<lTI5 ČETRTEK, 28. M A R C A 1991 • L J U B L J A N A L E T O XXXIII • ŠT. 73 • C E N A 10 D I N A R J E V 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 1970 ITL

Književni listi: Pogovor s prevajalko ob izidu novega Prousta - Vzhod spoznava Zahod (in avtorske pravice) - Vprašanje o W - H ® , ^

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo D. Pirjevcu |

w x m

TEMA D N E V A

Brez fanfar Še svež očitek iz opozicije, da je vlada vse do sestave

proračuna živela na račun tistega, kar je ustvarila prejšnja, torej vlada starega režima, pač ni mogel biti nič drugega kot vrhunec sprenevedanja, če že ne cinizma. Peterletovo moštvo, kakršno po posameznih resorjih že je, medenega življenja kajpak ni imelo v izobilju. Kolikor sije že privoščilo oblastnih sladkosti, jih je in jih še bo drago plačalo.

V tem smislu tudi opominjanje, naj poslanci v finalni raz-pravi ne gledajo samo številk in decimalk, marveč tudi celoto oziroma razmere, v katerih proračun nastaja, ni čisto odveč. Jasno pa je - samo skozi številke, po mnenju nekaterih mršave, po sodbi drugih pa pretirano zalite, je mogoče preso-jati instrumentarij, ki državni proračun kot nadvse pomembna kategorija ekonomske in tudi razvojne politike zanesljivo tudi Je-

Vsaj v grobem je vlada - tudi po mnenju nekaterih uveljav-ljenih ekonomistov - torej uravnotežila šibkost gospodarskih potencialov na eni strani in pogoltnost javne porabe na drugi. Je bila pri tem na vseh segmentih dovolj stroga, v ekonomskem pogledu dosledna? Bi lahko najbolj napadane postavke - voja-ško, policijsko, intervencijsko - še omejila, če ne bi, kot so ji očitali mnogi, precenjevala političnih in zanemarjala gospodar-sko razvojne vidike? Bi ne mogla biti v svoji najbolj nepreprič-ljivi postavki, torej pri stroških za tako imenovano državno upravo, manj bojazljiva, da ne rečemo kratkovidna?

Ko bo lov zaprt, torej predlog proračuna ob morebitnem upoštevanju amandmajev sprejet - to se bo zaradi strahu pred inflacijsko izsušenimi dvanajstinami najbrž hitro zgodilo - ne bo fanfar. Naslednja faza ni nepomembna. Absolutno nasprotno. Reče se ji kontrola. MIJA REPOVŽ

Proračun v srditem navzkrižnem ognju Po predstavitvi Lojzeta Peterleta polemična razprava o posameznih postavkah, zlasti za obrambo in zaščito pa tudi za pluralizacijo medijev

Velika pregledna razstava Antona Cebeja v Narodni galeriji LJUBLJANA, 27. marca- Slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (1722-1774) tudi največji ljubitelji naše umetnosti ne poznajo prav dobro, saj o umetnikovi biografiji ni skoraj nikakršnih podakov. Velika monografska razstava Antona Cebeja v Narodni galeriji bo zatorej izjemna priložnost za poglobitev našega vedenja o slovenskem slikarskem baroku. Razstavo je popoldne v navzočnosti velikega števila ljubiteljev slovenske umetnosti odprl Lojze Peterle, predsednik IS skupščine Republike Slovenije. Goste je pozdravila dr. Anica Cevc. ravnateljica Narodne galerije, umetnika in njegovo delo pa je predstavil avtor razstave, umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj. (M. Ž., foto: Marjan Zaplatil)

Prav v tem zboru je bila raz-prava tudi najbolj polemična

LJUBLJANA, 27. marca - Slovenski parlament je začel svoj četrti delovnik v tem mesecu - z dvodnevnim zasedanjem, ki ima razme-roma skromen dnevni red, zato pa so teme po vsebini zahtevne. Vlada je namreč poslancem dala v odločanje predlog letošnjega proračuna, o katerem so že na začetku, ko je še nastajal, že govo-rili, da gre v bistvu za prvi državni proračun.

