oceblue tunainoil - wantok niuspepa...drp o ol lain australia polis, supnim kot i tok em i onait...

24
Niuspepa bilong yumi ol PNG stret! Catholic Reporter hilong mun Mel Neville Choi i raitim OL POLlS manmeri bilong Australia husat i bin wok insait long Pot Mosbi na Bogenvil aninit long Enhens Koporesen Progrem ECP wok bung namel long gavman bilong PNG na Australia i lusim PNG long wanpela sata balus long Tunde moning. Dispela 115 polis manmeri i lusim pinis kantri bihain long Suprim Kot bilong PNG i tok ECP i no bin bihainim Mama Lo bilong kantri. Suprim Kot i bin glasim dispela lo bilong ECP bihain long Gavana bilong Morobe, Luther Wenge i karim hap bilong lo we i sut long imiuniti o banis long mekimsave bilong ol Australia polis manmeri i kam wok insait long kantri. Mista Wenge yet i tok bilong wanem tru na ol Australia polis na Australia gavman i ting ol polis manmeri bilong ol mas i gat dispela banis long mekimsave insait long PNG? Bihain long kot i givim toktok bilong en long dis pela kes, Mista Wenge i salim wanpela pas we i tok klia long as tingting bilong dispela kot salens em i mekim. "Long tingting bilong mi yet, dispela tingting long salim 200 o 300 Australia polis i kam long PNG long stretim olgeta hevi bilong mipela em i kranki tru." Mista Wenge i tok ol hevi we dispela ECP pro grem i kamapim i bin klia long taim yet long wanem gavman bilong tupela kantri wantaim i bin hariap tumas long kamapim. "Suprim Kot yet i tokaut olsem ol i no glasim gut olgeta hap bilong lo insait long dispela progrem, na long tingting bilong mi, dispela i soim klia ol bikpela hevi i stap insait long dispela progrem." Taim nesenel gavman na Foren Afeas Minista Sir Rabbie Namaliu i tokim kantri olsem gavman bal sindaun na glasim gut ol lo aninit long ECP, gavman bilong Australia I bin salim tok pinis long rausim olgta kar bilong 01 long rot na redi long lusim PNG. * Tasol Mista Wenge i askim, bilong wanem na olgeta yet i mas lusim kantri? "Nau em i sans bilong PNG na Australia long yusim dispela taim long lukluk long ECP gen na painim rot long stretim na kisim ol i kam bek. Tasot bilong wanem na olgeta yet i mas i go? Em ol polis opisa i stap na wok long hia bai tromoi nat ing bikpela hap save 01 i kisim long hia pinis. Bilong wanem na ol sinia AAP opisa i no map stap bek long PNG, lusim wok bilong ol na yusim dis pela taim bilong sekim ECP plen na makim wanem kain helpim stret em RPNGC Royal Papua Niugini Konstabulari i mas kisim?" Mista Wenge i askim. Em i tok ol sinia AAP polis manmeri i save gut pinis long wok bilong PNG polis na em bai helpim ol long kamapim wanpela nupela CP progrem bilong polis we bai i mekim gutpela wok bikos 01 lain bilong ol yet i kam stap na wok long hia i save long pasin na ol hevi i stap nau. I Wan Wik, Mei 19- 25,2005 NAMBA 1609 OCE BLUE Tunainoil Rait teist 1140 long Mosbi tasol - Ausait Mosbi 11.30 Bogenvil Heksen - Pes 4 Lukim nem bilong 01 kenditlel 1 resis - Pes 18-19 G UTBAI. .01 polls manmeri bilong Australia i redi long kisim balus long Jacksons Pies Balus long Tunde moning. Planti long ol I bk lewa bilong ol I bruk long lusim ol PNG polis poroman bilong 01 Poto: NEVILLE GHOI tarting at - 77t

Upload: others

Post on 30-Jan-2021

2 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

  • Niuspepa bilong yumi ol PNG stret!

    CatholicReporter hilong

    mun Mel

    Neville Choi i raitim

    OL POLlS manmeri bilong Australia husat i binwok insait long Pot Mosbi na Bogenvil aninit longEnhens Koporesen Progrem ECP wok bungnamel long gavman bilong PNG na Australia ilusim PNG long wanpela sata balus long Tundemoning.

    Dispela 115 polis manmeri i lusim pinis kantribihain long Suprim Kot bilong PNG i tok ECP i nobin bihainim Mama Lo bilong kantri.

    Suprim Kot i bin glasim dispela lo bilong ECPbihain long Gavana bilong Morobe, Luther Wengei karim hap bilong lo we i sut long imiuniti o banislong mekimsave bilong ol Australia polis manmerii kam wok insait long kantri.

    Mista Wenge yet i tok bilong wanem tru na olAustralia polis na Australia gavman i ting ol polismanmeri bilong ol mas i gat dispela banis longmekimsave insait long PNG?

    Bihain long kot i givim toktok bilong en long dispela kes, Mista Wenge i salim wanpela pas we itok klia long as tingting bilong dispela kot salensem i mekim.

    "Long tingting bilong mi yet, dispela tingtinglong salim 200 o 300 Australia polis i kam longPNG long stretim olgeta hevi bilong mipela em ikranki tru."

    Mista Wenge i tok ol hevi we dispela ECP progrem i kamapim i bin klia long taim yet longwanem gavman bilong tupela kantri wantaim i binhariap tumas long kamapim.

    "Suprim Kot yet i tokaut olsem ol i no glasim gutolgeta hap bilong lo insait long dispela progrem,na long tingting bilong mi, dispela i soim klia olbikpela hevi i stap insait long dispela progrem."

    Taim nesenel gavman na Foren Afeas MinistaSir Rabbie Namaliu i tokim kantri olsem gavmanbal sindaun na glasim gut ol lo aninit long ECP,gavman bilong Australia I bin salim tok pinis longrausim olgta kar bilong 01 long rot na redi longlusim PNG.* Tasol Mista Wenge i askim, bilong wanem naolgeta yet i mas lusim kantri?

    "Nau em i sans bilong PNG na Australia longyusim dispela taim long lukluk long ECP gen napainim rot long stretim na kisim ol i kam bek. Tasotbilong wanem na olgeta yet i mas i go? Em olpolis opisa i stap na wok long hia bai tromoi nating bikpela hap save 01 i kisim long hia pinis.Bilong wanem na ol sinia AAP opisa i no map stapbek long PNG, lusim wok bilong ol na yusim dispela taim bilong sekim ECP plen na makimwanem kain helpim stret em RPNGC RoyalPapua Niugini Konstabulari i mas kisim?" MistaWenge i askim.

    Em i tok ol sinia AAP polis manmeri i save gutpinis long wok bilong PNG polis na em bai helpimol long kamapim wanpela nupela CP progrembilong polis we bai i mekim gutpela wok bikos 01lain bilong ol yet i kam stap na wok long hia i savelong pasin na ol hevi i stap nau.

    I

    WanWik, Mei 19-25,2005 NAMBA1609

    OCE BLUETunainoilRait teist

    1140 long Mosbi tasol - Ausait Mosbi 11.30

    Bogenvil Heksen - Pes 4Lukim nem bilong 01 kenditlel 1resis - Pes 18-19

    G UTBAI. .01 polls manmeri bilong Australia i redi longkisim balus long Jacksons Pies Balus long Tunde moning. Plantilong ol I bk lewa bilong ol I bruk long lusim ol PNG polis poromanbilong 01 Poto: NEVILLE GHOI

    tarting at - 77t

  • Toksave

    Entri Tes bilongSenior Flierl Seminary

    Evangelikel Luteran Sios long PapuaNiugini i laik toksave olsem trening bilong 01Luteran Pasto long Senior Flierl Seminaribilong 01 nupela entri bilong 2006 nau bai ikamap long TRINDE, JULAI 6, 2005 long 01dispela pIes:

    Logaweng, Finschhafen: Senior FlierlSeminary

    Lae: Martin Luther SeminaryMadang: Memorial ChurchGoroka: St. John’s Konfrens SentaOgelbeng: Hailens SeminaryPot Mosbi: Yu ken askim long ELC-PNG

    Papua Distrik Opis

    Bogenvil i son..."Mipela long

    Bogenvil i son longlusim ol Australia polis igo bikos 01 i wok longgivim gutpela treninglong 01 polis manmeribilong mipela. Mi kenwokim jenerel toktokolsem Bogenvil bailusim gutpela helpimlong sait bilong treningna strongim gut 10 naoda na 01 arapela woklong kamapim gutpelasindaun.

