številka 41, maj 2008

SiOL TV

Trenutek, o katerem sanjarite ves dan.

Več informacij na www.siol.net in 080 8000.

Šport, erotika, fi lmi, novice, glasba, dokumentarci, PrvaLiga Telekoma Slovenije, igre in še in še. Poiščite fi lm po svoji želji v videoteki, preverite vsebine oddaj z elektronskim programskim vodičem, sestavite si svoj nabor priljubljenih programov, če pa ste igrivo razpoloženi, se pozabavajte z igricami. Za vsakogar se kakšna najde!

SiOL TV. Več kot le televizija.

§

, fot

o: T

omo

Brej

cw

ww

.tel

ekom

.si

1

KazaloSlovenske pokalne razvade 3

Interblock – Maribor 6

Naj zmaga boljši 9

Kjer je fair play sinonim za odličnost 11

Primer Andrew Webster – vprašanje določanja odškodnine

pri predčasni prekinitvi pogodbe 15

Aktivnejše upravljanje z medijskimi pravicami NZS 17

Sanje so bile blizu 21

Delo trenerja mlajših selekcij 22

Inštruktorska služba NZS na področju ženskega nogometa 25

Brazilija, Malta, Portugalska, Slovenija … 26

Tekme reprezentanc v letu 2008 29

Pripravljalni seminar za EURO 2008 31

Naslovna stran: finale Pokala Hervis 2007/08

NAŠ NOGOMET št. 41 (2008)

izdaja:Nogometna zveza Slovenije

generalni sekretar:Dane Jošt

urednika:Irena Ilešič Čujovič, Matjaž Krajnik

komisija NZS za obveščanje:Irena Ilešič Čujovič – predsednica, Igor Evgen Bergant – podpredsednik, Tomaž Klemenčič, Rok Šinkovc, Aleš Zidar – člani

računalniški prelom:FLORIN, d. o. o.

tehnični urednik:Franci Lešnjak

fotografije:Drago Wernig-TAKA, Grega Wernig, Getty Images, arhiv NZS

tisk:

Izdajo revije je sofinancirala Fundacija za šport.

Pokalna odskočna deskaOb zaključku (oziroma tik pred zaključkom) že sedemnajste-ga pokalnega tekmovanja Nogometne zveze Slovenije si bom dovolil kratko razmišlja-nje o razvoju in pomenu tega tekmovanja v naši državi.

Organizacija pokalnega tek-movanja je vse od začetka, od sezone 1991/92, ko je bilo organizirano prvo tovrstno

tekmovanje v samostojni Sloveniji, v rokah Nogometne zveze Slovenije, ki budno spremlja tekmovanje in skrbi za njegovo regularnost v splošnem smislu. Prepričan sem, da je Pokal Hervis, kot se to tekmovanje imenuje zadnja leta, ustrezna »dopolnitev« rednemu ligaškemu tekmo-vanju, pomeni namreč jeziček na tehtnici, prepotrebno motivacijo ali pa, če hočete, luč na koncu predora, tistim klubom, ki v ligaškem tekmovanju iz teh ali onih razlogov niso dosegli zastavljenih ciljev. Pomeni možnost preboja manjših, finančno šibkejših moštev, ki so dovolj kvalitetna, da se uspešno kosajo tudi z na papirju mnogo močnejšimi nasprotniki. Pomeni možnost osvojitve dvojne lovorike v eni sezoni, kar je za nogometni klub gotovo poseben dosežek. In nenazadnje, morda celo najbolj mamljivo, uspešnost v pokalnem tekmovanju pomeni hkrati vsto-pnico za evropsko tekmovanje (Pokal UEFA).

Merjenje moči na evropski ravni je zagotovo korak naprej v karieri vsakega nogometnega kluba, nogometaša, tre-nerja in drugih v strokovnem vodstvu kluba. Izkušnje, ki jih imajo klubi tudi »s pomočjo« domačega pokalnega tekmovanja priložnost pridobiti izven meja Slovenije, se nemalokrat izkažejo kot izredno dragocene v domačem tekmovanju, četudi uspeh na evropski ravni izostane. S takimi izkušnjami pa pridobiva tudi slovenski nogomet na splošno, saj kakovostnega kadra (in z izkušnjami se kako-vost gotovo veča) ni nikdar preveč.

Pokalno tekmovanje pa ima po mojem mnenju še eno prednost pred ostalimi tekmovanji v Sloveniji: omogoča primerjavo med klubi, ki igrajo v različnih ligah, in s tem relativno realno primerjavo med posameznimi ligami – daje torej možnost celovitega pregleda nad domačim »klubskim kapitalom«, pri čemer imam v mislih vse že omenjene segmente delovanja klubov. Pri tem po svoje, čeprav seveda na povsem neformalni način, opravlja ena-ko vlogo oziroma teži proti istim ciljem, kot jim ima sistem licenciranja nogometnih klubov; ta pa se kaže predvsem v izboljšanju vseh podlag, ki so v današnjem nogometu nepogrešljive in predstavljajo predpogoj za uspešno delo. Formalni način preverjanja takih podlag mora obstajati, o tem ni dvoma, neformalni način pa je bolj »mehek« in ga je prepoznati v izmenjavi izkušenj med klubi, ki sicer igra-jo na različnih ravneh ligaškega tekmovanja, in učenju iz le-teh.

Rudi Zavrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije

2

SKUPŠČINA NZS36 DELEGATOV

MNZ CELJE – 3 DELEGATI

MNZ GORENJSKA – 3 DELEGATI

MNZ KOPER – 3 DELEGATI

MNZ LJUBLJANA – 5 DELEGATOV

MNZ MARIBOR – 4 DELEGATI

MNZ MURSKA SOBOTA – 4 DELEGATI

MNZ NOVA GORICA – 1 DELEGAT

MNZ PTUJ – 4 DELEGATI

MNZ LENDAVA – 3 DELEGATI

ZVEZA NOGOMETNIH TRENERJEV – 3 DELEGATI

ZVEZA NOGOMETNIH SODNIKOV – 3 DELEGATI

IZVRŠNI ODBOR NZS:17 ČLANOV

PREDSEDNIK NZS:RUDI ZAVRL

PODPREDSEDNIKI NZS:TUGOMIR FRAJMAN

TONE FRANTARmag. STANKO GLAŽAR

ALOJZ KOVAČIČBRANKO FLORJANIČ

ČLANI IO NZS:

CIRIL KOLEŠNIK (MNZ Celje)

BLAŽ VIDMAR (MNZ Gorenjska)

KARLO EMERŠIČ (MNZ Koper)

IVAN SIMIČ (MNZ Ljubljana)

RUDI TURK (MNZ Maribor)

DANILO KACIJAN (MNZ Murska Sobota)

FRANC KOPATIN (MNZ Nova Gorica)

JANKO TURK (MNZ Ptuj)

BRANKO GROS (MNZ Lendava)

mag. RUDI BRAČIČ (ZNTS)

VLADO ŠAJN (ZNSS)

GENERALNI SEKRETAR NZS:DANE JOŠT

Pomembnejši termini v prihodnjem obdobju

MAJ14. 5. finale Pokala UEFA (Zenit - Glasgow), Manchester

20. 5. finale Regions Cup

21. 5. finale Lige prvakov (Manchester United - Chelsea), Moskva

26. 5. Švedska – Slovenija, prijateljska tekma A reprezentanc, Göteborg

26.-31. 5. šolanje Trener UEFA B, Mengeš

31. 5. zadnji krog tekmovanja v 1., 2. in 3. SNL

JUNIJ4. 6. finale ženskega pokala

4. 6. kvalifikacije za 1. ligo Telekom Slovenije

7.-29. 6. finalni turnir UEFA EURO 2008, Avstrija, Švica

8. 6. povratna tekma kvalifikacij za 1. ligo Telekom Slovenije

13.-15. 6. šolanje Trener vratarjev, Mengeš

26.-29. 6. šolanje Trener UEFA C, Mengeš

27. 6. podelitev priznanj za sezono 2007/08 in žreb za SNL, sezono 2008/09

JULIJ3.-6. 7. šolanje Trener UEFA C, Mengeš

16. 7. 1. tekma 1. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov

17. 7. 1. tekma 1. kroga kvalifikacij za Pokal UEFA

19. 7. 1. krog 1. lige Telekom Slovenije, sezona 2008/09

23. 7. 2. tekma 1. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov

30. 7. 1. tekma 2. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov

31. 7. 2. tekma 1. kroga kvalifikacij za Pokal UEFA

AVGUST6. 8. 2. tekma 2. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov

13. 8. 1. tekma 3. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov

14. 8. 1. tekma 2. kroga kvalifikacij za Pokal UEFA

27. 8. 2. tekma 3. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov

28. 8. 2. tekma 2. kroga kvalifikacij za Pokal UEFA

NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJEČerinova 4, poštni predal 3986, 1001 Ljubljana, tel.: 01/5300 400, fax: 01/5300 410

elektronska pošta: fas@nzs.si, spletna stran: www.nzs.si

www.nzs.si

ODKLIKAJ!

zamenjaj stil: domači gosti

3

Nogometni pokal skriva posebne draži in nenapisana pravila. Slednja so ga pripeljala do stopnje, ko pomeni glavnim akterjem na zelenici, kakor tudi navijačem na tribunah več od zgolj navadnega srečanja. Le v redkih prime-rih je zaradi večje osredotočenosti na prvenstvo »žrtvovan« in odrinjen na stranski tir. Pa čeprav prinaša poseben nacionalni naboj, saj lahko postaneš najboljši v domovini in visoko v zrak dvigneš zmagovalni pehar, hkrati pa prejmeš še mamljivo nagrado, zagotovljen nastop v Evropi. Če k temu pri-štejemo še dejstvo, da je sodelovanje v pokalnem tekmovanju odprto prav za vse klube, ne glede na to, v katero ligo spadajo (seveda je predstavnikom iz nižjih tekmovanj potrebno vnaprej prebroditi zahtevne kvalifikacije), je motiv še toliko večji.

Slovensko nogometno pokalno tekmovanje

Slovenske pokalne razvade

Slovensko nogometno pokalno tekmo-vanje je v obdobju državne samostoj-nosti postreglo z raznovrstnim plesom številk. Sedem različnih zmagovalcev, enajst različnih finalistov, 27 finalnih dvobojev, odigranih v desetih različ-nih mestih in na enajstih štadionih (v Celju sta pozdravila finaliste pokala tako Skalna klet kot Arena Petrol) ... Le trikrat je v isti sezoni pokalni zma-govalec postal tudi državni prvak. Pokal je doslej največ veselja prinesel

v tabor Mariborčanov (pet naslovov) in Ljubljančanov (enega manj). Kmalu bi bila spisana »idilična« popotnica za sedemnajsto izvedbo velikega finala, ki bo znova združil ogromni želji ekip iz obeh največjih slovenskih mest, a bo tokrat za spremembo namesto Olimpi-je ljubljanske barve branil Interblock in se skušal že v svojem krstnem finalu dokopati do prve klubske trofeje.

Mariboru prvi naslovFinalna pokalna zgodba, vsaj, kar se tiče obdobja državne samostojnosti, je na slovenskih tleh ugledala luč daljne-ga 26. junija 1992. Takrat se je za Beži-gradom zbralo okrog 2.500 gledalcev,

V lanskem finalu Pokala Hervis so se lovorike veselili nogometaši FC Koper.

4

Mariborčani pa so po loteriji strelov z bele točke (redni del se je končal brez zadetkov) z zmago 4:3 preprečili več-nim »zeleno-belim« tekmecem iz Lju-bljane, da bi že v uvodni »samostojni« sezoni okusili sladkost dvojne krone. Odločilen zadetek z enajstih metrov je prispeval branilec »vijolic« Edin Hadžia-lagić. Zoran Varvodić v vratih Olimpije je bil nemočen, lovorika pa je nekoliko nepričakovano romala v mesto ob reki Dravi. Dve leti kasneje sta bila prvič na

sporedu dva finalna dvoboja. Tradicija je obveljala enajst let, pred tremi leti pa se je v vlogo začasnega slovenske-ga Wembleyja prelevila celjska Arena Petrol, ki bo četrtič zapored pozdravila junake pokalnega tekmovanja v torek, 13. maja. Takrat se bosta za 17. naslov v državni samostojnosti pomerila Inter-block in Maribor. Slednji bo z bližajočim se nastopom izenačil rekord Olimpije, ki se je uvrstila v finale že sedemkrat. Celje bo s sredino tekmo na vrhu pri-

zorišč prehitelo slovensko prestolnico, saj bo gostilo finalno tekmo sedmič. Padla bosta torej dva mejnika, vsaj, kar se tiče zgodovine finalnih tekem slo-venskega pokala.

Prekinjen niz MariborčanovS stoodstotnim iztržkom v finalu se lahko pohvalita le dve ekipi. Koper in Rudar Velenje, pri čemer velja izpo-staviti, da so »kanarčki«, za razliko od Velenjčanov, osvojili pokal dvakrat, za nameček pa še ubranili naslov. Ome-njeni dosežek je na začetku tretjega tisočletja uspel tudi »vrtnicam« iz Nove Gorice. Mariborčani so doslej zbrali največ pokalnih naslovov, pet. Če lani ne bi prepustili lovorike Koprčanom, bi ohranili impresiven niz neporaženosti v velikih finalih, tako pa so po petih vese-lih preizkušnjah prvič zapustili igrišče s sklonjenimi glavami. V finalu se je, vsaj povprečno gledano, dobro godilo tudi Olimpiji (štirje naslovi iz sedmih final) ter Gorici (dva iz treh). Največji osmo-ljenci stanujejo v Celju in Ajdovščini. Celjani so do neke mere delno zadovo-ljili navijače z enim naslovom (v finalu so sicer nastopili že petkrat), Primorje pa se je v drugi polovici devetdesetih letih trikrat zapored spotaknilo prav na zadnji stopnički.

Senzaciji iz Kidričevega in JesenicPresenečenja so sestavni del nepred-vidljivega pokalnega tekmovanja, ki za razliko od hierarhično zastavljenih prvenstev redno dopušča nastop tudi nižjeligašem. Na slovenskih tleh je doslej pokalni naslov še vedno osvojil klub z (vsaj takrat) aktualnim statusom

Prizorišča finalnih srečanjCelje

6 (3 x Skalna klet, 3 x Arena Petrol)

Ljubljana 6

Maribor 4

Ajdovščina 3

Murska Sobota 2

Nova Gorica 2

Velenje 1

Prevalje 1

Kidričevo 1

Dravograd 1

Koprčani prejemajo pokal iz rok generalnega sekretarja NZS Daneta Jošta.

NK Maribor je z lanskoletnim porazom v finalu Pokala Hervis prekinil niz neporaže-nosti.