Prav okrog novega slovenske-ga proračuna se je sukalo v glav-nem vse, kar se je danes dogaja-lo v parlamentu. Na dnevnem redu je sicer še en pomemben zakon, o obrambi in zaščiti, ki ga je poslancem predstavil se-kretar Janez Janša. V zboru ob-čin so razpravo začeli, nadalje-vali pa jo bodo jutri, ostala dva zbora sta jo končala, sklepali pa bodo o njem jutri, saj je k pred-laganemu zakonu veliko amand-majev.

dialogi med poslanci in ministri so sem in tja mejili že na pravo zmerjanje. Tako so bile ponov-ljene že slišane razprave o tem, da je preveč denarja v proračunu namenjenega za obrambo in zaš-čito, torej za Janšev in Bavčarjev resor. Poslanci so predvsem opozarjali, da tako skrahirano

ali drugo cesto, prek protestov proti zapiranju nekaterih bolniš-nic in vprašanj, koliko bo v pro-računu ostalo za vzdrževanje planinskih postojank.

Zaradi vseh amandmajev, ki so jih k zakonu o proračunu vložili poslanci — našteli so jih blizu 70, bo usklajevanje verjetno zelo na-porno in skoraj ni verjeti, da bi bil proračun Slovenije danes sprejet.

Poslanci bi morali tokrat imeti na dnevnem redu še en pomem-ben akt — osnutek obrtnega za-kona, vendar so na predlog pri-stojnega sekretariata odložili

Iz govora Lojzeta Peterleta Pri zniževanju proračuna nismo šli tako daleč, da bi povzročili razpad posameznih socialnih sistemov. Zmanjševanje javne porabe je tudi v svetu proces in ne trenutno dejanje. Po predlogu proračuna naj bi ta letos znašal 69,6 milijarde dinar-jev, za celotno javno porabo pa naj bi šlo 56,8 odstotka ocenje-nega družbenega proizvoda.

i Za vojsko 12 odstotkov manj kot po osnutku, za policijo pa 6 odstotkov manj.

i Dodatki za občine so 800 milijonov višji kot v osnutku.

PRORAČUNSKI MARŠ

Karikatura: Franco Juri

gospodarstvo, kot je slovensko, ne bo zmoglo takih obveznosti. Slišati pa je bilo tudi vprašanje, koliko na proračun vpliva odlo-čitev parlamenta, da letos na-bornikov še ne bomo usposablja-li samo v domačih enotah.

Nekaj spotikanja je bilo tudi zaradi predvidenih 27 milijonov dinarjev za pluralizacijo medi-jev. Zlasti poslance opozicije je zanimalo, kaj to pomeni, in se-veda so tudi ugibali, da gre mor-da za sredstva, ki bodo potrebna za »start« novega časopisa - Slovenca.

Sicer pa je bilo tudi veliko oz-ko obarvanih razprav, od zah-tevkov, da je treba pokrpati to

razpravo in odločanje. So pa do-datno na dnevni red uvrstili za-kon, s katerim bodo vsi tisti, ki

• Družbenopolitični zbor je zvečer umaknil amandma — predlagal ga je Janez Kopač — k noveli zakona o sodnih tak-sah. Tako bodo te prav kmalu bistveno višje.

so od novega leta morali plače-vati 12-odstotni davek na izpla-čane osebne dohodke, oproščeni te dajatve za republiški prora-čun. Zakon so že sprejeli vsi tri-je zbori.

Za jutri je predvidena tudi skupna seja. Več na 3. strani.

JANA TAŠKAR

BIO OBUTEV ZA PROSTI CAS

k\ a a a o o H B d H j O Merca to r - Kopi tarna Sevnica

Predsedstvo ni sprejelo nobene dokončne rešitve Razprava o varnostno-političnih razmerah je izzvenela kot priprava na zasedanje zvezne skupščine OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 27. marca - Predsedstvo SFRJ se je danes sestalo v Beogradu na delovnem dogovoru, pozneje pa še na redni seji, na kateri so govorili o notranjih varnostno-političnih razmerah.

še zlasti kritičen dr. Janez Dr-novšek.