    "Long sait bilong ileksen, bai mipela i nomap long kisim ol gutpela tingting na toktokbilong 01 01 i save givimlong helpim mipela

    long ol wok redi bilongileksen. Long saitbilong lojistiks otrenspot sarnting, 01binredi long givimhelpim long sait bilonghelikopa, ka na komyunikesen tu. 01 i putiñl1olka na helikopta bilongol i stap sambai nasapos mipela i laikimhelpim, mipela i kensingaut long ol. Tru,long stap insait longwok bilong ileksen i notumas, bai mipela i nomap long kTsim gutpelahelpim bilong ol longsait bilong save na oFka na helikopta samting. - Mathias PihelIlektorel Menesa

    NIUS

    Pabilk autimAndrew Molen Iraitim

    MOA long 100 manmeni i bin bungausait long Gordens polis stesen long PotMosbi long Mande long tok gutbai naautim bel son bilong ol long 01 Australiapolls manmeni pastaim long ol i lusimkantni.

    01 pipol i givim tingting bilong ol long olsinia Australia polis opisa taim 01 I laik goausait long get.

    "Mipela i no lailc bai yupela i go bek,yupela i wokim planti gutpela wok namipela 01 pipel i laikim bai yupela I màs Istap," wanpela manhusat i makim mausbilong 01 manmeri i sanap long hap yet itok. *

    "01 PNG polis i save bagarapim mipelana planti bilong 01 i no kisim gutpela skullong kamap polis manmeni," ol i tok.

    Wanpela sinia Australia po1is opisa i tokol I luksave long tingting na wan bilong 01pipel na sapos ol samting I kamap oraitbai 01 I kam bek ken.

    "Olgeta polis wok bilong mipela long hiai pinis nau na tumoro olgeta opisa bal i gobek," Hai Komisina bilong Australia longPNG Michael Potts I tok long Mande.

    Wok bilong ECP polls long PotMosbi nsPNG I pinis nau tasol PNG polls bai wokstrong yet long daunim 01 hevi bilong lo naoda insait long komyuniti.

    "Wanpela samting tasol bai yu lukim ino wankain em bai yu i no map long lukirnol ECP polis moa tasol olgeta narapelawok bilong polls bai stap wankain tasol,"

    Gavman bilong Australia I bin laikimolsem 01 opisa bilong ol bai no map stapaninit long lo bilong PNG.

    Dispela I mekim sampela toktok Ikamap bipo long ol I sainim tok orait

    Toktok bilong Bisop FrancescoSarego, Bisop bilong Goroka"EM bai westim taim na mani

    long statim bek program tasolsapos Igat sampela rot we 01 Iken stretim dispela hevi bilongEnhens Koporesen ProgremECP na I gat nid we bai gut-pela long kantni na ol Australiapolls i helpim 01 polls bilongyumi long kamapim gut 10 naoda na daunim konapsen, Imoabeta gavman Imas mekimsamting. Tasol ml painim Inarakain olsem tupela gavmanAustralia na PNG i no bin luksave long salt bilong hevi longligel salt na salt bilong MamaLo pastaim taim 01 I tok oraitimdispela program. Na sapos olpolls i pilim I no amamas long01 polls I kam long nanapelakantni long helpim, glasim gutna gavman I ken lukluk longem. Long salt bilong pel. nakondisen ol polls man longMosbi i bin komplen long emtaim ol I skelim pe bilong olwantaim ol ECP polls opisabilong Australia Iwok wantaimol, Bisop Francesco I tok

    "sapos 01 polls i gat tru tru wanlong dispela, I moabeta longgavman Ihanim na stream wanbilong ol. Tasol em i tok 01PNG polls i bin wok tu long 01intenesenel openesen longVanuatu na Solomon Allan na01 i kisim alauwens we ibikpela moa long nomol pebilong 01.

    Na sapos 01 I ken glasim naskelim dispela wantaim situesen bilong 01 ECP longAustralia na kamap bel gut IlkIlk," Bisop Fnancesco I tok.

    Em I tok long ol toktok em Iharim long jenerel pablik, sampela gutpela samting I kamaptaim ol ECP polls I wok wantaim 01 polls bilong yumi.

    "Long tingting bilong ml yet,ml laikim bal ECP program I gohet na insait long 6 na 12-pelamun, karimaut nivyu na lukimsapos em I kamapim gutpelasamting. Sapos nogat, onait,stopim," Bisop Francesco I tok.

    WANTOK

    bei son

    bilong dispela K2 bilien prognem tasolGavana bilong Morobe, Luther Wenge Ipait strong na winim dispela kes.

    "Yumi ken lukim dispela win long kotolsem win bilong kantni na ol pipel tasolem I no mm olsem kot I rausim ECP pollslong PNG," Mista Wenge I tok.

    Em itok oil ken istapnawokyettasolol bal 1 stap aninit long 10 bilong PNGolsem ol nanapela manmeni.

    Glasim bilong Suprirn KotSUPRIM Kot bilong Papua

    Niugini I tok sampela bikpelaseksen bilong Ekt we Ikarämapim ECP I no bihainimMama Lo bilong kantni.

    01 dispela seksen weSupnim Kot I glasim na painimaut olsem I no stnet em:

    . Atikel 3.7 - We I givimpawa long ol Australia pollsmanmeni long holim pasim 01PNG manmeni sapos 01 Iasua.

    . Atikel 3.6 na 3.7 - We Isutlong givim bilong ol pawa I golong 01 Australia polls man-men aninit long seksen 199cbilong Mama Lo.

    . Atikel 4.2 - We I givimpawa long 01 Australia pollslong kanim gan bihainim lobilong 01 yet tasol I wok bungwantaim PNG polls.

    Atikel 8.2 na 8.3 - We Isutlong imiuniti o banis longmekimsave bilong 01Desiknetet/Riletet PesensDRP o ol lain Australia polis,Supnim Kot I tok em I onait

    aninit long Seksen 37 bilongMama Lo, tasol pawa bilongJoin Stianing Komiti komiti weI save makim mekimsavebilong 01 lain husat I brukim loI no bihainim wok bilong PNGpolls na Pablik Pnosekyuta.

    . Atikel 11.1 - We Isut longbanisim ol DRP lông sanaplong ol PNG kot sapos ol manI laik kisim ol I go long kot.Suprim Kot I tok dispela Iagensim seksen 23, 57 na 58bilong Mama Lo we i sut longnait bilong manmeni longyusim ol kot na long kisimkompensesen long baganap01 I karim.

    Olgeta 01 dispela hap bilongECP lo I sut long imiuniti obanis long kisim mekimsaveinsait long kot sistem bilong.PNG na pawa bilong olAustralia polis manmeni longholim na pasim 01 manmenibilong PNG. Olgeta dispelasamting em Suprim Kot I tok Ino wok bihainim mama lo o Ipait wantaim wok bilong kot.

    IWO LON41AIN l4 4MALLAr 4AtTu,

    Pos2 Mel 19-25,2005

    , . 01 manmeri bilong pabliki autim bel son bilong ol long wanpela siniaAustralia polisman. 01 I tokim em olsem ol i no laikim ol long lusimMosbi. POTO:ANDREWMOLENDeputi Polls Komisina Operesens, GaniBaki I tok. AAP I lusim kantni bihain longkot I painim olsem em 1 iligol o I no stretaninit long lo long oil wok lone PNG na 10bilong kantni bal I no Inap lông holim 01.

    A COLLEGE TO YOURCHANGE YOUR ccreditedinternationalWORLD IN 2005 awards

    Invest in accredited qualificationsand skills to gain a successful career.Everything you need for study successis provided; Training Materials, Guide,Exams, Revision Tests, Exam, Award.Diplomas 1 5OILJS$300IAUS$360

    *Accounts, Hotels, Tourism, Computers* Business, Management, English, Stores* Personnel, Office, Purchasing,Advertising*Marketing, Insurance, Secretary, OfficeAdvanced Diplomas, BBA, BCom, MBA*Business, Marketing, Finance, OrganizationFor a FREE Prospectus/brochure contact:CAMBRIDGE INTERNATIONAL COLLEGE

    P.0, Box 1378, Southampton,S017 3WX Britain

    Web: www.cambridgecollege.co.ukemail: info©cambridgetraining.com

    Fax:+44 2380 337200Accredited British Training & Educationregisteredwith the National Training Council

    &Ministry of Labour of Papua New Guinea

  • WANTOK NIUS Me119-25,2005 Pes3

    Atoni Jenerol i beihatEKTING Atoni Jenenel na Seketeni bilong

    Jastis, Fred Tomi Itok Supnlm Kot disisen weI rausim sampela hap bilong ECP Ekt I soimstrong bilong jastis na kotsistem bilong PNG

    Em I mekim dispela toktok long Tninde biham long sut toktok I kamap long AustraliaOposisen olsem dispela Supnim Kot disisen Ikamap long bekim beksem pasmn Ibin kamaplong Praim Minista Sir Michael Somare longBnisben pIes balus sampela mun I go pinis.