5prvoligaša, najbližje senzacionalne-mu podvigu pa so bili pred šestimi leti nogometaši iz Kidričevega, ki pa so morali v finalu priznati premoč HiT Gorici. Slednja je v tekmovalni sezo-ni 2001/02 končala državno prven-stvo šele na četrtem mestu (prvak je bil Maribor), tako da je morebiten nastop drugoligaškega kluba Alumi-nij v evropskem tekmovanju padel v vodo. Polfinale pokalnega tekmova-nja, ki nosi zadnja tri leta uradni naslov pokal Hervis, je do sezone 1997/98 ostal rezerviran le za »prvokategorni-ke«, nato pa je uspel veliki met nogo-metašem Elana. Novomeščani, takrat predstavniki druge lige, so končali pot v polfinalu, omenjeni podvig ponovi-li še tri leta kasneje, v sezoni 1998/99 se je med štiri najboljše prebil Esote-ch Šmartno, pred štirimi leti pa so se z zlatimi črkami povsem nepričakovano v zgodovino pokalnega tekmovanja vpisali Jeseničani. Gorenjci so se uvrsti-li v polfinale, čeprav so končali sezono 2003/04 v 3. SNL – center (eni izmed štirih tretjeligaških tekmovanj) šele na tretjem mestu. Obdobje nižjeligaških polfinalistov zaključuje Nafta, ki se je do štirih najboljših prebila pred tremi leti, nato pa potrdila izvrstno formo še s priigrano vrnitvijo v prvoligaško dru-ščino. V zadnjih letih ostaja zaključek pokala Hervis zgolj v domeni najbolj-ših prvoligaških moštev.

Bozgo in Žnuderl kralja strelcevTu pa še ni konec zanimivosti, ki se tičejo zaključkov pokalnih tekmovanj. V sezoni 2002/03 se je Olimpija uvrsti-la v veliki zaključek brez polfinalnega boja, saj nogometaši finančno obubo-

žanega Korotana sploh niso stopili na zelenico. Na 27 različnih finalnih pokal-nih srečanjih (petkrat je bila odigrana le ena tekma, od tega štirikrat v Celju in enkrat v Ljubljani) je bil zabeležen največji obisk gledalcev 16. junija 1999 v Ljudskem vrtu. Srečanje med Mari-borom in SCT Olimpijo si je ogleda-lo okrog 6.000 ljubiteljev okroglega usnja, »vijoličasti« pa so si z zmago 2:0 na povratni tekmi (tudi prva v Ljubljani se je zaključila z njihovo zmago – 3:2) še drugič v klubski zgodovini priigrali dvojno krono. V Sloveniji so jo najprej osvojili Ljubljančani (1992/93), nato pa se je dvakrat preselila na Štajersko (1996/97 in 1998/99). Iz vrst sedemkra-tnih državnih prvakov sta tudi najboljša strelca finalnih dvobojev. Kliton Bozgo in Boštjan Žnuderl sta se po trikrat vpisala med strelce, dveh zadetkov pa se je v finalnih srečanjih razveselilo še osem nogometašev. Štirje izmed njih so zatresli mrežo v dveh različnih dre-sih. To so bili Dejan Djuranovič (Olim-pija in Maribor), Nedeljko Topić (Olim-pija in Mura), Patrik Ipavec (Primorje in Gorica) in kot zadnji, vsaj kronološko gledano, Anton Žlogar (Gorica in Olim-pija). Nobenemu igralcu, ki je kdajkoli odigral finalni dvoboj, še ni uspelo na eni tekmi doseči treh zadetkov. Dveh so se v 90 minutah veselili Živojin Vido-jevič (Rudar), Kliton Bozgo (Maribor), Senad Tiganj (Korotan), Aleš Puš (Gori-ca) in Boštjan Žnuderl (Maribor).

Sedem zadetkov v DravograduNajvišjo zmago v dosedanjih finalih, s 4:0, so dosegli nogometaši HiT Gori-ce (doma proti Aluminiju) in Maribora Pivovarne Laško (doma proti Koroški Dravograd), največ zadetkov pa je bilo doseženo na tekmi v Dravogradu, ko so Korošci po visokem porazu v Ljud-skem vrtu na povratnem srečanju vpi-sali »častno« zmago s 4:3. Kar se tiče trenerjev, bo strateg Maribora Branko Horjak že tretjič nastopil v finalu pokal-nega tekmovanja. Enkrat se je že vese-lil pokalnega naslova z »vijolicami«, z Aluminijem pa je pokleknil na zadnji oviri. Največkrat je nastopil v finalu Bojan Prašnikar – štirikrat in tudi osvojil največ naslovov (tri): dva z Mariborom, enega pa z Olimpijo. Trikrat je nastopil v finalu Hrvat Marin Kovačić (z Muro je osvojil pokal, s Primorjem pa dvakrat izgubil), po dvakrat pa pet trenerjev. Izmed njih sta ostala brez lovorik Miloš Šoškić (z Muro in Primorjem) ter Mari-jan Pušnik (s Celjem in Mariborom), s polovično uspešnostjo pa so prestali finalni preizkus Toni Tomažič (finale s Korotanom, naslov z Gorico), Pavel Pinni (naslov in finale z Gorico) ter Borut Jarc (finale s Celjem in naslov s Koprom).

Rok Plestenjak

Uspešnost nastopov v finaluklub

št. nastopov v finalu

št. osvojenih pokalov

Maribor 6 5

Olimpija 7 4

Gorica 3 2

Koper 2 2

Rudar 1 1

Mura 2 1

Celje 5 1

Dravograd 1 0

Korotan 1 0

Aluminij 1 0

Primorje 3 0

Akcija s finala Pokala Hervis 2006/07

6

1 Janez STRAJNAR Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 20. 4. 1971 Zadnji klub: Domžale

3 Suvad GRABUS Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 14. 12. 1981 Zadnji klub: Čelik Zenica (BiH)

4 Dejan GERIĆ Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 3. 5. 1988 Zadnji klub: Factor

5 Igor LAZIĆ Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 30. 10. 1979 Zadnji klub: Koper

6 Janez ZAVRL Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 25. 12. 1982 Zadnji klub: Brann Bergen (NOR)

7 Aleksandar RODIĆ Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 26. 12. 1979 Zadnji klub: Litex Lovech (BLG)

8 Ermin RAKOVIĆ Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 7. 9. 1977 Zadnji klub: Domžale

9 Martin PREGELJ Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 6. 5. 1977 Zadnji klub: Maribor

11 Rok ELSNER Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 25. 1. 1986 Zadnji klub: SV Wehen (NEM)

12 Ivan JOLIĆ Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 18. 5. 1980 Zadnji klub: Hapoel Tel Aviv (IZR)

13 Veselin KUZMANOVIĆ Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 1. 10. 1984 Zadnji klub: Leoben (AVS)

14 Zoran ZELJKOVIĆ Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 9. 5. 1980 Zadnji klub: Domžale

15 Darijan MATIĆ Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 28. 5. 1983 Zadnji klub: Spartak Nalchik (RUS)

16 Luka MAJCEN Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 25. 7. 1989 Zadnji klub: Factor

17 Krunoslav RENDULIĆ Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 26. 9. 1973 Zadnji klub: Rijeka (HRV)

19 Erik SALKIĆ Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 10. 4. 1987 Zadnji klub: Koper

20 Rok MARINIĆ Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 27. 7. 1983 Zadnji klub: Bela krajina

22 Matjaž ROZMAN Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 3. 1. 1987 Zadnji klub: Aluminij

23 Boštjan JELEČEVIČ Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 16. 3. 1985 Zadnji klub: Factor

24 Žan OSREDKAR Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 15. 7. 1986 Zadnji klub: Factor

27 Eric AKOTO Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 20. 7. 1980 Zadnji klub: GAK Graz (AVS)

29 Enes RUJOVIĆ Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 29. 5. 1989 Zadnji klub: Factor

33 Dejan GRABIČ Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 21. 9. 1980 Zadnji klub: Domžale

7

1 Marko RANILOVIČ Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 25. 11. 1986 Zadnji klub: matični klub

12 Marko PRIDIGAR Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 18. 5. 1985 Zadnji klub: matični klub

22 Miha BRATUŠEK Igralno mesto: vratar Datum rojstva: 14. 4. 1988 Zadnji klub: matični klub

15 Andraž BAJLEC Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 20. 1. 1988 Zadnji klub: matični klub

26 Dejan KORAT Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 13. 10. 1987 Zadnji klub: matični klub

3 Elvedin DŽINIČ Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 25. 8. 1985 Zadnji klub: matični klub

37 Lubomir KUBICA Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 10. 3. 1979 Zadnji klub: AS Terncina (SVK)

20 Miral SAMARDŽIĆ Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 17. 2. 1987 Zadnji klub: Triglav

23 Suad FILEKOVIČ Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 16. 09. 1978 Zadnji klub: Kirylya Sovyetov (RUS)

32 Uroš CELCER Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 7. 4. 1989 Zadnji klub: matični klub

5 Zdravko ŠARABA Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 15. 5. 1980 Zadnji klub: Željezničar (BiH)

21 Armin BAČINOVIČ Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 24. 10. 1989 Zadnji klub: matični klub

16 David TOMAŽIČ ŠERUGA Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 30. 4. 1986 Zadnji klub: matični klub

8 Dejan MEZGA Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 16. 7. 1985 Zadnji klub: Čakovec (HRV)

40 Dejan ŠKOLNIK Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 1. 1. 1989 Zadnji klub: matični klub

17 Klemen MEDVED Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 10. 11. 1988 Zadnji klub: matični klub

27 Marko POPOVIĆ Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 25. 8. 1982 Zadnji klub: Leotar Trebinje (SRB)

70 Nilton CARDOSO FERNANDES ROGERIO Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 7. 3. 1979 Zadnji klub: Ethnikos (CIP)

10 Rene MIHELIČ Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 5. 7. 1988 Zadnji klub: matični klub

29 Timotej DODLEK Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 23. 11. 1989 Zadnji klub: matični klub

33 Zoran PAVLOVIČ Igralno mesto: vezni Datum rojstva: 27. 6. 1976 Zadnji klub: Interblock

30 Dalibor VOLAŠ Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 27. 2. 1987 Zadnji klub: Koper

25 Gorazd ZAJC Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 28. 12. 1987 Zadnji klub: Siena (ITA)

11 Dragan JELIČ Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 27. 2. 1986 Zadnji klub: Caykur Rizespor (TUR)

9 Marcos MAGNO MORALES TAVARES Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 30. 3. 1984 Zadnji klub: Kedah (MAL)

24 Miha KOKOL Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 23. 11. 1989 Zadnji klub: matični klub

41 Rok MORSI Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 8. 2. 1989 Zadnji klub: matični klub

C M Y CM MY CY CMY K

9

V finalu Pokala Hervis se bosta v celjski Areni Petrol udarila Maribor in Interblock. Po devetih letih bomo tako znova priča ljubljansko-maribor-skemu obračunu v finalu pokalnega tekmovanja, ki zmagovalcu v naslednji sezoni prinaša uvrstitev v pokal evropske nogometne zveze. Pred odločilno tekmo smo se pogovarjali s strategoma obeh moštev, Brankom Horjakom in Draganom Skočićem, ki sta odgovarjala na enaka vprašanja.

Intervju Našega nogometa

Naj zmaga boljši

Kako ocenjujete sezono do tega tre-nutka - je za vas uspešna (neuspešna)? Zakaj tako menite?

Horjak: Do tega trenutka je sezono praktično nemogoče oceniti. Končni cilj kluba je vsem dobro znan. Vrni-tev na vrh slovenskega nogometa je dolgotrajen process. Pred začetkom sezone smo si, sicer v popolnoma dru-gi zasedbi, tako igralski kot strokovni, želeli uvrstitve v Evropo. Finale pokala je priložnost za izpolnitev tega cilja. Zgolj podatek, da sem tretji trener na klopi Maribora v tej sezoni, pove dovolj o tem, da ligaška sezona do tega tre-

nutka ni tekla po naših načrtih. Pred-vsem v lanskem letu smo izgubili pre-več točk, da bi se lahko enakovredno borili za najvišja mesta na prvenstveni razpredelnici.

Skočić: V primerjavi s prejšnjo sezono, ko smo si šele v dodatnih kvalifikacijah izborili obstanek v ligi, je letošnja vse-kakor uspešna. V tej sezoni je bil naš osnovni cilj afirmirati in stabilizirati Interblock v prvoligaški konkurenci in to nam je uspelo. Trenutno smo v boju za evropsko tekmovanje še na obeh frontah (prvenstvo in pokal), zato

mislim, da je to razlog zaradi česar sem lahko zadovoljen.

Kako ste razmišljali pred začetkom po-kalnega tekmovanja, v katerem ste se prebili do finala? Kakšen je bil vaš cilj v pokalu?

Horjak: Naš cilj pred začetkom vsakega pokalnega tekmovanja je vedno enak. Priti do konca. Dvigniti pokal. Petkrat nam je to uspelo, lani smo klonili na zadnji oviri.

Skočić: Moja filozofija v nogometu je taka, da se je vedno potrebno pripra-vljati iz tekme v tekmo. Mišljenja sem, da se je skozi pokalno tekmovanje najlažje prebiti do Evrope. Tudi moje izkušnje iz hrvaškega prvenstva so me vodile k takšnemu razmišljanju. Cilj v pokalnem tekmovanju pa je vedno priti do konca in to si želim seveda tudi tokrat.

Kdo od nasprotnikov, ki ste jih prema-gali na poti v finale, je bil za vas najtrši oreh in zakaj?

Horjak: Najtežji, pa gledam na to predvsem s psihološkega vidika, je bil

Stratega Interblocka in Maribora, Dragan Skočić in Branko Horjak, sta si enotna predvsem v enem: »V finalu naj zmaga boljši!«

10

dvoboj z Olimpijo. V Maribor se je vrnil vonj po pravem nogometnem obra-čunu, vsi pa vemo, da se na eni tek-mi v nogometu lahko zgodi marsikaj, tudi veliko presenečenja so možna, še posebej v pokalnem tekmovanju. Igral-ci so se tega zavedali in odigrali dobro tekmo, stadion pa je bil, kljub ne naj-bolj posrečenemu terminu - v sredo ob 14h - nabito poln. Enkratno. Prav zaradi dejstva, da je odločala ena tekma, to tekmo ocenjujem kot najtežjo, saj smo obe polfinalni tekmi proti Domžalam igrali praktično pred svojimi navijači.

Skočić: Kljub temu, da smo tekmo s Primorjem v osmini finala v svojo korist odločili šele po streljanju enajstme-trovk, mislim, da je bilo najtežje zago-tovo na obeh polfinalnih srečanjih. To trdim zaradi nasprotnika, ker menim, da je Koper res kvalitetno moštvo, seveda pa je šlo hkrati tudi za uvrstitev v finale.