Kot smo izvedeli iz krogov blizu predsedstvu, je bil jutranji delovni sestanek namenjen predvsem raz-pravi o kosovskem predstavniku v predsedstvu. Odločitev srbske skupščine, da razreši Rizo Sapunx-hija z dolžnosti člana predsedstva SFRJ s Kosova, je namreč povzro-čila polemično razpravo. Dr. Dr-novšek je še posebej poudaril, da takšna praksa ni sprejemljiva. Kot smo izvedeli, so člani predsedstva o tem glasovali. Ker je bil rezultat neodločen (4:4), so se odločili, da bodo počakali na mnenje ustavne-ga sodišča, ki o tem vprašanju raz-pravlja prav v teh dneh. Na delov-nem sestanku so spregovorili tudi o nastopih predsednika predsed-stva SFRJ dr. Borisava Joviča v zvezi s ponujenim odstopom. Do njegovega ravnanja in izjav je bil

Madžari ponujajo zemljo v zakup Na voljo naj bi bilo skoraj tisoč hektarov - Bodo Len-davčani sejali že jeseni?

LENDAVA, 27. marca - Kmetijska zadruga Lenty na Madžarskem je Lendavčanom ponudila v zakup nekaj sto hek-tarov polj na njibovi strani dr-žavne meje. Madžari.so pri-pravljeni našim kmetom in kmetijskim organizacijam po-soditi tudi mehanizacijo in stro-je za obdelavo njihovih polj, pri delu pa bi našim kmetom poma-gali tudi njihovi zadružni delav-ci. Madžari bodo za hektar za-kupljene zemlje zahtevali od dva do tri tisoč avstrijskih šilin-gov najemnine.

Dokončni dogovor naj bi bil po besedah lendavskega kmetij-skega ministra sklenjen prihod-nji mesec. V tem času bodo namreč v občini na podlagi jav-nega razpisa ugotovili tudi res-nični interes naših kmetov in kmetijskih organizacij za najet-je in obdelavo madžarskih polj. Če bi prišlo do sklenitve dogovo-ra, bi naši kmetovalci že jeseni na madžarski strani meje pose-jali žitarice in druge poljščine. Seveda je sklenitev dogovora o najetju madžarskih polj pove-zana z izdajo soglasij pristojnih ministrstev v Sloveniji in na Madžarskem, ureditvijo fitopa-tološke in veterinarske službe na mejnem prehodu v Dolgi va-si pri Lendavi in še čim.

Vsekakor je predlog Madža-rov za Lendavčane zanimiv. Če bodo v občini zbrali dovolj inte-resentov za obdelovanje mad-žarskih polj, so prepričani, da bodo tudi vse druge formalnosti pravočasno uredili. In zakaj po-nujajo Madžari v zakup najbolj-šo obdelovalno zemljo: »Kon-kretno, kmetijska zadruga v Lentvju ima 5200 hektarov zemlje, od tega želi dati v najem blizu tisoč hektarov. Njihovi kmetje zaradi nizkih cen poljš-čin in dejstva, da nimajo lastne mehanizacije, niso za tovrstno sodelovanje z zadrugo, zato že-lijo posel skleniti z nami. Če se bomo zanj odločili, bodo lahko naši kmetje pri njih kupovali tudi bistveno cenejši reproduk-cijski material (gnojila, zaščitna

sredstva, gorivo in semena) za obdelavo najetih polj. V zame-no želijo Madžari od nas dobiti gozdarsko mehanizacijo.

IVAN GERENČER

Bo v Moskvi tekla kri? Moskovska skupščina se ne meni za prepoved množičnega zborovanja, sklicanega »v podporo Jelcinu« - Gorbačov svari pred »hujskači ljudstva« OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 27. marca - Izvršni odbor moskovske skupščine zavrača prepoved množičnega zborovanja, ki jo je izdal premier Valentin Pavlov. Predsedstvo Moskve, ki je hkrati prestolnica ZSSR in Ruske federacije, ugotavlja, da sklep o začasni prepovedi vseh množičnih manifestacij med drugim nasprotuje ustavi ZSSR, ustavi Ruske federacije in deklaraciji o suverenosti Rusije. V zvezi s tem ugotavlja, da prepoved zborovanj krši 50. člen ustave ZSSR, ki zagotavlja pravico do shodov in demonstracij, administrativna prepoved pa naj bi bila skladna samo z uvedbo režima izrednega stanja.

