v medijih lahko sledili dvoboju Marjan Vidmar - Jasmin Držanič, so zato tak predlog IS zavr-nili. Očitno so bili pri glasovanju o tem predlogu pod vtisom razprave Pavleta Gantarja iz stranke LDS, ki je dejal, da si delegati zaslužijo iz prve roke zvedeti, kaj se dogaja v ljubljan-skem IS.

Delegate, še zlasti opozicijo, je motila tudi obrazložitev pred-laganega odloga obravnave te točke. V njej namreč piše, da je bila na nedavnem sestanku poslanskega kluba Demosa že imeno-vana komisija, ki bo raziskala nepravilnosti pri delu sekretariata za stanovanjsko gospodarstvo mesta Ljubljana, zaradi katerih je predvidena razrešitev Jasmin Držanič, sekretarke tega sekreta-riata.

Dogodek, ki je dokončno onemogočil delo skupščine in pov-zročil preložitev precejšnjega števila točk dnevnega reda na jutri, pa je bil odhod delegatov SDP in SSS z zasedanja. Povod za to je bil začetek razprave o odlokih o oblikovanju komunalnih javnih podjetij v Ljubljani. Predvsem delegati SDP so trdili, da so predlog in osnutki pripravljenih odlokov v nasprotju z zakoni in da postavljajo zaposlene v teh podjetjih v položaj podrejenih mestnih uslužbencev brez kakršnihkoli pravic. Po precej dolgem prerekanju so predstavniki SDP in SSS povedali, da se bodo jutrišnje seje sicer udeležili, vendarle pa v razpravi o teh točkah ne nameravajo sodelovati. J. P., J. M.

• Radio Bagdad je danes sporo-čil, da je napad iraških sil na položaje zavezniških sil ob meji med Kuvajtom in Saudsko Ara-bijo pripravil iraški predsednik Sadam Husein. Radio trdi, da so iraške sile še vedno v mestu Haf-ji, kjer naj bi »hrabri iraški odre-di sovražniku dali lekcijo, ki je ne bo tako kmalu pozabil«. Ameriški vojaški viri v Riadu tr-dijo, da so iraške enote v Haifji-ju odrezane od zaledja v Kuvaj-tu, hkrati pa se čudijo tej potezi iraške vojske.

mivo, da pri postavljanju pogo-jev ne vztraja več pri konkret-nem umiku iraških sil iz Kuvaj-ta, ampak le pri »obljubi«, ki naj bi jo dal Sadam Husein. Več na 4. strani.

MITJA MERŠOL

D A N E S V D E L U • Težko

dogovarjanje o prihodnosti Jugoslavije Dr. Janez Drnovšek pred sejo predsedstva SFRJ

• Tudi BiH ima večstrankarsko vlado Njen predsednik je Jure Pelivan

stran 2

> Berite Politiko, ne Nostradamusa! Že vrabci na strehah čivkajo, da Slovenijo v kratkem čaka kriza, podobna tisti, ki jo je preživela Hrvaška

stran 5

• Ali je ovadba sreča za ovaduhe? Odgovor predsedni-ka ptujskega IS Jane-za Laha na članek Zaradi ene plače (pre)več ovadba zo-per predsednika ptuj-skega iS

• V Ljubljani zasegli več kot kilogram heroina Učinkovita akcija kriminalistov pretr-gala tihotapsko ve-rigo

stran 9

RAČUNSKE TEŽAVE - Narodov je pet, je med včerajšnjo tiskovno konferenco v Ljubljani odgovoril Momir Bulatovič na vprašanje, kateri narodi bi bili poleg republik subjekti pogovorov ob morebitnem prenehanju obstoja Jugoslavije kot države. Na vztraja-nje, kateri so to, je naštel Slovence, Hrvate, Srbe, Črnogorce, Muslimane in Makedonce. Torej šest! Ja, res je, se je opravičil Bulatovič, precej utrujen sem. Kaj pa Albanci? Albanci so naci-onalna manjšina oziroma narodnost, je odvrnil predsednik črnogor-skega predsedstva. (V. F., foto: Zoran Vogrinčič)

Armada ne more odločati o ureditvi Jugoslavije To je skupno stališče slovenske in črnogorske delega-cije na pogovorih o rešitvi jugoslovanske krize LJUBLJANA, 30. januarja - Vsebinske razlike med pogledi slo-venskega in črnogorskega vodstva na možne rešitve jugoslovanske krize ostajajo tudi po današnjih pogovorih v Ljubljani, obe strani pa sta se strinjali, da je izhod iz nje mogoče iskati le v demokratičnem in enakopravnem dialogu.

Delegaciji republik sta vodila predsednika predsedstev Milan Kučan in Momir Bulatovič; na slovenski strani mize so v pogo-voru sodelovali še Ciril Zlobec, France Bučar in Lojze Peterle, na črnogorski pa Sreten Maro-vič, Milica Pejanovič in Asim Dizdarevič. O tem, kdo naj bi bil subjekt pogovorov o usodi Jugoslavije, sta Milan Kučan in Momir Bulatovič na tiskovni konferenci po srečanju izrazila različni stališči. Bulatovičevo se od Kučanovega namreč razlikuje v tem, da črnogorski predsednik v primeru, da bi Jugoslavija iz-gubila mednarodnopravno sub-jektiviteto, pravico do udeležbe v pogovorih, priznava tudi naro-dom, in ne samo republikam. V primeru, da Jugoslavija ne bi bila več država, bi tako po Bula-tovičevem mnenju nujno postale vprašljive meje med republika-mi. Črna gora njihovemu spre-minjanju sicer nasprotuje, ven-

dar le, če bo Jugoslavija ostala država, v drugačnih okoliščinah, meni Bulatovič, pa vseh iraci-onalnosti, ki bi zaradi njih iz-bruhnile, niti ne bo mogoče kro-titi.

Črnogorski predsednik je na kratki tiskovni konferenci po po-govorih pritrdil Kučanovi oceni, da političnih pogovorov pod grožnjo s silo ni mogoče sprejeti in pri tem izrecno poudaril, da armada ne more biti udeleženec pogovorov. Mora pa, je dejal Bulatovič, po načelu legalnosti opravljati vse svoje naloge v skladu z odločitvami predsed-stva SFRJ.

Proces iskanja konkretnih re-šitev jugoslovanske krize bo dol-gotrajen, je opozoril Bulatovič, Milan Kučan pa je dodal, da je ne glede na rezultat pogovorov o novi ureditvi Jugoslavije očiten obojestranski interes za sodelo-vanje na nekaterih področjih.

VOJKO FLEGAR