Oba finalista Pokala Hervis imata v svojih vrstah nekaj zelo mladih in obe-tavnih fantov - bi želeli morda koga od nogometašev, ki igrajo pri vašem konkurentu, videti v svojem moštvu? In, seveda, zakaj bi ga želeli?

Skočić: Maribor ima nekaj zelo zanimi-vih in kakovostnih nogometašev, ven-dar jih ne bi rad posebej imenoval.

Horjak: Interblock je sestavil zelo dobro in neugodno ekipo. Nekateri igralci so že občutili, kako je igrati v vijoličasti majici. Veliko težje je igrati za Maribor kot katerikoli drugi klub v Slo-

veniji. Pričakovanja v javnosti in odzivi, tako v dobrem kot v slabem, se precej razlikujejo od drugih okolij. Prav zaradi tega ne bi mogel z gotovostjo reči, da bi kateri izmed mladih igralcev Inter-blocka v Mariboru takoj uspel. Treba pa je poudariti, da je delo v nogometni šoli Ježica, torej danes NK Interblock, vedno slovelo kot eno boljših v Slove-niji. Za prihodnost se torej ni bati.

Tekma se igra v Celju. Je to prednost za Maribor? Kako pomembni na tej tekmi bodo glasni navijači?

Horjak: Menim, da bodo navijači jezi-ček na naši strani. Celje je sicer enako oddaljeno od Maribora kot od Ljublja-ne, vsem pa je verjetno jasno, kdo bo imel boljšo podporo s tribun.

Skočić: Zadovoljen sem, da se bo tek-ma igrala v Celju, predvsem zaradi šta-diona in ambienta, ki bo tam prisoten. Navijači bodo vsekakor imeli pomemb-no vlogo, vendar moram reči, da me v podobnih primerih izjemno motivirajo polne tribune. Pri tem me nič ne moti, če so napolnjene pretežno z gostu-jočimi navijači. Želim pa si, da bi bilo na tekmi prisotnih čimveč navijačev iz Ljubljane, saj gre na koncu koncev za ljubljansko-mariborski finale.

Vsaka napaka se v finalu običajno drago plača. Kaj bo po vašem mnenju odločilo finale?

Skočić: Moram reči, da ni velikih razlik med ekipama, odločale bodo malen-kosti. Psihična stabilnost bo zagotovo najpomembnejši faktor. Tisti, ki bo psi-hološko trdnejši in bolje pripravljen, bo na koncu slavil.

Horjak: Vsaka napaka se na takšni tekmi res drago plača, kar ste pravilno ugotovili že sami. Opozoril bi le na dej-stvo, da moramo včasih klubi »plačeva-ti« za napake drugih. Ne morem mimo porazne izkušnje z aprilske tekme proti istemu nasprotniku. Takrat smo sicer izgubili, toda niso nas premagali lju-bljanski nogometaši.

Maribor je že sedmič v finalu pokalne-ga tekmovanja, v svoji vitrini pa ima 5 naslovov pokalnega zmagovalca. Za Interblock je to prva takšna velika

tekma v njegovi kratki zgodovini. Kaj to pomeni za vaš klub?

Horjak: Preteklost na finalni tekmi ne pomeni nič. Igralci obeh klubov imajo izkušnje s takšnimi tekmami. V prime-ru, da bomo priča korektnemu soje-nju, bo odločala večja želja po uspehu. Verjamem, da smo mi v tem primeru močnejši.

Skočić: Uvrstitev v finale je zagoto-vo velik uspeh za klub in je velikega pomena za klubske cilje v prihodnosti. V naši ekipi je veliko število nogometa-šev, ki so že osvajali podobne lovorike, pa tudi sam sem že okusil njeno slast, saj sem osvojil hrvaški pokal kot trener Rijeke. Zato bi lahko te izkušnje tehtni-co prevesile na našo stran.

Imate morda kakšno sporočilo za va-šega kolega na klopi konkurenta v fi-nalu?

Skočić: Upam, da bomo odigrali tek-mo, dostojno finalu Pokala Hervis, in naj zmaga boljši.

Horjak: Trenerja Skočića spoštujem. Dobro je pripravil ekipo Interblocka in jo skozi težak razpored pripeljal do finala Pokala Hervis, na zadnji tekmi pa naj zmaga boljši v danem trenutku.

Tomaž Klemenčič

Branko Horjak Dragan Skočić

11

Še pred leti so bili v našem širšem nogometnem okolju dobitniki priznanj za fair play deležni bolj pomilovanja kot spodbudnih besed. Danes je – vsaj v evropskem merilu – situacija ravno obratna. Odličnost na področju fair playa pa prinaša poleg ugleda celo finančne ugodnosti. Zakaj se v slovenskem nogometu tega dejstva mnogi še ne zavedajo?

Fair play

Kjer je fair play sinonim za odličnost

Prav v teh dneh se je v okviru Evrop-ske nogometne zveze zaključila še ena sezona točkovanja na področju fair playa. Enoten točkovni sistem omo-goča primerjavo dosežkov vseh čla-nic, ko gre za reprezentančne in klub-ske nastope na tekmovanjih v okviru UEFA. Ugotavljamo, da so bile tudi letos v ospredju skandinavske države - Norveška, Švedska, Finska, ob njih pa še nekatere evropske nogometne velesile: Anglija, Danska, Nemčija, Španija. Očitno jih stimulativna politi-ka evropske nogometne federacije na tem področju ni pustila ravnodušnih. Ne pozabimo, da prinaša nagrada za prvo uvrščeno državo neposredno povabilo najboljšemu klubu z nacio-nalne fair play lestvice na tekmovanje v okviru Pokala UEFA. Za dodatni dve prosti mesti pa se preko žreba potegu-jejo vse tiste države, katerih letni koe-ficient preseže 8,0 točk (izračunan je iz razmerja med številom doseženih fair play točk in odigranih tekem).

V norveškem državnem prvenstvu se je na področju fair playa najbolj izka-zal FC Rosenborg. Ker pa ta klub že nastopa v evropskih pokalih, bo name-sto njega dobil povabilo tisti norveški nogometni klub, ki dosega najvišjo mesto na njihovi fair play lestvici, pa se mu po športnem kriteriju ni uspelo uvrstiti v evropsko pokalno tekmova-nje. V angleškem prvoligaškem tekmo-vanju so trenutno na fair play lestvici v ospredju trije velikani: Manchester United, Tottenham in Liverpool. Oči-tno je v domovini nogometa še vedno pomembno, na kakšen način osvajaš točke, sicer bi se omenjeni klubi ne potegovali za prestižno mesto v fair play razvrstitvi.

Slovenija, ki se je predlani presenetlji-vo uvrstila na 9. mesto UEFA fair play lestvice in s tem celo v žreb za doda-tno prosto mesto v evropskem pokal-nem tekmovanju, je trenutno šele na 40. mestu. V tem rangu so tudi ostale države bivše Jugoslavije. Za malenkost

sta jo prehiteli tako Hrvaška kot Srbi-ja, za njo pa sta ostali BiH in Makedo-nija. Med razlogi za padec Slovenije po evropski fair play lestvici igrata pomembno vlogo nedisciplina na igrišču in neatraktivna igra, ki so jo v minulem obdobju prikazali tako A reprezentanti kakor tudi igralci v selekciji U-21. Po več kot petih letih je lani slovenski A reprezentant povsem po nepotrebnem prejel rdeči karton, igralec U-21 pa je bil poleg tega celo disciplinsko kaznovan s prepovedjo nastopa na treh tekmah!

Zdaj je še pravi čas, da se predvsem najbolj odgovorni za razvoj sloven-skega nogometa odločijo, po kateri poti naprej. Izvršni odbor NZS je pred kratkim potrdil nove selektorje mlajših reprezentančnih selekcij, ki bi si morali prizadevati tako za dosego rezultat-ske kot etične odličnosti. Bivši selektor Damir Rob je z reprezentanti selek-cije U-17 prav na osnovi fair play kri-terija dobil možnost sodelovanja na zaključnem turnirju za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Bilo bi škoda, če s tako nadarjenimi igralci ne bi nadalje-vali dela na podlagi že sprejetega pozi-tivnega sistema vrednot. Nov kvalifika-cijski ciklus za nastop na SP, v katerega jeseni vstopajo naši najboljši nogome-taši, pa bi moral biti zanje izziv tudi z vidika fair playa. Pa ne le zanje; enako tudi za strokovno vodstvo reprezen-tance in navijače.

Kako se določajo točke na fair play lestvici?Zlasti v slovenskih medijih se prepogo-sto ustvarja mnenje, da so edini dejav-nik za določanje vrstnega reda na fair play lestvici rumeni in rdeči kartoni, ki jih prejmejo igralci. A temu ni tako. Če podrobneje pogledamo strukturo NK Hit Gorica že vrsto let dokazuje, da je možno biti najboljši tudi na športni način.

12»Zapisnika tekmovanja za fair play«, ki ga izpolni delegat po vsaki uradni nogometni tekmi, potem lahko ugo-tovimo:

igralci so najpomembnejši, vendar 1. ne edini »zbiralci« fair play točk. Zanje veljajo kriteriji: A2, A3, A4, A6 ter v primeru disciplinskega postop-ka še B1 in B3;

velika odgovornost je tudi pri funk-2. cionarjih, ki s klopi za rezervne igral-ce spremljajo tekmo in pomembno vplivajo na njen potek. Zanje velja-jo kriteriji: A5, A7, A10 ter v primeru disciplinskega postopka še B2;

organizacijska kultura kluba, vključ-3. no z obnašanjem navijačev, predsta-vlja tretji, zelo pomemben dejavnik za osvajanje fair play točk, ki se izra-ža skozi kriterije: A8, A9, A11 ter v pri-meru disciplinskega postopka še B4, B5, B6 in B7;

ekipa, ki tekmo konča brez disciplin-4. skih kazni, dobi po kriteriju A1 boni-fikacijo treh (3) negativnih točk (v fair playu pomeni manj točk – boljši končni dosežek).

Tekmovalni oddelek na NZS na osno-vi vseh zbranih podatkov izračuna dosežene točke in sestavlja lestvico za vsako posamezno ligo. Redno so obja-vljene na spletni strani NZS. Pri tem moramo bralce opozoriti, da fair play lestvica praviloma »zaostaja« za rezul-tatsko lestvico vsaj za en krog. Razlog je v morebitnih disciplinskih postop-kih, ki jih po vsakem odigranem krogu razrešuje disciplinski sodnik. Njegove odločitve neposredno vplivajo na raz-vrstitev ekip na lestvici fair playa (krite-riji z oznako B).

Na spletnem portalu SIOL so med mnogimi zanimivimi podatki o 1. SNL Telekom v podpoglavju »statistika« na ogled tudi podatki o spoštovanju fair playa med najboljšimi slovenskimi eki-pami. S klikom na znak »FIFA fair play« naj bi se pojavila trenutna fair play lestvica, vendar temu ni vedno tako. Podatki so pogosto zastareli, včasih pa do njih dostop sploh ni možen! Le zakaj tako?

O fair play razvrstitvi ekip skoraj nikoli ne spregovorijo športni novinarji v TV in radijskih prispevkih. Tudi v posebni nogometni oddaji o prvoligaškem nogometu »Podaljšek« teh podat-kov ne zasledimo, saj kljub večkratnim

pogovorom z ustvarjalci oddaj do izvedbe še ni prišlo …

Pred slabimi petimi leti smo se v pri-spevku v reviji Naš nogomet javno vprašali: »Ali so podatki o fair playu sploh zanimivi za širšo nogometno javnost? In, če so, zakaj jih nihče ne predstavi v primerni obliki? Takšna in podobna vprašanja se nam vedno pogosteje zastavljajo, še zlasti ob ana-lizi nešportnih dogodkov na nogome-tnih igriščih in tribunah. Ko ugotavlja-mo razloge, ki so privedli do takšnih ravnanj, moramo priznati, da bi lahko mnoge od njih predvideli že na osno-vi podatkov z lestvic fair playa.« Bilo je nekoč, je danes kaj drugače?

Obstajajo tudi svetle izjeme. Med njimi velja omeniti NK Maribor, ki na doma-či spletni strani objavlja tudi »poseb-no« fair play lestvico; posebno zato, ker so točke na njej izračunane zgolj na osnovi podeljenih rumenih in rede-čih kartonov. Za pozorne spremljeval-ce domačega ligaškega dogajanja so zanimivi tudi podatki o razlogih dode-litve kartonov, ki so na omenjeni sple-tni strani povzeti po uradnih zapisnikih

tekem. Podatki bi lahko bili zanimivi tudi za trenerje pri načrtovanju takti-ke, saj lahko izluščijo podatke o načinu igre posamezne ekipe.

Kako »(ne) fair« so v slovenskih nogometnih klubih?Večletna primerjava podatkov o dose-ženih uvrstitvah na fair play lestvici nam omogoča ugotavljanje trendov (ne)uspešnosti posameznega kluba na področju strpnosti in fair playa. Zato smo podrobneje analizirali zadnje tri prvoligaške sezone in ugotovitve zbra-li v spodnji preglednici. Prav tako nas je zanimalo trenutno stanje na fair play lestvicah v ostalih ligah. S primerjavo dosežkov lahko dobimo dokaj verjeten odgovor na zgoraj zastavljeno vpraša-nje.

NK HIT Gorica že vrsto let dokazuje, da je možno biti najboljši tudi na športni način. Kot prvim v Sloveniji jim je uspe-lo osvojiti naslov državnega prvaka ob hkratni zmagi v točkovanju za fair play in to v naslednji sezoni še ponoviti.