Moskovska skupščina hkrati ugotavlja, da sklep predsednika ZSSR o uvedbi »glavne uprave notranje vojske ZSSR za Mosk-vo« (ki v bistvu moskovski skupščini oziroma njenemu iz-vršnemu komiteju odreka vse prerogative nad varnostnimi enotami), jemlje možnost izpol-nitve in spoštovanja zakonov ZSSR in Ruske federacije. Ker

• Predstavniki radikalnega po-slanskega bloka napovedujejo, da se utegne na jutrišnjem tret-jem, izrednem kongresu Ruske federacije uresničiti »scenarij št. 2«, kar naj bi pomenilo poskus »ustavnega prevrata«. Dogodki v Baltiku so namreč dokazali, da so se izjalovili »revolucionarni poskusi« in da pride zdaj v po-štev samo mehka varianta »ne-krvavega ustavnega prevrata«. V stanju namreč, ko lahko bodisi ena bodisi druga poslanska sku-pina, za Jelcina in proti njemu, blokira nasprotne rešitve, je na-mreč mogoče kongres spremeni-ti v večdnevni prepirljivi spek-takel.

sta oba akta v nasprotju z zakoni Ruske federacije, predsedstvo Moskve odobravii izvedbo jutriš-njega zborovanja, hkrati pa po-ziva državljane, naj ohranijo mir.

Ljudski poslanec ZSSR Jurij Afanasjev je prepovedi in z nji-mi povezane dogodke označil kot »vzpostavitev diktature, de-jansko uvedbo izrednega stanja s ciljem restavracije totalitariz-ma«. Župan Moskve Gavril Po-pov meni, da je zvezna oblast prekoračila lastna pooblastila in da je naravnana v konfrontacijo. Vodstvo deputatskega bloka De-mokratična Rusija, ki je tudi po-budnik jutrišnje demonstracije^ »Zaščitimo Jelcina«, je na ti-skovni konferenci napovedalo, da se ne odreka zborovanju. Hkrati podpira rudarske zahteve

in poziva Gorbačova, naj odsto-pi in s tem prepreči nadaljnjo zaostritev.

Potem ko je skupina 29 po-slancev vrhovnega sovjeta Ruske federacije pred dnevi prosila sovjetskega predsednika, naj jih zaščiti, kar je spodbudilo tudi sklep o začasni prepovedi zboro-vanj v mestu, je zdaj skupina 102 poslancev na Gorbačova naslovi-la odprto pismo. V njem med drugim v celoti kategorično zani-kajo pobudo skupine 29 poslan-cev in opozarjajo, da bodo nega-tivni sklepi spodbudili destabili-zacijo v družbi in da bo odgovor-no za to zvezno vodstvo. Izvede-lo se je, da je predsednik mo-skovskega izvršnega komiteja Jurij Lužkov kar dve uri sestan-

koval pri šefu državne varnosti KGB Krgučkovu in notranjem ministru Pugu, ki sta vztrajala, da podpiše sklep o prepovedi ju-trišnega zborovanja. Tega pa Lužkov ni podpisal.

Kaže, da so razmere v glav-nem mestu spolitizirane do skrajnosti, okolico Kremlja ob-dajajo varnostniki, železne ogra-je, na dohodih so razpostavili težka tovorna vozila. Rdeči trg je praktično prazen. Betonskih ograd še ni videti. Spričo takšne psihoze je na osrednji sovjetski TV pozno sinoči govoril tudi predsednik Mihail Gorbačov. To naj bi bil nekakšen improviziran intervju, ki ga je med drugim vo-dil direktor državne TV družbe Leonid Kravčenko. V poldrugo uro trajajočem razgovoru je sov-jetski predsednik in generalni se-kretar govoril o marsičem v mi-nulih šestih letih perestrojke.