    "PNGjastissistemem Iindipenden,olsem nawanem kain suttoktok I kamap long Australiaolsem dispela disisen bilong kot em Ibekimbek bilong samting Ikamap long Bnsben piesbalus em I knanki tru," Mista Tomo I tok.

    Em I tok dispela sut toktok I nogat as longen naAustralia Inokenyusim long baganapimnem bilong jastis sistem bilong PNG

    Mista Tomo I tok ECP Ekt i bin kamap longpaitlmtoktok namel long tupela gavmanwan-

    taim na ol Australia lida I noken tok olsemasua I stap wantaim gavman bilong PNGtasol.

    "Australia i mas onaim disisen bilong kotbilong PNG Lukautim Mama Lo bilong PNGemi bin stap long as bilong Suprlm Kot ruling,olsem na wanem kain toktok long senisimMama Lo long luksave long ECP Iwara nating," em I tok.

    PapuaNiugini polls strongim wokROYOL Papua Niugini

    Konstabulan RPNGClong dispela wik I kinapimwok bilong stretim non nawok bilong polls bihinimpolls nipot we I makim 01hap we i no non gut.

    Dispela nipot I makim61 hap insait long wok bilong poliswe 01 Imas stretim non bilong en we bal Inap long helpim wok bilong polls insait longkantii

    As tingling bilong dispela woksop we I kamaplong Pot Mosbi em longtraim na luksave long 01dispela enia na makimwanem ol I ken mekimhaniap, wanem 01 bal wetliklik long mekim nawanem Ibin stap bipo weol I ken mekim sampelasamting long en.

    01 bikman bilong pollslong 4-pela bikpela seksen bilong polls fos Iglasim wan wan hap bilong stretim.

    Sampela 01 samting 01 Ilukluk long en we Istap in-salt long nipotem, komyuniti polising, ol kan bilong

    PNG gavman na WolBenk Itokaut aste olsembikpela Fonestri na Konsavesen Projek FCPnau I pinis.

    Tasol tupela salt wantaim I tokaut olsem 01 balgo het na wok bung yetlong kanim gutpela divelopmen Igo long pipel bilong Papua Niugini.

    Bihain long 20 mun wePNG gavman na WolBenk I wok long traimpainim wanbel long dispela FCP, gavman yet Iaskim Wol Benk longrausim dispela projek.

    polls, gan bilong 01 polls,Polls ben.

    "Bikpela samting emmipela I laik painim autwanem samting balmipela Imas wokim pas,wanem 01 samitng bal wetlikIlk nawanem olsamtingbal mipela Iken mekim biham na givim I go longgavman long lukim," Ekting Polls Komisina, TomKulungaitok.

    "Olsamting we mipela Inap long go hetna mekimwok long em hanap emkain 01 samtlng we mipelaI no Inap lusim moni longen kain olsem stretim olnekot na ogenaisesen bilong mipela," em I tok.

    Em i tok nau yet 01 Ikisim sampela gutpelabekim pmnislong olwok bilong 01 na nau bal 01 I luklukiong karim autolnanapela.

    Narapela samtingMisfa Kulunga I tok emlong ol AAP 0 ol polls bilong Australia husatol I gobekdispela wik long Australia.

    "01 I gat bikpela hap

    Dispela FCP pnojek Ibin kamap long 2001 nàWol Benk I bin sapotimwantaim wanpela dinaumap long US$17.36 ml-lien natupela Global Envanonmen Fasiliti gren inap long US$17 milien.Tasol bihain long gay-man I no bin kanmaut inap wok bilong stretim olhevi insait long forestnisekta, Wol Benk I binstopim long Septemba2003.

    NauWolBenkigohetlong rausim dispela projek.

    Gavman rausimbikpéla forestri projek

    wok i stap aninit long dis- bilong ol long hia wantaim kain wok bilong ol longpela riviu ripot bilong polls gavman bail gutpela long salt bilong ol skil bilong olna sapos oIl ken stretim ol ol I kam bek," em I tok. bal map long helpim wokhevi Istap namel longwok Komisina Kulunga I tok bilong RPNGC.

    Grasruts pipel laikirn ECP"Oltoktok ml hanim long planti grasnuts

    pipel em, planti samtlng I wok longkamap gutwantaim helpim bilong 01 po115 bilong Australia na nau 01 I go, plantl Ino amamas. Wok na stap bilong 01 ECPpolls Iwoklong kamapim guflevel bilongwok bilong 01 polisfos," Mists Stephens itok.

    "Long ml yet, ml bilip bikpela hevi bilong yumi em "pasin" we i mas senis.PNG olsem pipe!, kantn na sosaiti Imassenisim pasin. Taim yumi lukim samtingIno stret, korap pasin Ikamap, yumi mastok olsemem I nong.

    Na yumi nipotlm I go long ol atoniti na olI ken stretim. Wankain tu long ol polls.Polls fos I gat planti gutpela memba,tasoF’olsem planti arapela seksen, I gathevi long lidasip level we oIl no etnesemgut. Yumi olsem sosaiti I no wok long

    givim gutpela helpimlong daunim ol hevilong knaim 0 ol bikpela hevi.

    Taim sampela polls man Iwokim pasinI no stret, yumi olsem sosaiti I no mekimol I luksave olsem samting ol I wokim Inong. Mi no save sapos 01 ECP polls Iken helpim long nàusim ol dispela heviolgeta tasol ml lukim olsem tru, stap nawok bilong ol hia I wok long kamapimsampela senis.

    Pasin bilongyumi Imassenis, moa yetlong ol pipel wantaim bikpela wok na 01 Iputim 01 long lukautim mani bilong pabIlk, tasol ol I paulim na stilim mani. 01 Imas kisim bikpela mekim save."

    -Lawrence Stephens, JenerelSeketeri bilong Katolik Bisops Konfrens bilong Papua Niugini naSolomon Ailans.

    bispelo sikret saunmon long Yumi FM long olgetcz moning "Kosti" mos tokout long dispela sikret soun nou. 01-geto monmeri I hia long Popuo Niugini I autim oletages polo bilong ol no nogot moo ges polo i stop. Sam-pela i no save silip gut bikes tingting bilong ol i paul puniL Sampela I pulim gras long het long tingim em wanemsaun tru no kiostu kela kamap.Kamon Kasti. Tokwin Itok, map em inapt salim dispela K250 I kom tasol nomipelo I skelim.

    Mosbi siti bai polo gen neks wik. Cl manmeri i save long-long, ol morun no blu siot no singlis ihalt inscit long kobotbei lukim san gen naol lain husot Ino scve bet lxii bet gen.Brota bei kon’op birua bilong breto, suso Lxii soim sapotbilong en, no papaman Lxii brukirn marit long dispelanamba wan gem bilong Stet Ov Orijin. Yupela redi?

    Wonwok I sekim ragbi hg nius bilong Australia no em Iritim olsem ol I loik senisim Paul Fatty Vautin no PeterSterlo Sterling long NRL. Footy So. Man, ol I mas longlong ya1 Bikpela as long en em ol lain i save lukautimFooly So I tok las wik taim ol I soim PNG long FootySo plonti manmeri long Australia i les long lukim Emorait, sapos Australia i no laikim ol, solim ol i kam long.

    .hia.

    Bikpela toktok dispela wik em long ol Australia polls ilusim PN&. Em nau ol lain husat i save salim ol samtingnabaut long rot na ino save laik salim buai no smuk insaitlong maket i stat putim was nou. Cl I save olsem ol Australia polis I go nau em ol bal salim tru long han bilong olpolls bilongyumi.

    Tasol yupela noken tingting planti tumas. 01 Australiapolls i kom no ol I mas givim likilk gutpela skul long olpolis man bilong yumi. Ating gutpela tingting bai strongno ol dispela kain bikhet bilong ol polls man i mas pinislongtaimyet.