Preglednica 1: Primerjava uvrstitev ekip na fair play lestvici v zadnjih treh sezonah 1. SNL

FP Sezona 2005/06 Sezona 2006/07 Sezona 2007/08*1. HIT Gorica (1.**) HIT Gorica (2.**) Drava (8.**)

2. Domžale (2.**) Primorje (5.**) HIT Gorica (4.**)

3. CMC Publikum (6.**) Domžale (1.**) Primorje (9.**)

4. Primorje (8.**) Interblock (9.**) Livar (10.**)

5. Anet Koper (3.**) Bela Krajina (10.**) Interblock (3.**)

6. Rudar (10.**) MIK CM Celje (7.**) Koper (2.**)

7. Nafta (7.**) Koper (6.**) Domžale (1.**)

8. Drava (5.**) Maribor (3.**) MIK CM Celje (7.**)

9. Bela Krajina (9.**) Drava (4.**) Maribor (5.**)

10. Maribor P. Laško (4.**) Nafta (8.**) Nafta (6.**)Legenda:* vrstni red klubov v točkovanju za fair play v sezoni 2007/08 po odigranem 30. krogu(**) doseženo mesto ekipe na rezultatski lestvici v posamezni sezoni (v sezoni 2007/08 po odigra-nem 31. krogu)

Preglednica 2: Primerjava uvrstitev najboljših petih ekip na fair play lestvici v kategorijah kadeti, mladinci in 2. SNL v sezoni 2007/08

FP Kadeti Mladinci 2. SNL1. Mura 05 (12.**) Triglav (5.**) Aluminij (4.**)

2. HIT Gorica (4.**) Aluminij (7.**) Bonifika (2.**)

3. Interblock (3.**) Bilje / Primorje (11.**) Rudar Velenje (1.**)

4. Triglav (5.**) Maribor (1.**) Krško (9.**)

5. Rudar Velenje (13.**) Rudar Velenje (9.**) Triglav (5.**)Legenda:(**) trenutni vrstni red klubov na rezultatski lestvici v sezoni 2007/08

13

Kljub zamenjavi trenerja in spremem-bam v igralskem kadru so tudi v leto-šnji sezoni ostali povsem pri vrhu fair play lestvice. V minulih dveh sezonah so jim uspešno sledili nogometaši NK Domžale, ki pa so se letos ob vodil-nem položaju med prvoligaši znašli v spodnjem delu fair play lestvice. Med »najbolj fair« slovenske prvoligaše spa-

da NK Primorje, ki se v zadnjih treh sezonah ni nikoli uvrstil slabše od 4. mesta na fair play lestvici.

Pozitivno presenečenje letošnje sezo-ne predstavlja NK Drava s Ptuja, ki se je praktično z dna fair play lestvice povz-pela na njen vrh. Veliko zaslug pri tem ima novi trener, ki je skupaj z upravo kluba in navijači omogočil predvsem

mlajšim igralcem, da se ob primernem pristopu postopoma uveljavijo tudi v rezultatskem smislu.

Popolnoma drugačen trend pa ugota-vljamo pri ekipi NK Maribor, kateri se v zadnjih sezonah ne uspe povzpeti višje od 8. mesta na fair play lestvici. Večkrat so k temu pripomogli prav najzvestej-ši mariborski navijači. V želji poma-gati svojemu klubu za vsako ceno so nemalokrat presegli mejo dovoljene-ga in klubu posledično naprtili tudi finan čne kazni. Prav mariborski primer predstavlja svojevrsten fenomen, saj ob izjemno sistematičnem delu z mla-dimi nogometaši tudi na področju fair playa kasneje v članski konkurenci ne uspejo žeti sadov tovrstnega dela.

Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je v Sloveniji kar nekaj nogometnih sredin, kjer poleg rezultatske naravnanosti dajejo pomembno težo tudi načinu, kako priti do tega rezultata. Razveseljiv je podatek, da obstaja kontinuiteta že od najmlajših starostnih kategorij pa vse do članske ekipe, ki nastopa bodisi v 2. ali celo v 1. SNL. Takšna »zdrava« nogometna okolja so v Kranju, Vele-nju, Kidričevem, Ajdovščini in, seveda, v Novi Gorici.

Namesto zaključkaZ dopolnjenim sistemom licencira-nja postaja kakovost, ki jo sooblikuje tudi odličnost na področju fair playa, odločilen dejavnik finančne stimulaci-je klubov s strani NZS. Postavlja pa se vprašanje, kdaj bodo tovrstni dosežki dobili še potrebno medijsko in spon-zorsko podporo?

Pa vendar … saj ni športa brez fair playa. Zato javno pozivam najodgo-vornejše v klubih, naj se odzovejo ponudbi UEFE, ki nagrajuje prav etično odličnost v nogometu. S tem načrtno dviguje ugled nogometa v javnosti, ki ga je ob različnih negativnih dogodkih, ki spremljajo sodoben nogomet, zelo težko vzdrževati. V neizprosni borbi za vedno manjšo finančno pogačo, ki je namenjena športu, ne pozabite na fair play!

dr. Stanislav Pinter

Namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play R Slovenije

Pozitivno presenečenje letošnje »fair play« sezone predstavlja NK Drava s Ptuja.

Akcija s tekme Drava - Koper

15

V začetku letošnjega leta je vedno nemirne vode mednarodnega nogometa še dodatno razburkala odločitev Športnega razsodišča v Lozani (Court of Arbitration for Sport ali CAS) v zvezi s prestopom škotskega nogometaša Andrewa Websterja iz škotskega kluba Hearts of Midlothian v angleški klub Wigan Athletic.

Pravo in nogomet

Primer Andrew Webster – vprašanje določanja odškodnine pri predčasni prekinitvi pogodbe

Povzetek dejanskega stanjaŠkotski nogometaš Andy Webster, rojen 23. aprila 1982, je marca 2001 podpisal pogodbo o igranju nogo-meta s škotskim klubom Hearts of Midlothian (v nadaljevanju Hearts), veljavno do 30. junija 2005. Webster se je izkazal kot resnična okrepitev in je zato 1. julija 2003 s klubom Hearts podaljšal pogodbo do 30. junija 2007. V obdobju od 2001 do 2006 je Web-ster postal stalni član prvega moštva Hearts in kasneje tudi stalni član škot-ske reprezentance. Približno leto in pol pred potekom pogodbe je klub ponu-dil Websterju novo pogodbo. Predlog ni zadovoljil igralčevih želja, zato v podaljšanje ni privolil. Od takrat dalje Webster ni več zaigral za prvo moštvo Hearts. Webster je 26. maja 2006 pisno obvestil Hearts o enostranski prekinitvi pogodbe zunaj zaščitnega obdobja v skladu s 17/3 členom FIFA Pravilnika o statusu in prestopih igralcev (Regu-lations for the Status and Transfer of Players, v nadaljevanju FIFA Pravilnik). V začetku avgusta 2006 je Webster podpisal triletno pogodbo s klubom Wigan Athletic (v nadaljevanju Wigan). Še istega dne je angleška nogometna zveza (FA) zaprosila za izdajo mednaro-dnega certifikata. Škotska nogometna zveza (SFA) je izdajo certifikata zavrnila z utemeljitvijo, da je igralec še vedno pogodbeno vezan na škotski klub. Ker se je bližal konec prestopnega roka, se je FA 18. avgusta 2006 obrnila na FIFA z namenom avtorizacije izdaje začasne registracije igralca za angleški klub.

SFA je 28. avgusta 2006 na poziv Fife odgovorila, da ne more izdati certifi-kata, ker je igralec še vedno pogodbe-no vezan na škotski klub. Komisija za status igralcev FIFA je 31. avgusta 2006 (zadnji dan prestopnega roka) angleški nogometni zvezi izdala dovoljenje, da začasno registrira igralca Websterja za klub Wigan.

Glede rešitve pogodbenega spora v zvezi z določitvijo višine odškodnine ob prestopu je Komisija za status igral-cev stranki napotila na arbitražo FIFA (Dispute Resolution Chamber).

Postopek pred arbitražo FIFAZaradi boljšega razumevanja zadeve navajam argumente, ki sta jih pred arbitražo navajali obe stranki. Svoje argumente je podal tudi Wigan, vendar za odločitev o višini odškodnine niso relevantni.

Stališče kluba Hearts 1) Novembra 2006 Hearts na FIFA

naslovi zahtevo za izplačilo odško-dnine v višini 5.037.311 GBP zaradi enostranske prekinitve pogodbe zoper Websterja, kakor tudi zoper Wigan zaradi napeljevanja k preki-nitvi pogodbe.

2) Tožnik prav tako zahteva prepo-ved nastopanja igralca na uradnih tekmah za obdobje dveh mesecev v skladu z določili FIFA Pravilnika o športnih sankcijah pri enostranski

prekinitvi pogodbe brez upraviče-nega razloga.

3) Športne sankcije v obliki prepovedi prestopnih dejavnosti za obdobje enega prestopnega roka se zahteva-jo tudi zoper Wigan zaradi domnev-nega napeljevanja igralca k prekini-tvi pogodbe.

4) Hearts tudi navaja, da je Webster obvestil klub o enostranski preki-nitvi pogodbe 26. maja 2006, torej zunaj 15-dnevnega roka, določene-ga v FIFA Pravilniku.

5) Odškodnina, ki jo zahteva Hearts, je določena na podlagi:

izgube možnosti prejema odško-•dnine pri prestopu igralca,

preostale vrednosti pogodbe,•

razlike med višino plače pri novem •in starem klubu,

komercialne izgube,•

stroškov postopka.•

Stališče igralca Websterja1) V začetku leta 2006 je klub igral-

ca silil k podaljšanju pogodbe pod pogoji, ki zanj niso bili sprejemljivi.

2) Zaradi zavrnitve obnovitve pogod-be je bil v februarju 2006 odstranjen iz ekipe.

3) Igralec posledično meni, da ima ute-meljen pravni razlog in utemeljen športni razlog za prekinitev pogod-be.

4) Pogodba je bila s strani igralca eno-stransko prekinjena zunaj zaščitne-ga obdobja v skladu s 17/3 členom FIFA Pravilnika.

5) V primeru, da bo igralcu naložena obveznost plačila odškodnine, mora biti znesek odškodnine omejen na preostalo vrednost pogodbe.

Stališče arbitraže FIFAPo pregledu prejete dokumentacije je arbitraža FIFA podala naslednje ugoto-vitve:

1) Pogodba med klubom Hearts in igralcem Websterjem je bila obno-vljena 1. julija 2003.

2) Zadnja tekma škotske lige v sezoni 2005/2006 je bila odigrana 7. maja 2006.

3) Do prekinitve pogodbe je prišlo 26. maja 2006, torej zunaj t. i. zaščitnega obdobja, vendar obvestilo klubu ni

16bilo podano v 15-dnevnem roku, kot je določeno v FIFA Pravilniku.

4) Arbitraža poudarja primat načela pogodbene stabilnosti, ki predsta-vlja okostje sporazuma med FIFA/UEFA in Evropsko Komisijo in je inkorporirano v FIFA Pravilnik (izdaja 2005).

5) Odškodnina za prekinitev pogodbe prisojena oškodovani stranki (klub ali igralec), predstavlja svarilo in pomaga ohranjati načelo pogodbe-ne stabilnosti.

6) V zvezi z višino odškodnine arbitraža ugotavlja, da kriteriji, ki so zapisani v 17. členu FIFA Pravilnika, niso taksa-tivno določeni.

7) Vsak primer pred arbitražo se obrav-nava glede na bistvene značilnosti primera.

8) Arbitraža ima možnost odločanja po načelih pravičnosti (»ex aequo et bono«), kjer je to primerno.

9) Arbitraža pri določanju odškodnine v skladu s pravili FIFA ni omejena z omejujočimi dejavniki (»any other objective criteria«).

10) Arbitraža je mnenja, da ome-jevanje pri določitvi odškodnine za prekinitev pogodbe na preostalo vrednost pogodbe:

ni v skladu z dosedanjo prakso •arbitraže,

lahko ogrozi načelo pogodbene •stabilnosti,

pravico oškodovane stranke, da •dobi odškodnino, zoži na golo matematično formulo.

Povzetek odločitve arbitraže FIFA1) Pogodba med klubom Hearts in

igralcem Websterjem je bila preki-njena brez utemeljenega pravnega razloga zunaj zaščitnega obdobja.

2) Igralec Webster mora klubu Hearts plačati odškodnino v višini 625.000 GBP.

3) Angleški klub Wigan je solidarno odgovoren za plačilo odškodnine.

4) Igralcu se zaradi prepoznega obve-stila klubu Hearts o prekinitvi pogodbe (zunaj 15-dnevnega roka od zadnje tekme v prvenstvu) nalo-ži športna sankcija v višini prepove-di nastopanja na uradnih tekmah za novi klub v višini 2 tednov.

5) Klubu Wigan se ne naložijo športne sankcije zaradi očitanega napeljeva-nja k prekinitvi pogodbe.

Jedro spora med klubom Hearts in nogometašem Websterjem je vpraša-nje uporabe in interpretacije 17. člena FIFA Pravilnika, ki določa posledice prekinitve pogodbe brez opravičljive-ga razloga. Zaradi razumevanja pro-blematike navajam prvi odstavek tega člena, ki podrobneje določa način določanja odškodnine:

Člen 17 (1). – Posledice prekinitve pogodbe brez opravičljivega razlo-ga

V vseh primerih stranka, ki prekine pogodbo, plača odškodnino. V skladu z določbo 20. člena in Aneksa 4, ki urejata odškodnino za tren-ing in, če ni s pogodbo predvideno drugače, se odškodnina za prekinitev izračuna upoštevajoč zakonodajo relevantne države, specifičnost športa in vse ostale objektivne kri-terije. Ti kriteriji vključujejo zlasti: povračila ter vse druge ugodnosti, ki po obstoječi pogodbi pripadajo igralcu in/ali novi pogodbi, preostali čas veljavnosti obstoječe pogodbe do maksimalno pet let, članarine in stroški, ki jih je nekdanji klub plačal ali imel (ki se amortizirajo skozi čas trajanja pogodbe), in, ali je do pre-kinitve pogodbe prišlo v zaščitnem obdobju.

Odločitev CASCAS je konec januarja 2008 sprejel odločitev, s katero razveljavlja pred-hodno odločitev arbitraže FIFA, in na

novo določil znesek, katerega je klubu Hearts dolžan izplačati Webster zaradi predčasne prekinitve pogodbe. Razso-dišče je klubu Hearts prisodilo 150.000 GBP in tako naredilo bistven razkorak v primerjavi z odločitvijo FIFA. V zvezi z višino odškodnine je CAS upošte-val samo kriterij preostale vrednosti pogodbe in nobenega drugega krite-rija, ki jih navaja FIFA Pravilnik v 17/1 členu!

ZaključekPotrebno je poudariti, da gre v priču-jočem primeru za konkretno odločitev CAS in da FIFA Pravilnik ostaja nespre-menjen. Ne gre torej za noben »Web-sterjev zakon«, temveč za precedens, ki utegne bistveno vplivati na razme-re na nogometnem trgu. Treba bo počakati na nadaljnje korake, ki jih je svetovna nogometna organizacija že napovedala. Prav tako bo treba poča-kati na nadaljnjo prakso CAS in šele nato se bo pokazalo, ali smo res doča-kali novo »revolucionarno« odločitev, ki zadeva določanje višine odškodnin pri prestopih.

V vsakem primeru pa je moč ugoto-viti, da je CAS prišel do svoje odloči-tve v navedenem primeru prekinitve pogodbe brez opravičljivega pravnega razloga ob naslednjih dveh pogojih:

prekinitev pogodbe je bila podana •zunaj zaščitnega obdobja,

pogodba med igralcem in klubom •ni določala višine odškodnine v primeru enostranske prekinitve pogodbe s strani igralca.