Gorbačov je opozoril, da opo-zicija (pri tem niti enkrat ni osebno imenoval njenih vodite-ljev) nima resnega konstruktiv-nega programa in tako pač ne more konkurirati sedanji oblasti.

MIHA LAMPREHT

Srbska opozicija sredi Beograda svari oblast Protestni shod združene srbske opozicijeje minil mirno - Udeleženci zahtevali odstop vlade in nove volitve OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 27. marca - Pred večjim številom simpatizerjev Srb-skega gibanja za obnovo, demokratov, radikalcev ter še nekaterih drugih desno usmerjenih strank in strank srbskega centra, ki so se zbrali na Trgu republike, je na mitingu srbske opozicije najprej govoril Vuk Draškovič. Kot je dejal, v tej državi še danes vihtijo nacistične zastave iz leta 1941, Srbom še vedno grozijo z nekimi novimi Jasenovci, na srbskih cerkvah in grobovih pa skušajo ustano-viti nesrbske suverene države.

Ob 11. uri se je začela seja pred-sedstva SFRJ. Odločili so se, naj bi bila današnja razprava o varnost-no-političnih razmerah v državi predvsem priprava na sejo zvezne skupščine in da bodo pogovore o tem še nadaljevali. Kot smo ne-uradno izvedeli, so člani predsed-stva veliko govorili o slovenskih nabornikih, ki ne odhajajo več v JLA. V zvezi s tem je dr. Janez Drnovšek predlagal, naj bi Slove-nija, dokler se ne bo odločila za katero od opcij, imela poseben po-ložaj, tako da ne bi ukrepali proti njenim odločitvam. Ta predlog ni naletel niti na odobravanje ne na večje nasprotovanje.

JANJA KLASINC

Zasegli 56 ukradenih avtomobilov

LJUBLJANA, 27. marca - Kriminalistična služba UNZ Ljubljana mesto je te dni ovadila javnemu tožilcu osem ljudi, ki so utemeljeno osumljeni, da so lani in letos v tujini ukradli, opremili s ponarejenimi dokumenti in po-tem preprodali najmanj 30 oseb-nih avtomobilov. Šest osumljen-cev - doma so iz Ljubljane, Tr-žiča, Kranja in Mengša - med njimi tudi glavni tat in organiza-tor, 21-letni P. G. iz Vinkovcev, je v priporu.

Skupina, v kateri so bili speci-alisti za dobavo bianko promet-nih dovoljenj, prirejanje najra-zličnejših zapisnikov z javnih dražb in kupoprodajnih pogodb, ljudje, ki so iskali in »obdelova-li« kupce, je imela tudi strokov-njaka, mehanika za »delo« s to-varniškimi številkami, ukvarjala pa se je samo z boljšimi oziroma dragimi avti, od katerih nobeden ni bil starejši od dveh let. Več na 9. strani. K. D.

D A N E S V D E L U • Peterle in

Rupel mirita vroče odcepitvene glave Preprečila sta spre-jetje še ene resolucije

• Miloševič in Bulatovič proti Markoviču Kaj sta se pogovarja-la srbski in črnogor-ski predsednik

stran 2

• Pred splitskim sestankom predsednikov republik Odnosi med jugoslo-vanskimi narodi in mednarodno pravo

stran 5

• Še ena premiera v mariborski Drami Magellijev »Evarist, sončni kralj« je bolje režiran kot napisan — pravi med drugim ocenjevalec Andrej Inkret o predstavi de-la, ki ga je napisal in režiral Paolo Magelli

stran 6

• Nogometaši še bliže Švedski V kvalifikacijah za evropsko nogometno prvenstvo modri po solidni predstavi pre-magali Severno Irsko s 4:1 (1:1)

stran 9

»Njihove puške naj raje osta-nejo na njihovih ramenih. Niko-mur, niti njim, ne želim tega, kar se bo zgodilo, če bodo spre-govorile strojnice. Ne bojimo se ne tistih, ki skušajo oživiti po-veljnika Paveliča, ne tistih, ki sa-njajo o veliki Albaniji, pa tudi ne tistih, ki govorijo naš jezik in so našega rodu. sanjajo pa o ne-kakšni džamahiriji,« je dejal predsednik Srbskega gibanja za obnovo.