    Luksave I mcis I go long ol bikman bilong PN& polls yethusat iwok long stretim wok bilong ol yet. 5apos yumi olgeta I gai bilip olsem mipela iget map strong long lukautimyumi yet, bal mipela i orait. bispela sip bilong PNG baibrukim nem koin hai wara i kam no komap gut long sua.

    Tingting bilong olarapela bikman

    NesenelKapitel Dis

    tnk Gävana Sir WilliamSkate:

    "lgatnotbilong senisimna stnetim ol asua insaltlong ECP agrimen na oarapela wok bung agnimen. 01 ejensi bilongAustralia i nokenyusim oleld progrem insait longPNG olsem ol likIlk gay-man we I nesis wantaimPNG gavman. Em balgutpela sapos 01 I luklUklong givim ol Papua Ni-ugmni manmeni sans longmekim wok tnening insaitlong ol Australia institusen. 01 lida bilongmipela I mas painim notbilong kamapim wanpelastrongpela na mobetawok ponoman wantaimAustralia."

    Foren Afeas na Imigresen Minista Sir Rabbie Namaliu

    "Supnim Koti givim nuling bilong em pinis nagavman I kisim na I luksave long en. Tasol maski kot I givim tingting bilong em, ECP I kisimbikpela sapot long olgetàhap bilong PapUa Niugini, olsem na naü gavmanbilong PNG na Australiawantaim I mas painimgutpela not long sknuimdispela prognem I go moayet bal em Inoken pinis

    nating. Papua Niuginigavman Iwanbel long 0!Australia polls I maslusim kantni bihainim toktok bilong gavman bilong01. Long salt bilong wokbilong AP long Bogenvil, tupela salt wan-taim iwoklongpaitimtoktok yet long skruimhelpim bilong Australiaaninit long wanpela kainagnmen namel long tupela gavman. KotdisisenI sut long 0! anapela Australia wok manmen I wokwantaim 01 gavman ejenSi na tupela gavman Iwok long painim ol arapela not bilong sknuimwok bilong 01 insait longol dispela gavman ejenSi."

    Siaman bilongTransparensi Intanesenel PNG Mike Man-fling

    ‘TI I bilip olsem Australia gavman nau I mastingting gut long imiunitibilong 01 Australia pollsaninit long ol lo bilongPNG. Wanpela gutpelanot em wanpela pasimtok we I tok kIla olsemsapos wanpela Australiapolls opisa I asua, em Imas sanap long al bilongol Australia atoniti pastaim na em I mas kisimgutpela mausman bilong

    . TUPELAAustraI1a polisman Sinia Sajen Clive Willan na BradLangshaw I sanap tok gutbai long gutpela poroman bilong olSiefSajen John Ombeba bipo ol I kisim balus go bek long Australialong Tunde. Sief Sajen Ombeba I tok tupela poroman bilong em ibin givim bikpela helpim long em na 01 opisa bilong em longkomyunikesen seksen long Boroko. Tupela Australia polisman Itok lewa bilong ol I bruk tru long lusim ol gutpela PNG polls poro

    Helpim ol pikinini. KPT Maintenance Kampani iwoklongmekim gutpelawoklong givim kaikal

    long samting olsem 200 pikinini long Kaugene Faith KIab na Hope Kids Ministri.01 I givim kaikai map long K600 mani mak I go long 01 pikinini.Kodineta bilong ministrl, Maria Moneva Rusatol pikinini Isave kolim em ma-

    ma I tok dispela kain donesen em Iblesing."22 pikinini I save stap long sios na kaikal tnipela taim long wan wan de na 0!

    anapela husat I save step long haus bilong ol I save kaikal wanpela taim tasol,"em itok.

    Navu Vele husat i makim kampani bilong man bilong em Mape Wini Vele naIgivim 01 kaikal itok em Ino bin save long wok bilong ministnl. Tasolol poromanbilong em I bin tokim em olsem planti pikinini I save go long hap olgeta de.

  • 20.

    na.

    WANTOK

    Ileksen Menesasingautim ol Bogenvil vota long vot01 Bogenvil pipel i stap aut long allan bal gat sans long vot

    makim ol man na men we bal eksasaim dernoknetik rait bilongyupela na go vot. Mi askim strongol woklain long toktok wantaim olbos bilong yupela na 0! bal lanimyupela I go vot bikos dispela em Ibikpela samting.

    Long ol No Go Zon enia tu, olpipel I nedi long vot na ol I givmsans long 0! bikos ol poling nanitening opisa bal stap long ol pieswe ol 1makim long ol bilong karlmaut vot long em stat long tumona," Mista Pihei I tok.

    kanim maus bilong ol long nupelaSINGAUT I go long ol pipel gavman bilong Bogenvil.

    bilong Bogenvil long vot long dispela namba wan JenenelOtonomes lleksen bikos em balkamapim senis long lamp bilong olpipel na famili bilong ol.

    Bogenvil lleksen MenesaMathias Pihel I tok samting I stapnau long han bilong ol wan wanmanmeni husat map long vot longinapim demoknetik nait go vot long

    "Dispela em ileksen bilongyupela, givim vot long ol lida bilongyumi.

    "Winim ol anapela yla pastaim,dispela gavman bal kamapimsenis long laip bilong yumi wanwan manmeni bilong Bogenvil naol famili.

    "Olsem na ml askim ol votaolsem long taim ileksen I stat,

    Em i tok tu olsem 01 pipel bilongBogenvil husat I stap ausait longprovins bal I gat sans long vot tu.

    Em I kolim tnipela pIes we olBogenvil lain i stap long 01 nanapela provins I ken bung na vot longem. Na taim bilong ol long vot embaikamap long tumona Fraide Me20, Sanene Me 21 na Mande Me23.01 pipel I stap long Papua nijenwe I kanamapim Pot Mosbi bal votlong het opis bilong llektonelKomisin long Angau Senta,Bonoko.

    Bogenvil i redi long vot tumora113,172pipel map long vot

    Veronica Hatutasi I raitim

    OL wok nedi bilong BogenvilOtonomes lleksen I go gut na tairnbilong vot bal stat tumona, Fraide Mel

    lleksen Menesa Mathias Pihel I tokol balot 0 vot pepa I kamap pinis longBuka insait long 127 bokis long sataAinlink balus las wik Fraide.

    Tude, 01 Poling Opisa o opisahusat bal kanimaut ol wok long taimbilong vot wantaim 01 Ritnening opisaI stap pinis long 01 pIes we 01 balsanapim 01 pIes bilong vot long en.

    I gat 178 pipel bal I sindaun nalukautim 01 poling pies bilong vot long01 iong 13-pela konstituensi.

    995 poling opisa olgeta bai karl-

    JAPAN bal salim tnipéla opisabilong em olsem hap bilong intenenesenel gnup long was long BogenvilOtonomes ileksen we bal I stat tumo

    Dispela grup 01 bal kolimIntenesenel obsevas na ol bal salimol I go long bikpela senta bilong olwan wan nijen long Bogenvil olsemlong Buka long Not Bogenvil, Anawalong Sentrel na Bum long SautBogenvil long was olsem ileksen Imas I go gut tasol na I nogat ol paulwok I kamap.

    Opis bilong Ambaseda bilongJapan long PNG I tok ollain bilongJapan bal wok wantaim ol obsevabilong 01 arapela kantri olsemAustralia, Nu Silan, Pasifik AilansForum na Komonwel Seketeniet longlukim olsem stnetpela na demoknetikileksen I kamap long Bogenvil.

    "Dispela ilekesen long Bogenvil emI bikpela samting long wok bilongkamapim gutpela sindaun longBogenvil aninit long agnimen 01 binkamapim long stopim pait I bin go hetlong lO-pela yla stat long taimBogenvil hevi I bin bruk long 1988.

    Kamapim stretpela na demokretikileksen em I bikpela samting longgutpela sindaun long bihain taimbilong Bogenvil na PNG wantaim.

    Long stap bilong 01 long Bogenvil,01 obseva bliong Japan bal kanimautol wok wantaim 01 arapela ponomanbilong 01 bilong Australia na Nu Silanbilong monitaim 01 wok redi bilongvot, voting, na opim 01 balot o votpepa," opis I tok.

    Japan salim tripela opisalongmonitaim Otonomesileksen

    01 Poling opisa bilong tim 188wantaim llektonel Komisin bal staplong hap long givim sans long 0!man I vot.

    Pies long ol lain long Momasena Hailans nijen bal vot long en emlong llektonel Komisin POSF opislong Lae siti. Tim 189 bal lukautimdispela nijen.