Odločitev v primeru Webster bo po vsej verjetnosti spremenila politiko klubov v zvezi s pogodbami, ki jih sklepajo z igralci. Po drugi strani bodo tudi igral-ci in njihovi zastopniki iskali možnost lažjega prehajanja med klubi, tako da je ravnotežje, ki se v današnjem nogo-metnem poslu le stežka ohranja, moč-no načeto.

Mladen Čičmir

17

Nogometne tekme so v Sloveniji, še bolj pa drugje po svetu, izredno zanimiv športni dogodek za medije, posebej elektronske, ki si z njihovo pomočjo gradijo lojalno bazo porabnikov. Zato so predvsem televizijske hiše eksklu-zivne pravice za prenose t.i. premijskih nogometnih dogodkov, kot so v sve-tu svetovno in evropsko prvenstvo, tekme Lige prvakov in tekme zahodno-evropskih prvenstev, v Sloveniji pa predvsem tekme slovenske nogometne reprezentance, zaključni dvoboji Pokala Hervis in derbiji prve lige Telekom Slovenije, pripravljene plačati precejšnje vsote denarja.

Marketing NZS

Aktivnejše upravljanje z medijskimi pravicami NZS

Tudi NZS je v preteklosti približno četrtino svojega proračuna polnila iz naslova prodaje televizijskih pravic v države, od koder so prihajali največji nasprotniki slovenske A reprezentan-ce. Dolgoročna pogodba z nemško agencijo Sportfive je predvidevala različno visoke zneske za različno atraktivne nasprotnike, predvsem tiste iz držav zahodne Evrope, prav tako so Nemci upravljali z medijskimi pravicami v Sloveniji. Pomanjkljivosti tako zastavljenega sodelovanja so se pokazale po žrebu kvalifikacijskih skupin za EURO 2008 in še posebej za SP 2010, ko Slovenija ni oziroma ne bo gostila reprezentanc iz skupine petih marketinško najbolj donosnih držav (Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Španija). Prav tako se je izkazalo za izredno problematično pomanjkanje vsakršnega nadzora na domačem, slovenskem medijskem trgu.

Posledica nastalih razmer je bila, da smo na NZS sprejeli novo strategijo trženja medijskih pravic, ki pa bi jo lahko uveljavljali šele od l. 2010, tj. od preteka zadnje dolgoročne pogodbe. Na srečo smo izkoristili izjemno kon-kurenčno situacijo na trgu medijskih pravic za tekme evropskih reprezen-tanc, ki se kaže v interesu konkurenč-nih agencij za trženje marketinških pravic, tako da smo uspeli po naših in zamislih najetega angleškega sveto-valca podaljšati pogodbo s Sportfive do leta 2014 in izboljšati tudi pogoje za ciklus kvalifikacij za SP 2010. V pra-ksi bo to pomenilo troje, in sicer bo v prvi vrsti NZS iz naslova prodaje medijskih pravic v tujini v naslednjih

šestih letih dobila precej konstantne letne zneske, ki ji bodo omogočili lažje načrtovanje proračuna in ohranjanje oziroma povečevanje obsega zasta-vljenih programov v zvezi z razvojem nogometne igre v Sloveniji.

Drugi, prav tako pomemben rezultat omenjenih pogajanj, bo samostojno trženje vseh pravic v Sloveniji. V teoriji bo to pomenilo precej bolj integrira-no upravljanje z medijskimi, sponzor-skimi in drugimi tržnimi potenciali v povezavi s tekmami v organizaciji NZS, v praksi pa lahko slovenske medijske hiše v kratkem pričakujejo razpis za nakup pravic do neposrednih preno-sov tekem A reprezentance v obdobju do SP 2010. Pričakovati je, da bo raz-pis vključeval tudi nekaj tekem dru-gih reprezentanc (npr. U21) in Pokala Hervis, predvsem pa, da bo upošteval spremembe v medijskem okolju in tako vseboval pravice do predvajanja povzetkov tekem na vedno bolj aktu-alnih internetni in mobilni platformi. NZS si bo po zgledu tržno naravna-nih lastnikov medijskih pravic gotovo želela zadržati pravice do sponzorstva neposrednih prenosov, saj se je v pre-teklosti dogajalo, da so bili televizijski sponzorji in drugi agresivni televizijski oglaševalci prepoznani kot sponzorji reprezentance. Prav tako bo potrebno s prenovljeno grafiko ter uvodnimi in zaključnimi špicami podpreti grajenje lani prenovljene blagovne znamke NZS, od glavnega medijskega par-tnerja pa si NZS obeta tudi aktivno vlogo pri promociji njenih tekem in posledično obisku le-teh. V zameno bo glavni medijski partner poleg pra-

vic do neposrednih prenosov dobil tudi status medijskega sponzorja s privilegiranim dostopom do vsebin in članov reprezentance, kakor tudi izpostavljenost na panojih ob igrišču, poslovne vstopnice in druge sponzor-ske bonitete.

Nazadnje bo NZS na svojih tekmah prevzela nadzor tudi nad oglaševa-njem ob igrišču, kar bo pomenilo, da bomo na slovenskem delu oglasnih panojev ob igrišču lahko opazili pred-vsem sponzorje in komercialne par-tnerje NZS. Glede na to, da bo naša reprezentanca v naslednjem obdobju v Sloveniji igrala proti reprezentan-cam, kot so Hrvaška, Slovaška, Češka in Poljska, na trgih katerih deluje kar nekaj pomembnih slovenskih podjetij, si lahko NZS obeta nekaj novih komer-cialnih partnerjev. Slednji bodo glede na novo zasnovo prodaje medijskih pravic deležni tudi oglasnega prosto-ra v sponzorskih paketih ob televizij-skih prenosih. Seveda pa bodo spon-zorji na prej omenjene nasprotnike tudi v prihodnosti gledali predvsem s tekmovalnega vidika, saj so uspehi naše reprezentance na igrišču tudi v poslovnem oddelku NZS vseeno naj-višje na lestvici želja.

mag. Uroš Stanič

TV stolp v Domžalah.

18

Prijateljska tekma

Slovenija : Danska 1:2Datum: 6. 2. 2008 ob 20.00

Stadion: Športni park – Nova GoricaSodniki:

Thorsten Kinhofer, Detlef Scheppe, Mark Borsch (vsi Nemčija)Matej Jug (Slovenija)

Gledalcev: 2000

DANSKA 1 Thomas Sorensen 2 Christian Poulsen 3 Ulrik Laursen 4 Per Kroldrup 5 Chris Sorensen 6 William Kvist Jorgensen 7 Daniel Jensen 8 Nicklas Bendtner 9 Jon Dahl Tomasson10 Martin Jorgensen11 Dennis Rommedahl

12 Anders Moller Christensen13 Leon Andreasen14 Thomas Rasmussen15 Niki Zimling16 Stephan Andersen17 Kenneth Perez18 Mikkel Beckmann

SLOVENIJA 1 Samir Handanovič21 Mišo Brečko20 Branko Ilič 5 Boštjan Cesar 6 Mitja Mörec19 Andraž Kirm16 Anton Žlogar14 Amer Jukan 8 Mirnes Šišič18 Valter Birsa11 Milivoje Novakovič

12 Sašo Fornezzi 4 Matej Mavrič 3 Aleš Kokot 7 Luka Žinko 9 Dejan Rusič10 Dalibor Stevanovič17 Klemen Lavrič

StreleciDanska Min.0:1 Thomasson 30'1:2 Bendtner 62'Slovenija Min.1:1 Novakovič 38'

OpominjaniSlovenija Min.Šišič 60'Stevanovič 73'

Menjave – SlovenijaIgralec Min. Jukan 55' Stevanovič Cesar 56' Mavrič Šišič 75' Rusič Žlogar 77 Žinko Ilič 85' Kokot Birsa 85' Lavrič

Menjave – DanskaIgralec Min. Sorensen C. 46' Rasmussen Poulsen 46' Andreasen Tomasson 46' Perez Jensen 65' Zimling Jorgensen 72' Beckmann

19

Prijateljska tekma

Madžarska : Slovenija 0:1Datum: 26. 3. 2008 ob 18.00

Stadion: ZTE Arena - Zalaegerszeg

Sodniki:Stefan Messner, Klaus Strasser, Andreas Kollegger (vsi Avstrija)

Farkas Balasz (Madžarska)

Gledalcev: 10.000

MADŽARSKA 1 Marton Fulop 5 Zoltan Szelesi 3 Krisztian Timar 4 Roland Juhasz 6 Vilmos Vanczak 7 Laszlo Zsidai 2 Adam Vass 8 Daniel Tozser11 Szabolcs Huszti10 Akos Buzsaky 9 Tamas Priskin

12 Szabolcs Balajcza13 Istvan Ferenczi14 Krisztian Vandoz15 Csaba Csizmadia16 Peter Orosz17 Tibor Tsiza18 Vasko Tamas

SLOVENIJA 1 Samir Handanovič 3 Mišo Brečko15 Bojan Jokič 4 Marko Šuler 6 Mitja Mörec18 Valter Birsa16 Anton Žlogar10 Dalibor Stevanovič19 Andraž Kirm 8 Mirnes Šišič11 Milivoje Novakovič12 Sašo Fornezzi14 Zlatko Dedič

5 Luka Elsner 9 Tim Matavž13 Darijan Matič 2 Amer Jukan20 Branko Ilič

StrelecSlovenija Min.0:1 Šišič 59’

OpominjaniSlovenija Min.Brečko 60’

Menjave – MadžarskaIgralec Min. Zsidai 38' Tsiza Buzsaky 46' Ferenczi Priskin 63' Orosz Tozser 74' Vandoz Vass 80' Csizmadia

Menjave – SlovenijaIgralec Min. Birsa 53' Jukan Brečko 70' Ilič Novakovič 77' Dedič Kirm 89' Matič

21

Slovenska kadetska reprezentanca še nikoli ni bila tako blizu uvrstitve na evropsko prvenstvo osmih najboljših ekip kot letos. Naša reprezentanca je v drugem krogu kvalifikacij, ki so med 16. in 23. marcem 2008 potekale v Belfastu na Severnem Irskem, nastopala v 5. skupini skupaj z Walesom, Škotsko in domačini Severno Irsko. Za odhod na evropsko prvenstvo v Turčijo bi jim na zadnji tekmi proti Škotski zadostovala le zmaga, toda ni jim uspelo.

Reprezentanca U-17

Sanje so bile blizu

Slovensko reprezentanco so sesta-vljali igralci: Izidor Balažič, Nik Cimprič Haris Vučkič, Adnan Bešić (NK Domža-le), Matija Širok, Matija Šuligoj, Sandi Arčon, Damir Čehić (ND Gorica), Boban Jovič, Antonio Delamea Mlinar (NK Alu-minij), Miha Korošec, Rade Jovanović (NK Simer Šampion), Jure Ikić (NK CMC Celje), Dominik Domej (NK Dinamo Zagreb), Aleksander Zukič (NK Inter-block), Robert Berič (NK Krško), Mitja Novinič (AC Milan) in Jure Bračko (TSC München 1860) ter strokovno vodstvo: Damir Rob, selektor, Miloš Kostić, tre-ner, Drago Kondič, trener vratarjev, Damjan Birtič, zdravnik, Erik Furlan, fizi-oterapevt, Aleks Štulfa, tehnični vodja in Ivan Simič, vodja delegacije.

Dobra igraPrvo tekmo, ki si jo je ogledalo 100 gle-dalcev, smo odigrali v ponedeljek, 17. marca 2008, z ekipo Walesa. Tekma se je odigrala na igrišču Murneview park, v 40 km oddaljenem Lurganu.

Naša reprezentanca je že na prvi tek-mi pokazala, da ve, kaj hoče, ter da jo zanima samo eno: čim prej doseči zadetek. Z zelo dobro in kolektivno igro so nenehno ogrožali nasprotniko-vega vratarja. Igralci Walesa so našega vratarja ogrozili prvič šele v 32. minuti. Tik pred koncem prvega polčasa je slo-venska reprezentanca imela najlepšo priložnost na tekmi, toda strel Bešiča je vratar s težavo ubranil in žogo odbil v kot. Po izvedenem kotu, gneči v kazen-skem prostoru nasprotnika in strelu na vrata Walesa so naši igralci dvignili roke v zrak in se veselili zadetka, saj je po njihovem prepričanju žoga za pol metra prešla golovo črto. Žal, glavni in stranski sodnik nista bila istega mne-nja.

V drugem polčasu, v 52. minuti, so naši igralci končno dosegli zadetek. Po stre-

lu Bračka s 16-ih metrov je nasprotni-kov vratar le na kratko odbil žogo do Bešiča, kateremu ni bilo težko doseči zadetek. Žal je bilo naše veselje krat-kotrajno, saj so igralci Walesa izenačili v 68. minuti, ko je Stephens s strelom z 20-ih metrov z desne strani neubran-ljivo, tik ob vratnici, zadel nasprotni (dolgi) kot naših vrat.

Kljub prejetemu zadetku so naši igral-ci nadaljevali z nenehnimi napadi in v 72. minuti je Arčon, po zelo lepi akciji, z glavo zadel vratnico. Kljub temu da so naši reprezentanti do konca tekme le še stopnjevali napade, jim ni uspelo doseči zmagovitega zadetka.

Fantastična igra in zmagaDrugo tekmo je naša reprezentanca odigrala s Severno Irsko v sredo, 19. marca 2008, na igrišču The Showgro-unds, v 95 km oddaljenem Newryju.

Na tej tekmi, ki me je presenetila v vseh pogledih, so naši reprezentanti pokazali, kako se igra in bori za bar-ve naše reprezentance. To je bila tek-ma do zadnjega atoma moči, v kateri so naši fantje ves čas držali vse niti v svojih rokah. Toliko borbenosti, toliko medsebojnega vzpodbujanja, toliko podpore s klopi nismo videli že dolgo. Cela ekipa je dihala kot eden in zaradi tega uspeh ni mogel izostati.

Že od prve minute so naši igralci začeli z zelo ofenzivno igro in že v 3. minuti povedli z 1:0. Gol je dosegel Jure Brač-ko, ki je s 16-ih metrov odločil za strel na vrata Severne Irske. Žoga je na poti proti golu zadela nasprotnega igral-ca ter spremenila smer, tako da je šel vratar v eno stran, žoga pa v drugo. Veselje naših fantov je bilo neizmerno. Zadetek jim je dal še dodatnih moči, tako da je bilo v 10. minuti že 2:0. Zade-

tek je dosegel Haris Vučkič, ki je izvajal prosti strel z desne strane, približno pet metrov od roba igrišča in približno 35 metrov od vrat Severne Irske. Žoga je v dolgem loku letela proti vratom nasprotnika. V trenutku, ko je bila žoga že v šestnajstmetrskem prostoru, je v prostor utekel Aleksander Zukič, ki je zmedel nasprotnega vratarja, tako da je žoga letela mimo presenečenega vratarja in končala v mreži. Stadion je obmolknil, slovenska reprezentanca pa se je v desetih minutah veselila že drugič.