Vojin Koštunica je v imenu srbskih demokratov dejal, da so se komunisti znašli na repu seda-njih dogajanj v Srbiji, hkrati pa je opozoril oblast, da bo opozici-ja izkoristila vsa sredstva, da bi končno zagotovila demokracijo. »Tukaj je skupščina, ne pa v Uli-

ci maršala Tita,« je dejal Koštu-nica, udeleženci mitinga pa so zahtevali nove volitve in odstop srbske vlade. Vodja srbskih re-formistov dr. Ivan Durič je kriti-ziral Miloševiča zaradi sestanka s Tudmanom in ob tem dejal, da se tako vedejo tisti, ki se bojijo volitev. »Zahtevamo izredne vo-litve. Tisti, ki so se sestajali v Karadordevu, Jugoslaviji niso nikoli prinesli nič dobrega,« je poudaril Durič, množica pa je s svojimi vzkliki zahtevala kralja.

Tudi dr. Dragan Veselinov je obsodil Miloševičev sestanek s Tudmanom, ker gre za »po-djetje, ki na račun naroda« trgu-je s človeškimi glavami.

SLOBODAN DUKIČ

Nova stara deklaracija Dvanajsterica se še vedno zavzema za enotnost in ozemeljsko celo-vitost - Skorajšnji obisk predsedujočih dvanajsterice v Beogradu

sterici znova sprožil vprašanje polo-

NOVI TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE 1991/92 ŽE V PRODAJI NA VSEH SLOVENSKIH POŠTAH!

© S E S T A V L J E N O PTT PODJETJE SLOVENIJE

OD NAŠE DOPISNICE , LUKSEMBURG, 27. marca — Zunanji ministri Evropske skupno-sti, ki so se sinoči sešli na izrednem sestanku o prihodnji obrambni politiki dvanajsterice, so na pobudo italijanskega kolega Giannija De Michelisa na dnevni red nepredvideno uvrstili tudi razpravo o položaju v Jugoslaviji. Na tiskovni konferenci, ki se je v luksem-burškem »evropskem središču« začela opolnoči ni bilo mogoče zve-deti podrobnosti v zvezi z razpravo za zaprtimi vrati. Deklaracija, ki so jo objavili ob koncu sestanka, pa se v glavnem sklicuje na že znana stališča, čeprav je v njej tudi nekaj novih poudarkov.

Dobro obveščeni trdijo, da je bi-lo med razpravo o Jugoslaviji slišati tudi drugačna mnenja od uradnega. Britanci so namreč sila rezervirani, ko gre za znano formulo o enotno-sti in ozemeljski celovitosti Jugosla-vije in prav to je morda vzrok, da se formulacija, ki jo vsebuje najnovej-ša deklaracija ministrov o Jugosla-viji in ki govori o tem, da »ima združena in demokratična (nikjer pa ni omenjena tudi ozemeljsko ce-lovita) Jugoslavija najboljše mož-nosti, da se harmonično integrira v novo Evropo«, vendarle nekoliko drugačna od dosedanjih.

Sicer pa je v deklaraciji izražena skrb članic dvanajsterice zaradi po-ložaja v Jugoslaviji in podpora naj-novejšim prizadevanjem za rešitev ustavne krize v državi. Vse strani hkrati pozivajo k dialogu za rešitev krize ter k spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel.

Deklaracijo bodo, kot je sinoči na tiskovni konferenci dejal Jacqu-es Poos, poslali v vednost zvezni, a tudi republiškim vladam v Jugo-slaviji. Povrh pa se je dvanajsterica — nedvomno pod vplivom italijan-skega ministra De Michelisa, ki v ministrskem svetu že mesece daje ton razpravi o Jugoslaviji in ki je pred dnevi v Rimu obljubil tudi Budimirju Lončarju, da bo že na prvem sestanku s kolegi v dvanaj-