    Na 01 lain insait long NiugmniAilans bal bung long llektonelKomisin Skowhegan opis longKokopo. Tim 190 bal lukautim olpipel I vot long tnipela de hia.

    maut wok long dispela namba wanBogenvil Otonomes ileksen

    Mak bilong ol pipel I map long votlong Bogenvil em long 113, 172.Populesen o kaunim bilong olgetapipel long Bogenvil I samting olsem160,00 pipel.

    Askim I go long ol pipel long ol wanwan konstituensi sapos 01 I ken gostret long ol pIes, taim na de we ol Imakim long vot long em.

    Mista Pihel I tok bal gat 4-pela kalapepa long mekim 151 long 0! pipel longtaim bilong vot.

    Kala pepa bilong votlong Presidenem I waitpela, bilong ol men em Ipink, eks kombatan o 01 eks paitmanem yelo na gninpela em I bilong 01konstituensi.

    bal wok long taim ol Imakim long emna I kambek long Mosbi na nanapelabal kisim pies bilong en. Dispela emlong Tunde Mel 17 map long TundeJun 2, de we 01 I pinis kaunim 0! vot.

    Long wankain taim.tu, namba wanlain bilong ol intenesenel obseva timI kam long kantni na 01 I go pinis longBogenvi!. Dispela em 0! Saut PasifikForum memba kantni olsem Fiji,Vanuatu na Nu Silan.

    Inta Gavman na Bogenvil AfeasMinista Sir Peter Barter na FonenAfeas Minista SirRabbie Namallu Iaskim 01 Bogenvil pipel long ivimgutpela welkam long 01 obseva taimol I go kamap long allah long dispelawik long statim wok bilong 01.

    Tupela bikman I tok taim 01 obsevaI go kamap long Buka, 0! lain bilongBogenvil Interim Pnovinsel gavmanna Etministresen bal bungim 01 natoktok wantaim ol na givim ol nipotlong ol wok go het bilong ileksen longallan na wok ol bai wokim long en.

    Tupela I tok wok bilong ol long waslong ol intanesenel obseva longBogenvil Otonomes lleksen balstnongim 01 vota, 01 kendidet na 01anapela pipe! long PNG na ol arapelalain I gat laik long Bogenjvil olsemBogenvil I luksave long gutpela gavanens na ileksen I fri na bihainimdemokresi 0 laik bilong 01 pipel.

    Tupela I tok bihain long ilekesen, olobseva bal wokim nipot long wel ilektonel sistem Iken kamap mobeta longBogenvil na I bihainim Bogenvil PisAgnimen na nupela hap XIV ikanamapim Ogenik Lo long kamapimgutpela sindaun na Konstitusen oMama Lo bilong Otonomes GavmanI mas kam aninit long Mama Lobilong PNG.

    Pes4 Mel 19 - 25, 2005 BOGENVIL ILEKSEN NIUS

    Veronica Hatutasi I raitim

    Antap . 01 llektorel opisa long Pot Mosbi I putim ol ballot 0 vot pepa I go long Airlinkbalus sata las wik Fraide.

    Daubilo * 01 I putim pinis olgeta balot bokisBogenvil ileksen.

    na balus i rere long go long stat bilong

    BIA PCI11M wMPA 5:j4fN4r1LOi AKAtEr 1LGk, M‘

    A M c:o Ekw S4FS A4, - KLIAPt15

    Opis I tok tnipela woklain bilongJapan bal senisim wanpela nanapelalong wok bilong 01 long Bogenvil.Dispela I mm olsem wanpela opisa

  • WANTOK

    Bogenvil sonlong Australiapolis lusim ailan

    Aloysius Laukai iraitim

    POLlS long Bogenvilbal pilim bikpela hevinau taim 01 FedenelPolls bilong AustraliaAFP I lusim allan naPNG long dispela wik.

    Dispela 2 bilien kinaEnhens KoporesenPnognem ECP namellong PNG na gavmanbilong Australia we AFPI kam aninit long em olbin nausim las wikFnaide taim Supnim KotI tok sampela hap longdispela pnognem I nobihainim mama 10bilong kantni.

    Monobe GavanaLuther Wenge I binsalensim ECP long kotna kot Iwanbel wantaimas tingting bilong en.

    Em I bin putim keis Igo long kot long munDisemba long las ylayet we I tok sampelasamting insait long dispela ECP I no stret na Ino bihainim Mama Lobilong PNG. Moa yet,long imuniti 0 givimbanis long ol polls opisao nanapela wokmanbilong Australia I kamlong wok long PNGaninit long ECP.

    Supnim kot I glasimgut olgeta poin weGavana Wenge I binputim egensim ECP weI no bihainim Mama Lona I painimaut olsemem I tnu.

    Kwiktaim bihainim kotdisisen, 150 AFP opisa Iwok long Pot Mosbi naBogenvil I bin stop longwok na oIl go pmnis longAustralia.

    01 pipel long BogenvilI son nogut tru long ol

    polls bilong Australia ilusim pnovins bikos 0! Iwok long mekim gut-pela wok long trenim 01Bogenvil polls manmenilong lukautim lo na odana helpim long wokbilong OtonomesGavman ileksen.

    "Stat yet long 01 pollsbilong Australal I kamlong Bogenvil na Buka,ol I helpim long saltbilong komyunikesen,ol kar na ol arapelahelpim we I kamapimgut wok bilong 0! pollslong Bogenvil," Bosbilong 01 Polls longBogenvil, Asisten PollsKomisina Joseph BemuI tok

    Em I tok polls longBogenvil I gat bikpelawok tru long mekim naol I laikim helpim longkamapim bek levelbilong polls wok longallan olsem I bin stappastaim long hevi Ikamap ña baganapimallan. Na 01 polls bilongAustralia i wok long woklong helpim long givimtnening long 01 Bogenvilpolls long Buka naArawa.

    Mista Bemu I tok tuolsem ol polls bilongAustralia I bin lukluklong helpim longOtonomes ileksen wetaim bilong vot bal stattumora.

    Planti pipel longBogenvil I son tnu longhanim nius na ol I laikimol polis long Australia Istap bek bikos ol Ihelpim long kamapimgutpela stap longBogenvil we hevi longlo na oda I go daun.

    I 9-pela polls bilongAustralia husat I bin

    Sir Rabble autim bel sonlong dai bilong Apelis

    MINISTA bilong Fonen Afeas na Imignesen SinRabble Namallu I salim tok son bilong em long dalbilong olpela Namatanal Memba EpnaimApelis laswik Fraide. Em bin dal long hevi long lewa o hatatek.

    Sin Rabble I bin makim Praim Minista na 01Nesenel Alalens pati memba we leit Mista Apelis Ibin memba long en I bin salim tok son bilong em Igo long famili, men bilong em Dorothy na 01 pikinini na bubu bilong em.

    Em bin tok leti Mista Apelis I bin givim lidasiplong 01 wok bilong go hetim clivelopmen insaitAllan. Em bin wok Pnovinsel Seketeni na bihainolsem memba bilong Namatanal long 1997 maplong 2002 taim Byron Chan I winim dispela sit.

    Em bin holim wok tu olsem Dainekta long AilansRijinel Seketeniet long 1992 map long 1996.Taimem I stap olsem Palamen memba, em bin SedoMinista long Provinsel na Lokol Level GavmanAfeas, Sedo Minister bilong Edukesen na Helt nadeputi Siaman bilong Konstitusenel DivelopmenKomiti.

    "PNG I lusim wanpela gutpela lida husat I binmekim planti gutpela wok long praiveta na pabliksekta, moa yet, long salt bilong edukesen, rises, lona politiks," Sir Rabble i tok.

    wok long Bogenvil I binlusim allan naflal I kamlong Mosbi long lasSande long bungim olwanwok bilong ol longMosbi na lusim Mosbilong Tunde moning.