Tudi v nadaljevanju, kljub vodstvu, je bila igra slovenske reprezentance vse boljša. V celem prvem polčasu praktič-no ni bilo izgubljene žoge, če pa je že bila, so jo naši z borbenostjo pridobili nazaj.

V 28. minuti pa šok za našo reprezen-tanco. Sodnik je zaradi lažjega prekr-ška nad igralcem Severne Irske dosodil enajstmetrovko. Najstrožjo kazen je izvajal Jordan Hughes, igralec Port-smoutha. Na drugi strani v vratih pa naš Izidor Balažič iz NK Domžale. To je bil trenutek resnice, ko se je odločalo o tem, kakšno bo nadaljevanje tekme. To je bil dvoboj med vratarjem in strel-cem, dvoboj Domžale : Portsmouth. Igralca sta si strmela v oči, stadion je obnemel, sledil je zalet, strel in šok za Severne Irce. Naš vratar se je rutinirano vrgel v pravo stran in ujel žogo. Veliko veselje na slovenski klopi, veliko vese-lje med našimi igralci in veliko vese-lje med maloštevilnimi slovenskimi navijači na tribuni. Še posebej sta bila navdušena športni direktor Domžal Nenad Protega in vodja domžalskega mladinskega nogometnega centra Miha Kebe, ki sta prišla vzpodbujat našo reprezentanco.

Tudi v drugem polčasu so naši igralci prikazali fantastično igro in veliko bor-benost. Več ali manj je bilo vsem jasno, da bo naša reprezentanca zmagala. Severni Irci so morali priznati, sloven-ska reprezentanca je na Otoku igrala angleški nogomet.

Takoj za tem, ko je sodnik odpiskal konec tekme, se je začelo veselje slo-venske reprezentance, veselje, kakr-šnega nismo videli od uvrstitve članske reprezentance na svetovno prvenstvo, veselje, kakršnega si želimo videti čim večkrat. Igralci se v tistem trenutku verjetno še niso zavedali, kako blizu so njihove sanje, sanje, da se uvrstijo

22na evropsko prvenstvo, da se uvrstijo med osem najboljših reprezentanc v Evropi.

Pred njimi je ostala le še ena ovira – Škotska. O svoji usodi so odločali sami, toda, da bi uresničili svoje sanje, so morali zmagati, kajti le zmaga bi jih peljala v Turčijo, le zmaga bi jih pope-ljala v zgodovino slovenskega nogo-meta.

Sanje se niso uresničileTretjo tekmo, proti reprezentanci Škot-ske, je naša reprezentanca odigrala v soboto, 22. marca 2008, na istem igri-šču kot tekmo s Severno Irsko, le da si je tokratno tekmo v hudem mrazu ogledalo le 35 gledalcev.

Tudi to tekmo je naša reprezentanca začela zelo napadalno in v prvih petih minutah imela tri velike priložnosti. Toda Berič dvakrat in Vučkič enkrat nista bila natančna. Škoda, kajti lahko bi povedli s 3:0 in kvalifikacije bi bile najverjetneje zaključene. Kljub začetni smoli so naši fantje še naprej igrali zelo dobro in sredi prvega polčasa dobili

novo priložnost. Vučkič je streljal proti vratom Škotske, toda tik pred golovo črto je žogo izbil njihov obrambni igra-lec. Tekma je postajala vse bolj napeta. Škotski reprezentanci je ustrezal tre-nutni rezultat, naši pa so želeli doseči zadetek. Deset minut pred koncem tekme je imela naša reprezentanca še zadnjo veliko priložnost. Čehič je zadel prečko, odbito žogo pa je Berič z glavo usmeril v vratarjev levi zgornji kot. Vra-tar jo je z zadnjimi močmi ujel. In kot zmeraj, je tudi na tej tekmi obveljalo staro nogometno pravilo, če ne dose-žeš zadetka, ga prejmeš. Štiri minute pred koncem tekme šok za našo repre-zentanco. Škotski igralec John Fleck se je odločil za strel z 20-tih metrov in je tik ob vratnici zadel levi spodnji vratar-jev kot. 1:0 za Škotsko. Kmalu za tem je sledil zadnji pisk sodnika. Na eni strani se je začelo veliko slavje Škotov, ki so se uvrstili na evropsko prvenstvo, na dru-gi strani pa velika žalost naših igralcev, trenerjev in funkcionarjev. Solze sre-če po tekmi s Severno Irsko so tokrat zamenjale solze žalosti. Toda tudi to je nogomet.

Ekipa, ki veliko obetaKljub temu da se jim ni uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo, menim, da je to ena boljših generacij igralcev, in storiti moramo vse, da jim omogočimo čim boljše pogoje dela ter jih pripravimo za igranje v starejših selekcijah. Neka-teri izmed njih bodo v bodočnosti prav gotovo nosilci igre članske reprezen-tance, ki bi se lahko ponovno uvrstila na evropsko ali svetovno prvenstvo ter v Sloveniji spet povzročila nogometno evforijo. Ivan Simič

Rezultati tekem:1. krogSeverna Irska : Škotska 1 : 3 (0 : 3)Wales : Slovenija 1 : 1 (0 : 0)2. krogWales : Škotska 0 : 1 (0 : 1)Severna Irska : Slovenija 0 : 2 (0 : 2)3. krogSlovenija : Škotska 0 : 1 (0 : 0)Severna Irska : Wales 1: 3 (0 : 2)

Končna lestvica:1. ŠKOTSKA 3 3 0 0 5 : 1 92. WALES 3 1 1 1 4 : 3 43. SLOVENIJA 3 1 1 1 3 : 2 44. SEV. IRSKA 3 0 0 3 2 : 6 0

Trenerji imajo zelo zahtevno nalogo. So vzor mladim nogometašem in imajo neposreden vpliv na njihov razvoj. Imajo odgovornost, ki se je pogosto ne zavedajo.

Trenerji

Delo trenerja mlajših selekcij

Na grobo lahko trenerje delimo v dve skupini. V prvo skupino sodijo trenerji, ki jih zanima samo rezultat in njihova lastna promocija, v drugo pa trenerji, katerih delo je vidno tudi še desetletje po tem, ko je rezultat že davno poza-bljen, njihovi varovanci pa igrajo vidno vlogo v različnih klubih oziroma repre-zentancah.

Trenerji mlajših selekcij bi morali poleg samega trenažnega procesa usmeriti svojo pozornost tudi na druge stvari, ki včasih delujejo tako nepomembno, vendar pri mladih nogometaših prav gotovo pustijo določen pečat.

Samozavest, ki jo mnogokrat pogreša-mo pri članskih selekcijah, je potrebno graditi že pri mlajših nogometaših.

Prevečkrat se namreč zgodi, da tre-nerji zatrejo »preveč« samozavestnega igralca, največkrat samo zato, da ima-jo mir in popolno kontrolo nad njim. Vsak športnik, ki se aktivno ukvarja s športom, nam lahko pove, da je samo-zavest zelo pomembna komponenta pri njegovem delu, in izguba le-te je nekaj, česar si prav gotovo nihče ne želi. Trener pa je oseba, ki lahko v veliki meri vpliva na to tako, da neprestano bodri svoje igralce in jih spodbuja v najzahtevnejših situacijah, ko sami ne najdejo prave rešitve.

Mladi nogometaši od svojega trenerja zahtevajo odkrit in pošten odnos. Zato je komunikacija med trenerjem in igral-ci zelo pomembna. Stvari, ki zadevajo

celotno ekipo, je najbolje takoj pred-staviti vsem. S posameznikom pa je potrebno narediti sestanek posebej ali s starši in tako odprte zadeve reševati takoj, da ne prerastejo v zamere.

Ni vsak igralec motiviran enako. Neka-tere kar razganja od želje po napre-dovanju. Drugi potrebujejo več spod-bude in stalnega priganjanja trenerja, spet tretji so v »podaljšanem bivanju«, ker je želja staršev po uspehu večja kot njihova. Zato se mora vsak trener pri-bližati svojim varovancem in ugotoviti za prav vsakega igralca, kakšne so nje-gove želje in ga nato spodbujati prav na vsakem treningu. Trener nikoli ne sme postati »rabelj« mladega nogome-taša, ki je še na začetku nogometnega razvoja.

Trenerjev vpliv na otroka – nogome-taša je običajno zelo velik. Kaj trener pove, kako to pove in kakšen odnos ima do svojih igralcev; vse to je tista nevidna vez, za katero običajno pravi-mo, da je v ekipi prava »kemija«. Zato mora trener vedno pozitivno motivirati svoje igralce, tudi v trenutkih, ko jim ne gre najbolje, saj bodo le tako vsi lažje dosegli želeni cilj.

23Starši in igralci nemalokrat pričakujejo in tudi sprejmejo povišan ton, včasih tudi kričanje, ki je zaradi velikosti igrišča nemalokrat tudi potrebno. Toda, trener se mora zavedati, da morajo biti tudi v »kričanju« jasno opredeljena navodila in želje trenerja, ki mora popravljati in odpravljati napake, ne pa jih komenti-rati, kot to nekateri radi počnejo. Zara-di lažjega učenja mora mladi igralec videti določeno demonstracijo, ki jo spremlja trenerjeva razlaga. Če trener ni sposoben demonstracije, naj brez sramu s seboj pripelje demonstratorja, ki bo element demonstriral. Na koncu gre pri tem za to, da igralca naučimo pravilne izvedbe, načinov, kako ga naučimo, pa je več.

Odrasli prevečkrat mislimo, da zaradi svojih let in izkušenj tudi vse vemo. Življenjske izkušnje vsakemu člove-ku prinesejo določeno »življenjsko modrost«, ki je lahko tudi zavajajoča. Kaj nam pomagajo izkušnje, če je zna-nje slabo, in seveda obratno. Trenerji premalo »poslušajo« svoje igralce. Nekateri trenerji enostavno nočejo slišati napotkov ali informacij, ki jih dobijo. Sluh je čutilo, poslušanje pa je sposobnost, ki jo je potrebno razvijati. Velikokrat se zgodi, da trener trenira igralca celo leto, pa niti ne pomisli, da bi otroka bolje spoznal, se mu pribli-žal, se z njim pogovoril o stvareh, ki niso vezane samo na nogomet. Tako se gradi zaupanje in spodbuja večjo samozavest, s tem pa tudi veselje do treninga.

Prav zaradi slabega poznavanja svo-jih igralcev se mlademu trenerju več-krat zgodi, da se med igralci pojavijo določena trenja in konflikti. Večina trenerjev »noče« vedeti za to, še slabše pa je, če ne znajo pravilno odreagira-ti v danih situacijah. Takrat si trener, kot »lider« ekipe, ne sme zatiskati oči. Čimprej mora ugotoviti problem in ga nato skupaj z vpletenimi čimprej rešiti, saj se morajo igralci spoštovati tako na igrišču kot izven njega.

Vsaka ekipa potrebuje vodjo. O tem je lažje pisati ali govoriti, kot pa to v praksi tudi izvesti. Vendar ima trener mlajših selekcij idealno priložnost za spodbu-janje pozitivnega vodenja. Način, kako se trener pogovarja s svojimi igralci, kako vodi sestanke, kako se znajde v najtežjih situacijah, kako se pogovarja z igralci, ki so naredili določene napa-ke … z vsem tem pokaže trener svoj

odnos do dela in prepričanje v svoje delo. Trener naj ima tudi samokontro-lo, kajti zavedati se mora, da uči mlado-stnike, ki so še vedno v procesu razvoja in so lahko zelo občutljivi na različne dražljaje.

Zato mora biti trener dosleden v svojih dejanjih in pričakovanjih. Mladi igralci običajno zelo hitro prepoznajo, kdaj trener govori eno, dela pa drugo. Ko trener bolje spozna svoje igralce tudi kot osebnosti, jim mora jasno predsta-viti svoje cilje in naloge. Trener mora s svojo avtoriteto preprečiti odsotnost nekaterih igralcev na treningih, lenobo pri določenih zahtevah trenerja in zani-čljiv odnos do soigralcev. Mnogokrat so te »zvezde« najboljši igralci v ekipi in so »nezamenljivi« na tekmah. Trener ne sme ignorirati takšnega vedenja igralcev in mora jasno določiti meje in pravila, ki se jih mora držati prav vsak posameznik v ekipi, in pri tem tudi vztrajati.

Vendar se mora trener zavedati tudi dejstva, da kot odrasla oseba komu-nicira z otroki, ki se mnogokrat še ne zavedajo svojih obveznosti in odgo-vornosti. Vsi delamo napake. In če to napako stori trener, mora biti sposo-ben to napako tudi priznati pred igralci in se o tem odkrito pogovoriti. Takšen pogovor bo še bolj povezal in obenem odprl pot za vezi znotraj ekipe, kar bo gotovo omogočilo boljše delovno vzdušje.

Seveda pa k dobremu vzdušju v veli-ki meri vplivajo tudi starši. Predvsem trenerji najmlajših selekcij nemalokrat starše vidijo kot nujno zlo okoli svoje ekipe. Trenerji ne marajo, da se straši vmešavajo v strategijo treningov, pri-prav na tekmo ali celo v samo klub-sko organizacijo, kar le-ti mnogokrat res počnejo. Takšna reakcija trenerja je seveda razumljiva in večkrat tudi upravičena. Vendar pa se mora tre-ner zavedati, da starši zaslužijo dolo-čeno pozornost. Pogovor se lahko opravi izven nogometnega objekta in naj predstavlja kratek povzetek dela

posameznega igralca. Pri tem naj tre-ner predstavi zavzetost na treningih, napredek, kot ga vidi on, pove naj, zakaj igralec toliko igra oziroma ne igra in izpostavi določene težave ali pohva-le, ki so (bile) prisotne. Takšni sestanki naj ne bodo prepogosti, največkrat dvakrat do trikrat na leto, vendar so prav gotovo nujni.

Trenerjeva naloga je, da vsak mladi igralec začuti svojo vlogo v ekipi ter pridobi občutek, da je prav on tisti nezamenljivi člen moštva. V nogometu predstavlja posameznik le kamenček v mozaiku, ki na koncu tvori jasno sliko. Vendar tudi čisto pozabljeni kamenček, nekje v kotu mozaika, zaokroži sliko v celoto, ki brez njega prav gotovo ne bi bila to, kar je. Trener mora motivirati igralce, ki v določenem delu sezone igrajo manj, da z enako ali še z večjo zavzetostjo pripomorejo k skupnemu uspehu ekipe in seveda k njihovemu individualnemu napredku.