žaja pri nas - odločila še za enega zadnjih sredstev ministrskega sve-ta, ko gre za prepričevanje partner-ke s političnimi težavami. V Jugo-slavijo bodo v kratkem poslali tako imenovano trojko, to je sedanjega (Poss), prejšnjega (De Michelis) in prihodnjega (Nizozemec van den Broek) predsedujočega v ministr-skem svetu. Trojka naj bi se v Beo-gradu sešla s predstavniki zveznih oblasti in jim neposredno posredo-vala bruseljska stališča do želenega razvoja v Jugoslaviji in morebitnih posledic za nas v primeru drugačne-ga zasuka od želenega. Vendar, kot je dejal na tiskovni konferenci Po-os, »ni izključeno, da se bodo trije zunanji ministri, če bodo za to mož-nosti in priložnost, srečali tudi z najvišjimi republiškimi predstav-niki.«

MIRJAM AČIMOV-OBLAK

GRADBENI SEJEM M e d n a r o d n i se jem gradbeniš tva in gradbenih

mater ia lov

GORNJA RADGONA 1 . - 5 . 4.1991

Prispevek uredništva hokejskemu SP Od danes do 9. aprila po-sebna stran o dogodkih v Tivoliju in Podmežakli

LJUBLJANA, 27. marca — Jutri se v dvorani Tivoli v Ljubljani in dvorani Podme-žakia na Jesenicah začenja le-tošnje hokejsko SP skupine B, doslej peta velika hokejska pri-reditev na Slovenskem. Tako kot smo dosedanjim prven-stvom na naših tleh, leta 1966 skupine A, leta 1969 in leta 1974 skupine B ter leta 1980 prvemu turnirju za pokal Tha-yetja Tutta, namenili veliko pozornost, bomo tudi tokrat hokejskim spopadom dali po-seben poudarek.

Dogajanjem v Ljubljani in na Jesenicah od jutri do 9. aprila namenjamo posebno ho-kejsko stran. S pisanimi napo-vedmi, poročili, komentarji, številnimi pogovori, reportaža-mi, zanimivostmi iz vseh tabo-rov iz zakulisja ledene ploskve in s slikami bomo skušali pri-spevati svoj delež k hokejske-mu utripu, ki ga je te dni čutiti na vsakem koraku po Sloveni-ji. Več na 8. strani. K. B.

OPOZICIJA OPOZARJA — Predstavniki opozicije so na današnjem mitingu obtožili srbskega pred-sednika Slobodana Miloševiča, da se skrivaj in za hrbtom lastnega naroda dogovarja s Tudmanom in da hoče z glavo Anteja Markoviča odkupiti glave kninskih Srbov. To srečanje je bila še ena potrditev tega, da hoče opozicija dokazati vladajočim socialistom, da so izgubili zaupanje naroda, saj Srbi ne želijo več živeti pod komunističnim režimom. (S. D., Foto: Srdan Živulovič)

Protestniki zahtevajo nadstrankarske medije SARAJEVO, 27. marca - Bosansko-hercegovska oblast se je danes soočila s protestnim shodom, ki so ga pred poslopjem republiške skupščine točno opoldne organizirali novinarji Oslobodenja, pridružili pa so se jim tudi novinarji RTV Sarajevo, študentje sarajevske prestolnice in predstavniki parlamentarne opozicije. Več kot 5000 protestnikov je zahtevalo svobodo tiska ter neodvisen in nestrankarski status Oslobodenja in RTV Sarajevo. Te demokratične vrednote in pravice so namreč po njihovem mnenju ogrožene, ker je včeraj bosansko-hercegovski parlament po hitrem postopku sprejel zakonodajo, ki bo parlamentu omogočila, da na podlagi javnega razpisa imenuje direktorje, glavne in odgovorne urednike osrednjih republiških novinarskih hiš. Delegacijo novinarjev so po dobrih dveh urah protesta sprejeli predsednik skupščine Momčilo Krajišnik, republiški premier Jure Pelivan in predsednik zbora občanov Abdulah Konjicija, ki so jim med drugim obljubili, da bodo sporno zakonodajo takoj posredovali ustavnemu sodišču BiH. Tako se je nekaj minut pred 17. uro protestni shod končal. Več na 2. strani. (V.E., telefoto: Tanjug)