    NGI NIUS Me119-25,2005 res5

    Toksavei go long ol Bogenvil manmeni husat istap ausait long Bogenvil

    Ileksen bilong Otonomas Gavman bilong Bogenvil

    Dispela toksave i go long olgeta manmeri bilong Bogenvil husat I stap ausaitlong Bogenvil olsem vot bilong namba wan Bogenvil Jenerel lleksen bal I statlong 8 kilok long moning bilong namba 20 de bilong mun Me, 2005. Sapos yuenrol pinis long Komon Rol, yu ken vot long ol dispela pies:

    POT MOSBIPNG Electoral Commission Het OpisANGAU SentaAngau StBorokoEm bilong ol Bogenvil manmeri long Papuan rijon

    LAEPNG Electoral CommissionPOSF BuildingLae SitiEm bilong ol Bogenvil manmeri long Momase na Hailans rijon

    RABAULPNG Electoral CommissionSkowhegan BuildingKokopoEm bilong ol Bogenvil manmeri long Niugini Ailans rijon

    Vot long 01 dispela tripela senta bal stat long Fraide namba 20 de bilong munMei 2005, Sarere namba 21 de bilong mun Mei 2005 na Mande namba 23 debilong mun Mei 2005. Taim long vot em long 8 kilok moning i go map long 6kilok apinun long wan wan de.

    Tokorait i kamyet long IlektorelMenesabilong Namba Wan BogenvilJenerelIleksen,P 0 Box394, BUKA, Bougainville

    BRUKIM GRAUN...Wok i ken I go het long sanapimnamba wan bikpela fiseris pro-jek long Is Nu Briten Provins.Gavana Jenerel Sir PauliasMatane, Eugene Tseng,Presiden bilong Nu BritenRisoses Divelopmen, Is NuBriten Gavana, Leo Dion, naFiseris Minista Ben Semri Ibrukim graun long makim statbilong wok long projek we bal Isanap long Ailans IndastrielSenta long Ulaveo long Kokopo.Dispela projek bal kamapimmoa long 2000 wok bilong olmanmeri wantaim ol kain kainspin of bisnis.

  • MOMASENIUS

    Nuku pipe! kisimATM bengsevis

    OL PIPEL bilong Nuku ilektoret insait long Sandaunprovins I laki tru nau

    Long kisim benking sevis longpies bilong ol stret.

    Long wankain taim tu, bikpelaaskim Igo long 01 bilong lukautimgut sevis we bal helpim tnu ol.

    Dispela I kamap wantaimsapot na wok bilong Beng bilongSaut Pasifik, Memba bilongNuku Andrew Kumbakor naDipatmen bilong Fainens naTreseni na ol I putim ATMOtometik Tela Masin sevis we01 I ken rausim mani long NukuStesen yet. Na ol pipel i no westim bikpela mani long peimtrenispot I go na I kam long taunlong kisim benking sevis.

    Senemoni bilong putim ATMmasin long Nuku Distnik I binkamap long las Fraide we ol bikman bilong BSP beng, Fainensna Treseni, Sandaun

    Etministnesen na pipel bilongNuku I bin stap long en.

    Mista Kumbakor I tok em Inupela samting long putim ATMmasin insait long ol runel enia naol I makim Nuku Distnik longtnaim tasôl em I luk olsem em Igo gut bikos long namba wan detasol ol I putim masin, 60 kastoma I bin yusirn kad bilong ollong kisim mani long ATM.

    Em I tok moa olsem dispelaprojek bal helpim tru ol pabliksevan, ol bisnis haus na pipellong distnik husat I save tromoimbikpela mani long ka na baluslong go rausim mani long beng.

    "Dispela projek bal helpim truol pablik sevan, oltisa na farnalong ilektonet na distrik.

    0! dispela lain bai I nokenwokabaut long longpela rot natromoirn bikpela mani long bairnka we I ron long 8-pela awa na40 minit ron long balus I kam

    olgeta long Vanimo long rausimmani na kisim 01 arapela benkingsevis," Mista Kumbakor I tok.

    Em I tok tu olsem dispela em Inarnba wan taim long wanpelapIes I stap longwe long taun Ikisim dispela ATM benking sevisna em I amamas tru olsem dispela I kamap long ilektoret bilongem.

    Em I tok ol bal wokim opiselIons bilong dispela pnojek longmun Julal long wankain taimwantaim ol arapela DistnikTneseni projek I wok long kamapinsait long distnik.

    Taim Mista Kumbakor I askimol pipel bilong em long lukautimgut ATM masin bikos em I hatlong kisim dispela kain sevis Ikam long ol pIes longwe longtaun, em I tok ol pipel I laki stretlong kisim dispela sevis bikosplanti pipel long 01 rurel eria I nokisim o lukim yet dispela ATMbeng sevis.

    Caritas PNG holim woksop long strongim komyunitiJeffrey Elapa DWU sosaiti we I gat jastis, 01 dispela enia," Mistasumatin I raitim

    CARITAS PNG Iholim Integnel HumenDivelopmen kos longMadang nau.

    Canitas PN em Ihanbilong Katolik Sios we Isave givim helpim longtaim bilong hevi I karl-maut 8-pela wik koslong strongim ‘ 01komyuniti divelopmenwoklain long sios na olanapela Non GavmanOgenaisesen insaitlong kantni long karl-maut gut wok bilong ol.

    "Mipela I laik helpimlong kamapim gut

    pis o gutpela sindaunna integral humen divel-oprnen kos long givimsave long man i

    ken helpim em yetlong develop long olge-ta enia em I het tokbilong kos," Kodinetabilong kos, RaymondTon i tok.

    Em I tok as bilong kosem long givim treninglong ol komyuniti divel-opmen woka long olenia I karamapim jastis,bilding o strongim pis,disasta o wok long taimbilong hevi na ol pro-gram we komyuniti Iken wokim long helpim

    Ton I tok.Canitas PNG I bilip

    olsem PNG I mas gat 01komyuniti diveiopmenwoklain I gat gutpelatnening long wok insaitlong ol komyuniti nahelpim kamapim senislong ol piopel nakomyuniti.

    "Mipela I trenim 01pipel long kamap olsemol faundesen o as longgivim gutpela piksa nastrongim 01 pipel na olbal kamap olsem 01ejen bilong senis insaitlong 01 komyuniti bilong01," Mista Ton i tok.

    Em I tok 48 pipe! I sin-

    Welpam projek bai kamap long BewaniEtministreta kisim pinis

    K900,000seklong projekBEWANI enia long Sandaun

    provins bal gat welpam projek longhelpim 01 pipel na wok mani bilongpnovins.

    Sandaun Gavana I autim tok ama-mas bilong em long K900,000 weNesenel Plening Dipatmen Ibin givimI go long provins las mun longkinapim Bewani welpam projek.

    Gavana Yuni I amamas olsem gayman Igivim luksave na bihain long 8-pela yla bilong toktok tasol, em Igivim dispela mani bilong helpim longkinapim dispela projek.

    Em i tok namba wan hap bilongdispela projek em long sanapimneseni stesen.

    Em I tok dispela mani we NesenelGavman Igivm long Bewani welpampnojek I karn aninit long Plening naImplimentesen Progrem PIP fanding na Ekting Provinsel EtministretaJoe Singi I bin kisim sekmani longdispela projek las mun.

    Gavana Yuni I tok proyins I nogatbikpela plentesen projek na dispelaBewani welpam projek bal kamapolsem namba wan bikpela welpamplantesen projek long Sandaunpnovins.

    daun long dispela trening kos. 16-pela e molmen na ol narapela emol Canitas Kodineta long01 Katolik Daiosis insaitlong PNG.

    Nesenel dairektabilong Caritas PNGlong opening bilongtrening kos I bin salensim ol lain i sindaun

    long kos bilongkisim

    PIPELS Progres PatiPPP bal holim bikpelabung bilong em longLae insait long Morobeprovins long dispelawiken.

    Dispela em tupela deNesene! Konvensenbilong ol long dispelayla we bal kamap longBundum Stesen ausaitlong Lae siti long tumora Frade Me 20 naSarere Me 31.

    Tasol Pati I bruk longtupela hap. Pati lida emPaul Tiensten husat IMinista bilong Tred naIndastni na 6-pela patimemba long papamen Istap long Gavman natnipela narapela wememba bilong MakamAndrew Baing I go paslong ol I stap longOposisen kem.

    gut save long dispelatrening kos we balhelpim skruim savebilong 01 long ol samting kos I skulim ol longen.

    "Bal yupela Ikamapim senis nahelpim long ol wok gohet bilong PNG," MistaMaketu I bin tokim ollain long dispela kos.

    PPP baiholim konvensenWantok I bin laik

    kisim toktok longMinista Tiensten longdispela bung na saposgrup bilong em bal staplong en, tasol em I nobin stap long opis.

    Nesenel Pnesidenbilong PPP PeterNongkas I tok wan wanman bal makim ol hanbilong pati long 01 rijenolsem Sauten, Hailans,Momase na NiugmniAilans na 01 provins.