Ni potrebno biti psiholog, da zgoraj navedene misli dnevno uresničuješ s svojo ekipo. Trener mora samo razu-meti nogometne zakonitosti, ki jih narekuje učenje mladih nogometašev. Kot vodja mora imeti jasno postavlje-na merila in zahteve, seveda tudi pri-čakovanja, ki morajo biti vedno jasno predstavljena tako igralcem, kot tudi njihovim staršem. Trener mora prevze-ti tudi odgovornost za vsakega mlade-ga nogometaša, ki so ga starši zaupali njemu in klubu v upanju, da bo imel najboljši »učni« program in s tem naj-boljšega trenerja.

Trener mora imeti postavljeno jasno vizijo svojega dela in tudi v najtežjih trenutkih ne sme odstopati od usme-ritve, ki si jo je zadal. Ob tem pa mora biti zelo previden, saj mladi nogome-taši zelo hitro ugotovijo, kateri od tre-nerjev se dosledno pripravi na vodenje svoje ekipe in kateri ne. Improvizatorja kaj hitro označijo kot »bleferja«, ki na daljši rok nima velikih možnosti za uspešno vodenje mlajših pogonov.

Miloš Kostić

25

V okviru NZS in Komisije za ženski nogomet že drugo leto zapored deluje inštruktorska služba na področju ženskega nogometa. Program aktivnosti inštruktorja NZS za področje ženskega nogometa je usmerjen k reševa-nju problematike, vezane na ženski nogomet, s ciljem, da se s strokovnim usmerjanjem omogoči napredek ženskega nogometa v Sloveniji, še posebej pri delu z mlajšimi kategorijami.

Ženski nogomet

Inštruktorska služba NZS na področju ženskega nogometa

Glavne naloge inštruktorske službe:

priprava letnega strokovnega pro-•grama dela za delo z mlajšimi selek-cijami deklet (U 15, U 17, U 19);

spremljanje lige deklet U 17 in SŽNL;•

vodenje treningov v mladinskih MNZ •centrih za dekleta;

izpeljava testiranj kandidatk za repre-•zentanco;

vodenje dela v reprezentanci U 17 in •U 19;

priprava individualnih programov za •kandidatke za reprezentanco (doda-tna vadba, preventivna vadba, vadba po poškodbi);

spremljanje Šolskega športnega tek-•movanja v nogometu in tekmovanja ŠKL nogomet;

sodelovanje s Komisijo za ženski •nogomet.

Iz leta v leto narašča število mlajših deklet, ki se tako v dekliških kot tudi v fantovskih ekipah redno ukvarjajo z nogometom oziroma ga redno treni-rajo. Seveda kvantiteta prinaša s seboj tudi kvaliteto, zato je potrebno začeti najbolj perspektivna dekleta vključe-vati - še bolj kot doslej – v usmerjen

trenažni proces. Tako je ena izmed pomembnih nalog inštruktorske služ-be izpeljava treningov v MNZ centrih, ki pomenijo nadgradnjo dela - tre-niranja v klubu, saj dekletom poleg dodatnega treninga omogočajo stalno medsebojno primerjavo, sodelovanje, spoznavanje, druženje ter nenazadnje ustalitev v izbranem športu – nogome-tu.

Delo in način treniranja v MNZ centrih za dekleta je specifičen in se precej raz-likuje od načina dela pri fantih, vzrok za to pa je manjše število klubov, njihova razpršenost ter posledično tudi manj-še število igralk. Kot je bilo že omenje-no, je glavni namen treningov v MNZ centrih omogočiti dodatno vadbo za dekleta, ki v klubu nimajo možnosti pogostega (4- do 5-krat na teden) tre-nažnega procesa ter jim tako ponuditi večje število treningov ter posledično hitrejši napredek v njihovem nogo-metnem znaju. Iz lanskoletnih treh centrov (Filovci, Dravograd, Ljubljana) smo letos treninge razširili v 4 centre ter nekoliko spremenili tudi lokacije samih centrov, kraje posameznih MNZ centrov pa smo izbrali glede na obmo-čja delovanja posameznih klubov.

Tako potekajo treningi na Ptuju, v Ljubljani, Novem mestu in Deka-nih, dekleta iz posame-znih klubov pa se udele-žujejo treninga v najbliž-jem MNZ centru. Skupaj imamo v letošnjem pomladanskem delu načrtovane štiri trenin-ge v vsakem centru, in sicer enega v aprilu, dva v maju in enega v juniju. Termin v juniju je name-njen testiranju deklet, ki

bo služilo ugotavljanju in spremljanju razvoja deklet ter primerjavi rezultatov z lanskoletnimi, kar nam bo v pomoč pri nadaljnjem selekcioniranju in načr-tovanju treninga.

Treningi so organizirani za vsa dekle-ta, ki so na širšem spisku reprezen-tanc U 17 in U 19, prav tako pa lahko (priporočljivo) na treninge po izboru klubskih trenerjev prihajajo tudi ostala dekleta. Ta način dela omogoča laž-je spremljanje nogometnega razvoja vseh ostalih deklet ter jim ob delu v heterogenih in homogenih skupinah omogoča kakovostno vadbo in pogo-je za hitrejši napredek ter posledično tudi možnost za nastop v reprezentan-ci. Spodnjo starostno mejo smo zaradi homogenega dela omejili na 12 let, kljub temu pa se lahko po dogovoru in želji klubskih trenerjev treninga udele-žujejo tudi mlajša, perspektivna dekle-ta. V Ljubljani smo vključili v treninge tudi dekleta, ki so vključena v ONŠ, z namenom spoznavanja nogometne igre na velikem igrišču in posledično lažje vključitve v katerega izmed klu-bov ter primerjave z vrstnicami. Poleg deklet iz ONŠ se v Ljubljani treningov udeležujejo tudi dekleta, ki jim šolske ali študijske obveznosti v Ljubljani one-mogočajo izvajanje rednega treninga v matičnem klubu.

Dejstvo je, da v Sloveniji ženski nogo-met kljub pomembnemu razvoju v zadnjih letih in porastu števila igralk nekoliko zaostaja za nogometno naj-bolj razvitimi državami. Vendar se vsi, ki delamo z dekleti, trudimo, da bi končno presegli stereotipno mnenje mnogih ljudi, ki še vedno menijo, da je nogomet »rezerviran« za fante in ni primeren za dekleta, tako, kot so ga presegli v večini evropskih držav, predvsem na zahodu in severu Evro-pe, da o ostalih kontinentih sploh ne govorimo. V prihodnosti si želimo, da bi se vedno več deklet že od malih nog začelo vključevati v ta šport, kaj-ti nogomet ponuja poleg tekmovanja in motoričnega razvoja še veliko več – ponuja stvari, ki so v življenju še kako pomembne: sodelovanje v skupini, kolektivnost, sprejemanje drugačnosti in različnosti, pridobivanje delovnih navad; kar pa je najpomembnejše: ponuja zabavo, druženje in sklepanje novih prijateljstev.

Petra Mikeln, prof. šp. vzg.Raztezne vaje ob koncu treninga, MNZ center Novo mesto.

26

… in Rusija ! Za konec naštevanja, z razlogom. A o tem v nadaljevanju. Vse to so države, ki so v letošnjih petih mesecih povezane s slovenskim futsalom. Nekaj žalosti in tudi veselja vseh, ki so/smo prisotni v tem športu boste našli v naslednjih stavkih.

Futsal

Brazilija, Malta, Portugalska, Slovenija …

Mladi ponovno v RusijoZačnimo z zadnjo omenjeno državo, Rusijo. Futsal zgodba z uspehom, ki so jo spisali člani mlade U-21 reprezentance, na čelu katerih je selektor Zoran Tesko. Pet let po uspehu članske vrste z ude-ležbo na EP v Italiji (Caserta 2003) so si fantje vozovnice za EP v Rusiji naročili v Laškem, končni cilj je Sankt Petersburg, kjer bo v mesecu decembru, v času od 6. do 14. 12., sploh prvo prvenstvo Stare celine v futsalu za to starostno katego-rijo. V tem starodavnem ruskem mestu je mlada vrsta že bila ob izteku lanske-ga leta na največjem turnirju za mlade. Dvorana, hotel in še kaj ne bo neznanka, vodstvu reprezentance pa bo zagotovo lažje pri organizaciji vsega potrebnega. V Laškem, kjer so potekale kvalifikacije za EP, Slovenija je bila nosilka skupine, smo »na delu« videli še mlade repre-zentante Gruzije, Bolgarije in ponovno Belgije (spomnite se, člansko vrsto so izločili v boju za EP ravno v Laškem). Vse same neznanke, kar se tiče ekip, ki pa so jih naši mladi fantje po vrsti premago-vali, kljub temu da smo imeli kar precej težav s poškodbami. Za uvod Gruzija 5:1 (Čujec, Rutar, Pantič, Puškar, Drobne), za lažji trening Bolgarija 12:0 (Čujec 4, Kup-čič 2, Rosič, Rutar, Brus, Drobne, Mordej,

Josipovič) in za posladek Belgija 4:2 (Pantič 3, Rosič). »Čestitke vsem igralcem, vodstvu reprezentance in vsem ljudem, ki so imeli zaupanje v to reprezentanco za ta izjemen uspeh. Posebej bi omenil tudi NZS, ki je podprla naš projekt in zagotovi-la pogoje za to reprezentanco. Hvala tudi vsem sodelavcem in našim klubom, ki ogromno energije vlagajo v delo z mladi-mi. To je tudi plod uspešno organizirane-ga domačega prvenstva mladih.« To so bile prve besede predsednika KMN NZS Patrika Peroše. Selektor Tesko je bil z mislimi že v Rusiji: »Še drugič sem v Evropi, prvič sem bil s klubom (Svea Litija), to pot z reprezentanco. A saj veste, repr-ezentanca je reprezentanca. To gleda cel svet. Moram reči, da je občutek izjemen. Delamo naprej. V tem hipu napovedujem, da želimo v Rusiji osvojiti medaljo.«

Pot do medalje pa ne bo lahka, tam se bodo namreč zbrale vse reprezentan-ce, ki tudi v članski kategoriji tvorijo vrh Evrope: Španija, Italija, Rusija, Ukrajina, Kazahstan, Hrvaška in Nizozemska. Večina fantov, ki so bili v Laškem, bo tudi tam: Puškar, Mordej, Pantič, Kurin-čič, Josipovič, Rutar, Vrhovec, Sukano-vič, Rosič, Bratič, Drobne, Čujec, Kupčič in Brus. Ob selektorju Tesku, sta tu še trenerja Simon Rosič in Vojko Majcen,

brez pridnih rok fizioterapevtk Neže Valentinčič in Saše Sivec tudi ne bi šlo. Uspeh mlade vrste je pomemben tudi z vidika naslednjih kvalifikacij, kajti z zma-go v Laškem ostaja Slovenija še vedno v krogu nosilk za naslednje kvalifikacije. To pa je zagotovo velika prednost.

Ponovno Brazilija

Rdeča nit zadnjega pisanja o futsalu je bila Brazilija in gostovanje naše izbrane vrste v deželi sambe, karnevala in seve-da igre z nogometno žogo. Takratne, kot so dejali organizatorji, dobre pred-stave izbrancev selektorja Dobovični-ka niso ostale neopažene. Zagotovo ni nihče pričakoval, da bi lahko kmalu videli »salecao« tudi v Sloveniji. Tudi zaradi dejstva, da je treba za gostovanje njihove AA futsal reprezentance plačati. Da, prav ste prebrali. Brazilija za gosto-vanja po svetu tudi v futsalu izstavlja račun, katerega znesek ni tako majhen. Druženje z odgovornimi v Braziliji je obrodilo sadove in v mesecu februarju je brazilska futsal reprezentanca gosto-vala v Sloveniji, brezplačno. Predvsem generalni sekretar NZS Dane Jošt in predsednik KMN NZS Patrik Peroša, skupaj s peščico članov futsal komisi-je, sta bila »glavna krivca«, da smo v Ljubljani, Mariboru in Kopru videli in doživeli pravi futsal spektakel. Tivoli, ki so ga za uvod ogrele celo brazilske ple-salke, Lukna in Bonifika so bile dvorane, kjer se je zbralo staro in mlado ter prvič v futsalu tudi domala vse novinarske hiše v naši državi. Brazilci so v Sloveniji ostali deset dni, opravili ob treh sreča-njih še številne treninge ter predstavili razmišljanja o futsalu, treniranju in še čem tudi našim trenerjem. Poleg tega so si ogledali del naše države, bili nad njo navdušeni in po vrnitvi domov je prišlo pismo s pohvalami in zahvalo njihovega predsednika za gostoljubje in pogoje dela, ki jim jih je ponudila Slovenija, pred dnevi pa že novo pova-Z uvrstitvijo na EP piše futsal U-21 reprezentanca zgodbo o uspehu.

Akcija s prijateljske tekme z Brazilijo

27

bilo na naslov NZS za gostovanje Slove-nije v Braziliji (Brazilci bi celo prispevali del denarja za letalske vozovnice!). Žal bomo morali odkloniti, kajti ob koncu sezone je potrebno odigrati še kakšno tekmo državnega prvenstva.

MaltaTekme proti Braziliji so bile le uvod v kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki jih je naša članska reprezentanca odi-grala na Malti. Kot nosilec skupine so tokrat veljali za favorita, kar ponavadi prinese neko breme. Tokrat temu ni bilo tako in fantje so le z enim prejetim zadetkom na treh srečanjih brez težav zasedli prvo mesto in se uvrstili v doda-tne kvalifikacije. Albanija 2:0 (Simeu-novič, Melink), Grčija 3:1 (Ibrišimovič 2, Melink) in Malta z rekordnih 13:0. Do sedaj je za najvišji izid veljalo srečanje proti Moldaviji iz leta 1995, ko je bilo 12:2. Za tokratni rekord so zadetke pri-spevali: Drobnič in Goranovič 3, Melink 2, Simeunovič, Osojnik, Pertič, Osredkar in Ibrišimovič. Kot ne nepomembno lahko omenimo, da smo tudi v futsalu dočakali 50 uradnih nastopov za izbra-no vrsto. To številko sta v zadnjih sreča-njih pripisala k svojemu imenu kapetan izbrane vrste Milivoje Simeunovič in Benjamin Melink. Blizu tej številki je še kar nekaj igralcev. Če se vrnemo še k Malti, deželi, ki živi od turizma in tega, kar jim da narava, je vse presenetilo dej-stvo, da nimajo niti ene prave športne dvorane. Tekme kvalifikacij so se igrale, verjeli ali ne, v bivšem zaporu. Že zuna-nja podoba »dvorane« je na prvi pogled dala slutiti kaj takšnega, notranjost pa je omenjeno le potrdila. V tako slabih

pogojih pri nas ne igra niti en klub prve ne druge lige in prav zanimivo bi bilo izvedeti, na podlagi kakšnih kriterijev dodeli UEFA organizacijo tekem drža-vam, ki si tega zagotovo ne zaslužijo. Če bi na Malti namesto Slovenije gostovala Španija, bi se ta še isti trenutek obrni-la nazaj proti domu. V naši državi smo Špancem namreč nudili veliko več, pa niso bili zadovoljni. Nasploh se zdi, da smo organizatorji tekmovanj v Slove-niji včasih še predobri do vseh gostov (morda je celo prav tako, ne vem) in da jim nudimo preveč. Ko pa se ti udeležiš tekmovanja v tujini, ugotoviš, da si v mnogih stvareh precej boljši.

PortugalskaLogično nadaljevanje Malte je sledi-lo s čakanjem nasprotnika v dodatnih kvalifikacijah. Želja pred žrebom je bilo kar nekaj, v bobnu pa prvih šest reprezentanc Stare celine. Izšlo se ni po željah večine igralcev, ti so si želeli Češko ali Ukrajino, saj je bil žreb, kot se je kasneje izkazalo, precej neusmiljen. V Slovenijo je namreč prišla tretja repre-zentanca po lestvici UEFA, Portugalska. Kljub (pre)optimističnim napovedim o negotovem izidu so Portugalci v dveh srečanjih pokazali, zakaj so na novem-brskem EP do zadnjih sekund držali v »šahu« kasnejše evropske in aktualne svetovne prvake Špance. Ponovno zbu-jena novinarska srenja in poln Tivoli so bili priča (pre)visoki zmagi gostov (1:6; Goranovič), ki so svojo premoč kronali tudi na povratnem srečanju v Lizboni (3:0), kjer pa so svoje znanje, neobre-menjeni z izidom, pokazali tudi naši fantje, žal brez doseženega zadetka,

ki so si ga zagotovo zaslužili. »Poraz proti boljšemu ni sramota. Portugalci so hitrejši, bolj agresivni in bolj uigrani. Raz-lika med amaterskim in profesionalnim futsalom, kar portugalski je, je velika in to se je videlo tudi na teh tekmah. Mislim, da je bila razlika na drugi tekmi bolj realna. Mi smo upali, da bomo lahko igrali in se z njimi kosali, ampak izkazalo se je, da so bolj kakovostni od nas. Na SP v Bra-zilijo potujejo povsem zasluženo, mi pa bomo priložnosti iskali drugje,« so bile besede selektorja Dobovičnika po koncu tega kvalifikacijskega ciklusa. Udeleženci svetovnega prvenstva v Braziliji iz Evro-pe bodo: Portugalska, Rusija, Španija, ki brani naslov, Italija, Ukrajina in Češka, torej prvih šest ekip jakostne lestvice UEFA. Pričakovano, le da so bila nekate-ra odločilna srečanja zelo »na tesno«. Se časi morda spreminjajo?

Nekaj nam manjka, samo - kaj?Tam, v Lizboni namreč, smo ponovno videli, na kakšni ravni je futsal v neka-terih državah Stare celine. Pri tem ne mislimo, da je Slovenija med slabšimi, daleč od tega, le do organiziranosti, kot jo poznajo zunaj, nam manjka še nekaj. Morda je lahko v »opravičilo« dejstvo, da pri nas v futsalu dela peščica ljudi, ki želi(mo) organiziranost na najvišjem nivoju, naletimo pa na nesoglasja in nedelavnost že v sami KMN NZS. Nena-zadnje je pri nas amaterstvo (morda pa se nekateri le skrivajo za to besedo) še vedno v ospredju, zunaj za to poskr-bi profesionalni »stroj«. Vse skupaj je seveda povezano s precej večjo količino denarja in precej boljšo medijsko pokri-tostjo futsala. Čeprav bi bilo zlobno reči, da se, vsaj v zadnjih šestih mesecih, tudi pri nas precej stvari ni spremenilo v pozitivno smer. Nasprotno, lahko ugo-tovimo, da slovenski futsal napreduje, z veliko, največjo pomočjo NZS do sedaj. Eden večjih uspehov se zagotovo kaže v odhodu mlade reprezentance na evrop-sko prvenstvo. Smo v futsalu sposobni to izkoristiti v pozitivno smer in do sedaj narejenemu dodati dodano vrednost?

Stane Kokalj

S prihodom Brazilcev smo v Sloveniji doživeli pravi futsal spektakel.

ww

w.k

ompa

s-on

line.

net

kakovost, odličnost, profesionalnost, prilagodljivost, enostavnost in hitrost

počitnice in vodena potovanja

počitnice in potovanja po vaši meri

vse kar potrebujete na poslovni poti

z vami že od 1951

www.kompas.si klicni center 01/ 2006 111(

Svet je lep

odkrivajte ga z nami

Kompas 210x297+5mm.indd 1 11/16/07 1:02:18 PM

29

Tekme reprezentanc v letu 2008A REPREZENTANCA6. 2. 2008 Slovenija - Danska 1:2 Nova Gorica prijateljska tekma

26. 3. 2008 Madžarska - Slovenija 0:1 Zalaegerszeg prijateljska tekma

26. 5. 2008 Švedska - Slovenija Göteborg prijateljska tekma

20. 8. 2008 Slovenija - Hrvaška Maribor prijateljska tekma

6. 9. 2008 Slovenija - Poljska Celje kvalifikacije za SP 2010

10. 9. 2008 Slovenija - Slovaška kvalifikacije za SP 2010

11. 10. 2008 Slovenija - Severna Irska kvalifikacije za SP 2010

15. 10. 2008 Češka - Slovenija Teplica kvalifikacije za SP 2010

U - 21 reprezentanca26. 3. 2008 Slovenija - Rusija 0:4 Domžale prijateljska tekma

19. 8. 2008 Anglija - Slovenija prijateljska tekma

5. 9. 2008 Škotska - Slovenija kvalifikacije za EP 2009

10. 9. 2008 Slovenija - Finska kvalifikacije za EP 2009

U - 19 reprezentanca (letnik 1989 in mlajši)10. 10. 2008 1. tekma Slovenija kvalifikacijski turnir za EP 2009/1. krog

(Slovenija, Slovaška, Norveška, Armenija)12. 10. 2008 2. tekma Slovenija kvalifikacijski turnir za EP 2009/1. krog

15. 10. 2008 3. tekma Slovenija kvalifikacijski turnir za EP 2009/1. krog

U - 18 reprezentanca18. -25. 5. 2008 turnir Salermo

U - 17 reprezentanca (letnik 1991 in mlajši)25. 2. 2008 Slovaška - Slovenija 3:5 Senec prijateljska tekma

27. 2. 2008 Slovaška - Slovenija 2:4 Senec prijateljska tekma

17. 3. 2008 Slovenija - Wales 1:1 Severna Irska kvalifikacije za EP/elite round

19. 3. 2008 Severna Irska - Slovenija 0:2 Severna Irska kvalifikacije za EP/elite round

22. 3. 2008 Slovenija - Škotska 0:1 Severna Irska kvalifikacije za EP/elite round

U - 16 reprezentanca (letnik 1992 in mlajši)26. 4. 2008 Slovenija - Italija 0:2 Gradisca turnir Evropa Unita

27. 4. 2008 Slovenija - GO GO 2:0 Vipava turnir Evropa Unita

28. 4. 2008 Slovenija - Mehika 0:2 Tolmin turnir Evropa Unita

27. 5. 2008 Slovenija - Madžarska prijateljska tekma

29. 5. 2008 Madžarska - Slovenija prijateljska tekma

24. 9. 2008 1. tekma Rusija kvalifikacijski turnir za EP (Slovenija, Turčija, Rusija in Malta)

27. 9. 2008 2. tekma Rusija kvalifikacijski turnir za EP

30. 9. 2008 3. tekma Rusija kvalifikacijski turnir za EP

Ženska a reprezentanca9. 3. 2008 Slovaška - Slovenija 1:1 Bratislava prijateljska tekma

5. 4. 2008 Slovenija - kadeti MNZ Lendava 2:5 Lendava prijateljska tekma

6. 4. 2008 LUV Avstrija - Slovenija 0:2 Graz prijateljska tekma

3. 5. 2008 Srbija - Slovenija 0:3 Zemun kvalifikacije za EURO 2009

30

28. 5. 2008 Slovenija - Grčija Dravograd kvalifikacije za EURO 2009

21. 6. 2008 Islandija - Slovenija Islandija kvalifikacije za EURO 2009

2. 10. 2008 Grčija - Slovenija Grčija kvalifikacije za EURO 2009

Ženska U - 19 reprezentanca25. 3. 2008 Slovenija - Hrvaška 0:1 Dornava prijateljska tekma

28. 3. 2008 Hrvaška - Slovenija 2:0 Zagreb prijateljska tekma

2. 4. 2008 Slovenija - Srbija 0:1 Dornava prijateljska tekma

Ženska U - 17 reprezentanca25. 3. 2008 Slovenija - Hrvaška 1:3 Dornava prijateljska tekma

28. 3. 2008 Hrvaška - Slovenija 0:3 Zagreb prijateljska tekma

Futsal A reprezentanca16. 2. 2008 Slovenija - Slovaška 4:1 Litija prijateljska tekma

17. 2. 2008 Slovenija - Slovaška 3:4 Laško prijateljska tekma

18. 2. 2008 Slovenija - Hrvaška 1:3 Celje prijateljska tekma

19. 2. 2008 Slovenija - Hrvaška 0:1 Rogaška Slatina prijateljska tekma

21. 2. 2008 Slovenija - Brazilija 3:6 Ljubljana prijateljska tekma

23. 2. 2008 Slovenija - Brazilija 1:3 Maribor prijateljska tekma

28. 2. 2008 Slovenija - Albanija 2:0 Paola (Malta) kvalifikacije za SP

29. 2. 2008 Grčija - Slovenija 1:3 Paola (Malta) kvalifikacije za SP

2. 3. 2008 Slovenija - Malta 13:0 Paola (Malta) kvalifikacije za SP

2. 4. 2008 Slovenija - Portugalska 1:6 Ljubljana dodatne kvalifikacije za SP

15. 4. 2008 Portugalska - Slovenija 0:3 Lizbona dodatne kvalifikacije za SP

Futsal U - 21 reprezentanca26. 2. 2008 Slovenija - Brazilija 0:7 Koper prijateljska tekma

9. 4. 2008 Slovenija - Gruzija 5:1 Laško kvalifikacije za EP

10. 4. 2008 Slovenija - Bolgarija 12:0 Laško kvalifikacije za EP

12. 4. 2008 Slovenija - Belgija 4:2 Laško kvalifikacije za EP

Slovenija se je uvrstila na EP U-21, ki bo v začetku decembra v Rusiji. Zbrala: Lea Soklič

Slovenska futsal reprezentanca pred tekmo z Brazilijo.

31

Sodniška komisija Uefe je že pred časom izbrala skupino sodnikov za finalni turnir Eura 2008, ki bo potekal od 7. do 29. junija v Avstriji in Švici. Izbranih je bilo 12 trojk (12 glavnih sodnikov in 24 pomočnikov) ter 8 četrtih sodnikov. Trojke so bile izbrane tako, da so sestavljene iz sodnikov iste države, ki de-lujejo kot tim v evropskih klubskih tekmovanjih (predvsem v Ligi prvakov). UEFA je svoj izbor utemeljila z dejstvom, da je pomembno, da se trojke med seboj zelo dobro poznajo in razumejo. Ker so trojke iz iste države, imajo še pred začetkom turnirja, v okviru domačega ali evropskega tekmovanja, obi-lo možnosti tesnega sodelovanja.Trojke tako prihajajo iz 12 držav, in sicer iz Avstrije, Grčije, Slovaške, Belgije, Italije, Španije, Anglije, Nizozemske, Švedske, Nemčije, Norveške in Švice, kot četrte sodnike pa je UEFA poleg sodnikov s Hrvaške, Poljske, Francije, Portugalske, Madžarske, Škotske in Norveške določila tudi slovenskega so-dnika Damirja Skomino.

Sodniki

Pripravljalni seminar za EURO 2008

Sodniški center v Regensdorfu

Vseh 44 izbranih sodnikov se je udele-žilo pripravljalnega seminarja v Regen-sdorfu v Švici, ki je potekal od 14. do 17.

aprila. Regensdorf je tudi center, kjer

bomo sodniki nastanjeni med Eurom.

Kraj je zelo miren, pomembno pa je

tudi, da je hotel od letališča v Zürichu

oddaljen samo 15 minut vožnje.

Sprostitvena masaža pred testiranjiUvodni dan seminarja je bil namenjen predvsem sprostitveni masaži pred testom fizične pripravljenosti. Test je ključnega pomena, saj sodnik, ki ga ne opravi, izpade s seznama sodnikov, izbranih za sojenje na Euru. To se je na žalost enemu izmed pomočnikov tudi zgodilo, tako da je zaradi pičlih nekaj stotink »izgubil prvenstvo«.

TestiranjeTest je sestavljen iz šestih sprintov, dol-gih po 40 metrov. Sodniki morajo pri vsakem sprintu doseči rezultat najmanj 6.2 sekunde, pomočniki pa 6.0 sekund. Med sprinti je po 90 sekund počitka. Nato je na vrsti še test, ki je sestavljen iz 150 metrov teka v 30 sekundah in 50 metrov hoje v 35 sekundah (pomočniki imajo 5 sekund daljši čas hoje). Interval je potrebno 20-krat ponoviti, tako da traja test 22 minut.

Osvežitev strokovnih temPo testu je bila na vrsti predstavitev oziroma osvežitev tem, ki smo jih obravnavali že na seminarju februarja na Cipru. Konkretni zaključki le-teh so naslednji:

strogo kaznovanje vseh oblik grobo-•sti, torej zaščita igralcev in igre,

preprečevanje oziroma kaznovanje •vlečenja in držanja s posebnim pou-darkom v kazenskem prostoru,

kaznovanje simuliranja poškodb in •prekrškov,

preprečevanje nešportnega obnaša-•nja, s toleranco do spontanih reakcij, ki so še v mejah normalnega obna-šanja.

Zaključek seminarjaZadnji dan seminarja smo opravili še prezentacijo sodniškega treninga za novinarje. Po treningu je bila tiskov-na konferenca, kjer so bili opravljeni pogovori z glavnimi 12 sodniki ter predstavljeni zaključki seminarja.

Moj splošni vtis s seminarja je, da je vzdušje med sodniki zelo sproščeno, kar je izrednega pomena za sodnike, ki se na ta način za sklepni del Eura 2008 lahko nemoteno pripravijo, torej brez odvečnih pritiskov, ki jih tako tekmova-nje prinaša že samo po sebi.

Damir Skomina

Damir Skomina je eden izmed peščice izbrancev za sojenje na Euru 2008.

NZSOglas 9/7/07 15:26 Page 1

Composite

C M Y CM MY CY CMY K