    Mista Nongkas I tokprogram bilong konvensen bal stat tumonaFnaide long 5 kilok api-nun na bal I go het longnait. Long neks deSarere gen, bung balgo het.

    Planti bikman na menbal givim 01 pnisentesenbilong ol long dispels 8-peloa wik kos. Em longbikpe!a ioya PnofesaJohn Nonggor husat baltoktok long Mama Lo narot em I helpim lukautimol PNG pipel, Ipela SiefJastis Sir Arnoild Amethusat bai toktok longLidasip.

    long wikenLae lntenesenel Hotelna askim I go long oldeleget long stap longdispela fan nesing tu.

    Mista Nongkas I tokPati bal peim balustiket, pe bilong ka, pIes01 bal slip long en nakaikal bilong wanpelanijinel na proyinseldeleget I kam long dispela konvensen. Olgetalain husat bai stap longbung I mas kamap longBundum Stesen longFraide.

    Emitoksaposyubaitnu tru kam long bung olaikim tok klla long sam-pela samting bilong dispela konvensen, ningimMatilda Ludwig longtelipon namba 3277636long opis bilong DeputiOposisen lida AndrewBaing.

    Pes6 Mo119-25,2005 WANTOK

    g5

    Hap Hap Nius

    Pasionis kongrikesen amamasim50 yia long PNG

    01 lain Pasionis pater na bruder i selebretim 50 ylas wok longPNG las Sande. Dispela grup bilong Katolik misinari i wok long-pela taim long Sandaun na 6-pela yia tasol I go pinis, sampelabElong 01 karn long Pot Mosbi. Bikpela selebresen I bin kamaplong Sen Joseph’s Katolik pens.Poto: Nicky Bernard

    Madang:NEVI sip bilong

    Amenika we I savegivim helpim longtaim bilong disasta nahevi, em USNSMercy i stap nau longMadang long glyimhelpim I go

    long 01 pipel bilongManam Allan husat Ikisim hevi long maunten pala na ol I staplong Bogia kea senta.

    01 bal kanimautsampela tnening longModilon Haus 51klong ol wok bilongstopim sik malaria naol arapela enia longwok bilong 01.

    Ripot I kam longEmbasi bliongAmenika I tok ol wok-lain long Nevi na olNon GavmanOgenaisesen longUSNS Mercy balgivim ol sevis longsalt bilong ol men, olpikinini, envaironmenna helt, sejeri o katimman i gat sik, dentisbal lukim na heipim olman i gat 51k bilongtit. Sip bal stap longMadang provins long5-pela de olgeta nabihain, go bek longAmenika.

    Em i tok long Sarenenait, pati bal holim fannesing bilong em long

    NOKENBAGARAPI MOL PIKININI!

    WANTO KI go pas long

    In Novmber 19 the United NaUon. d I Sne I a ke m ne nEm I raft ‘i!ong of pikinini long noken accepted the Convention on the ght. o thc ‘‘ I’Iarim ol narapela I poret!m oJ long øllip OIiId. This Com’.nton ha I’ecn rat4fie4

    wan5aimol. armo.tall the countre n thd world.inGludifig PNG hi 1993.

  • WANTOK

    Mitio laikim olskul liva longtingim kopi

    James Kila I raitim

    PLANTI 01 skulsumatin husat I bin gonaun lukim PNG KopiFestival na tred Fealong Gonoka longtupela wiken Igo pinis Iamamas tru bikos ol Ilainim planti nupelasamting. Dispela festival I bin kamap long Me5 Igo map 7.

    Sief EksekyutivOpisa bilong Kopilndastni KoponesendC, Ricky Mitlo I bingivim taim bilong emlong mekim planti gut-pela toktok I go long 01sumatin husat I binbung insait long RaunRaun Tieta.

    Mista Mitlo I bin tromol sampela askimlong ol sumatin na ollain husat I bekim gut ikisim ol prais olsempaket kopi.

    Dispela bikman Igivim taim bilong emgut long toktok wantaimol yangpela na stoni guttru long wok bilong kopiindastni long kantni.

    Wanpela askim emplanti sumatin husat Ibin bung long hanimtoktok bilong MistaMitlo long dispela taim Ipainim hat long bekimem taim em I askimolsem "Hamas kopi binI stap insait long wanpela kap?"

    Tunangu plantisumatin IgMm planti olkain kain bekim na gesnabaut. Long dispelataim kwesten ya I tnaimstret het bilong ol dispela skul pikinini.

    Wanpela sumatinhusat I gat 10 knismas Ibin bekim gut na I tok

    olsem, "42". Dispelabekim I opim al bilongplanti lain manmeni truhusat I bin bung longRaun Raun Tieta bikosnogat wanpela ausaitlain I save olsem ‘42’kopi bin I save stapinsait long gutpela kapkopi em 0! man I savedring.

    Dispela bekim bilonglikIlk sumatin mankibilong Bena mekim naem I kisim wanpelaprais olsem kopi sidlingem Mista Mitlo yet Iglyim I go long hanbilong em.

    Mista Mitlo I tokimdispela likIlk manki yaolsem taim em I kisimdispela presen em Imas tingim dispela taimem I bekim askim long

    bikpelakopifestivel

    01 Tan skul nogat tisaOL SKUL insait long Tan long Sauten Hailanspnovins I nogat tisa long skulim 01 skul sumatin.Planti 01 tisa I naun nabaut na les long lainim 01 skulpikinini.Ripot I kam long Wantok Niuspepa olsem ol tisa Ilusim skul na I go stap wanpela yla olgeta na kisimpe bilong gayman nating.Deputi Siaman bilong Kuluanda Praimeni top apskul Gogo Jon Tumbiago I tok olsem ol tisa I stapnabaut long Mendi, Hagen na Mosbi.Em I tok em I no amamas long dispela kain pasinlong lusim ol skul pikinini long wanem ol pikinmni Inogat nanapela not long kisim skul.Mista Timbiago I singaut long ol hetman bilong oltisa long lukluk na painimaut husat I no wok na Iwok long kisim mani nating.Wankain long 01 wok manmeni bilong haus sik longTan tu we 01 I no save stap long pies bilong wok.Mista Tumbiago I tok 01 manmeni husat I sik na I golong haus sik I no save kisim helpim bilong ol HeltEkstensen Opisa HEO na ol nesing opisa. 01Sios Heit Woka tasol I stap na givim helpim long 01.Em I tok Imas Igat mekimsave long 01 dispela kainwok manmeni.. Em i tok dispela kain pasin I no stretna oIl mas kam bek na sevim 0! pipel bilong 01 yet.

    TOYOTA

    long Gonoka.Em I mas kisim dis

    pela pnesen I go naplanim anene tasol longhaus bilong em nalukim olgeta taim natingim tasol olsem kopiem wanpela bikpelakes knop tnuinsait longwol we I save mekimplanti wok Ion helpimsindaun bilong ol man-men.

    Mista Mitlo I tokolsem 01 samting longgraun olsem ges, kopa,wel na gol bal pinistasol kopi bal stap yet.

    Em i tok tu olsemplanti 01 bikpela kantnilong wol olsemColombia long LatinAmenika na Ugandalong Afnika em kopitasol I save holimikonomi bilong ol.

    Br Aloysius Aisi i raitimKATOLIK Sios Daiosis long Wabag insait longEnga provins I gat wanpela nupela paten.Justin Soongie I bin kisim luksave olsem paterlong Sigino Penis long namba II de long dispelamun.Dispela bikpela de I bin pulim moa long 2000manmeni bilong olgeta hap bilong Enga provinslong lukim odinesen bilong Dikon Soongie.Maski not I baganap, planti kar I bin kamap longSigino na 01 manmeni yet I wokabaut pianti aualong lukim dispela bikpela de.Moa long 20 p1k em 01 I kilim long makim dispelaodinesen.

    Bisop bilong Wabag, Bisop Henmann Raich husat. I go pas long odenim Justin Soogie I tok em Iamamas tru long lukim tnipela paten I kamaut longSigmn0 paris. Namba wan em Pater ArnoldOnawe long 1983 husat nau em I Bisop, PaterRobert Laka, wanpela SVD misinani long 2002 nanau Paten Justin Soongie.Em i tok dalosis I mas I gat ol yangpela pater,bruder na sista long wok long autim Tok bilongGod i go long 01 manmeni.Bihain long odinesen, Paten Justin Soongie I toktenkyu long haus lain bilong em, ol famili napapamama bilong em husat I bin sapotim emlong skul bilong em long kamap paten.

    Allan sapotim ‘Kopi Yia’ longUnggai-Benadistrik wantaim

    James Kila i raitimMEMBA bilong Unggai-Bena

    distnik long palamen, BennyAllan I sunukim toktok bilong emolsem 2005 em yla bilong kopiinsait long distnik bilong e na emI laikim ol kopi fama long wokstrong long kamapim moa kopi.

    Mista Allan i mekim dispelatoktok bihain long em I putimK50, 000 long sapotim wokbilong 01 likIlk kopi groa koponetivinsait long Unggai-Bena distnik.

    Em i tokaut long dispela monimak taim em I toktok wantaimWantok Niuspepa na I tok em Ilaik 01 fama long pIes i mas redim01 yet na wok bung wantaiminsait long taim bilong dispelakopi sisen taim pnais I antap nakisim gutpela mani long helpimsindaun bilong famili na komyuniti bilong ol.

    Mista Allan i tok dispelaK50,000 em bal go long peimnejistresen bilong wan wankoponetiv grup husat I redim ol

    yet gut na I laik kamap membabilong PNG Kopi GroasFedenesen PNGCGF.

    "Mi save olsem fi bilong wanwan koponetiv long joinim PNGKopi Groas Fedenesen emK2050, olsem na dispela maniem I putim long helpim ol wanwan likIlk koponetiv long bungwantaim dispela gnup long salimkopi bilong 01 I go aut long ovasismaket,’ Mista Allan I tok.

    Mista Allan I tok nau yet plantiol gnoa I wok long nedim ol yetolsem ol koponetly long bungimol kopi bilong ol na salim I goausait long kantni.

    Dispela toktok bilong mekim2005 kopi yla long Unggai Benadistnik em Mista Allan i bin mekimlong pinis bilong las yla taim emIbin go long pIes Megunagu longBena na givim aut mani I go long01 fama em wanpela koponetivgrup bilong hap yet I bin bningimi kam bihain long em Isalim kopiI go long ovasis maket.

    Dispela koponetiv grup longBena em Sayafa Kopi GroasKoponetiv grup, husat I afiliet I gowantaim PNG Kopi GroasFedenesen PNGCGF.

    Mista Allan I tokaut olsem dispela K50,000 mani mak em bigo long sapotim ol likIlk koporetivgrup 0 lain fama husat i bung naI laik maketim kopi bilong ol nakisim gutpela prais.

    Em i tokaut tu olsem PNGCGFI mekim gutpela tok pinis longpainim maket long ovasis longsalim ol kopi bilong ol fama longPNG, olsem na em I putim dispela K50,000 long sapotim 01 Ilk-Ilk fama koponetiv gnup long peimmembasip 0 afiliesen fi I go longPNGCGF.

    PNGCGF em wanpela kampani husat I gat opis longAmerika na em bal salim namaketim kopi bilong 01 fama longPNG aninit long bikpela mamakampani em Coffee Pacifica.

    as Promised

    HAILAIIS NIU$ Me119-25,2005 Pesi

    - ‘S

    * Bisop Hermann Raich lephan, Pater Justin na Bisop Arnold rait han.

  • Pes8Hap Hap

    NiusYangpela

    PastoPRODIKOL Luteren

    kongnikesen longEnima insait longMosbi siti nau I gatwanpela nupela pastonem bilong emJeremiah Onk, 27bilong Lomalom longMumeng distnik longMonobe provins.

    Pasta Onk I greduetlong LugawengLutenen semineni longFinchafen bihain longem Iskul 5-pela yla.

    Pasta Onk I kisimtrening bilong emlong semineni na tuem I go long Tabubil,Westen pnovins weem I lainim tru longsanap long haus lotuna autim tok bilongGod.

    Stoni bilong pastaOnk I go olsem, bipoem I stap long PotMosbi long 1989 weem I save wok longsevis stesen napulamapim bensinlong ol kan, tasol tingting na laik bilong em Isave stap long kanimwok na gutnius bilongGod i go long ol pipel.Em nau dispela Ilukim em I go skullong kamap pasta.

    Mel 19-25,2005 SAUTEN NIUS

    Kalo kisim NupelaVeronica Hatutasi i

    raitim

    SAMTING olsem6,000 manmeni I binstap long dedikesenseremoni bilong KaloNupela Testamendedikesen long KalopIes insait long Sentralprovins las wik Sánde.

    Bikpela lain bilongSama Institut ovLinguistiks SIL longGonoka husat I mekimbikpela wok long tanim

    wantaim 01 PNG BaibelSosaiti lain we JenerelSeketeni LeontineTamate I go pas long 01,Sief Jastis Sin Marl kapina men bilong em, SiefOmbudsman Ila Genona men bilong em, olMosbi nius nipota ol lainI makim Yunaitet Sio.

    Gutpela progrem tru Ibin kamap long luksavelong Nupela Buk Baibellong Kalo tokples. 01 aspIes lain yet I bin mekimpilal bilong kilim dallong ol London Misinani

    * Gerhard Tauverschmidt i bin go paslong tanim Nu Testamen I go long tok pIesKalo na i bin stap long seremoni.

    ol buk Baibel I go longol tokples I bin stap

    Sosaitibilonghusat I

    LMS misinaniSaut Pasifikbin kisim lotu

    pastaim I go long Kalo,Hula na 01 arapela pIeslong Sentrel provins.

    Narapela hap bilongstoni em bihainim kilimdal bilong ol misinari ya,hetkwota bilong LMSlong Inglan I bin salimami na 01 I kam bek nakilim dal sampela pIeslain. I kaminap tude, olpipel I bilip olsem em Igutpela sapos bel 151 nasekan pasin I maskamap namel long 01grup I bin stap insaitlong dispela birua longlusim tingting olgetalong dispela samtinglong gutpela wel.

    Bikpela tok tenkyubilong 01 Kalo pipel I bingo long Dokta Genhardlong helpim 01 I tanimolgeta Nu Testamen I.go long tokples bilong01 na nau, ol I ken savegut moa long Tok bilongBikpela long tokples yetbilong ol we ol I kIla gutlong em.

    PIes Kalo I stap 2 nahap awa draiv lusimMosbi. Em I stap klostulong Hula. Nambabilong ol manmenibilong pIes em i winim4,000. 01 I save lotulong Yunaitet Sios.

    London Misinari SosaitiI kisim lotu I go longKalo viles namel longyla 1905-1910.Wanpelà pikinini Kaloem Jim Kila I kisim skulpasto namel long yla1911 na 1912 na em Ikamap palonia misinani.

    Em I dal pinis tasolwanpela pikmnini bilongem Reveren WalaGunia I sknuim wok misinan na kamap pasto naYunaitet Sios bisopbilong Kalo. Nau em Initala na I stap sknuim

    yet wok bilong Bikpelalong Kalo viles. Em bingo pas long kodinetimwok bilong tanimNupela Testamen I golong Kalo Tokples. 12-pela pipel I bin mekimdispela wok wantaimem.

    Man I go pas longtrenslesen o wok bilongtanim em DoktaGenhard TauverschmidtI bilong kantni Jemenitasol I wok wantaimSama Institut ovLinguistiks SIL long

    Rigo memba i no lukiuk long ilektoretPaulus Tali i raitirn

    OL PIPEL long pIes Rigo I no ama-mas long memba bilong 01 AndersonVele long wanem I nogat gutpela woksevis na divelopmen I kamap longpIes bilong 01.

    Wanpela bipo kendidet husat I binresis long sit bilong Rigo, StevenSangi, I tokim Wantok Niuspepaolsem pIes Rigo I gat moa long15,000 manmeni na 01 pipel I laikimmoa sevis, divelopmen bal 01 pipel Igat wok long mekim ol yet.

    01 pIes long Rigo olsem Maria,Devbisolio, Maunt Braun, na ol arapela hap long Rigo, tu ol sot yet longsevis,.

    Long dispela as na Mista Sangi I

    WANTOK

    Goroka Isten Hailansprovins. Em i stap longPNG long 17 yla na woknamel long 01 pipel,save long tokples nakalsa bilong ol. Em Iskulim 17-pela pipe!long wok bilong tanimNu Testamen BukBaibel. Bihainim laikbilong pipel na kodinetim ol trenslesen wok.Nem bilong TokplesKalo Ne Testamen emVe Kapa Wal we I tokolsem Reconciliation okamapim sekan na belIs’.

    tok I gat 01 bikpela samting olsemdiwal, fiseris, agrikalsa I step longRigo tasol memba I no lukluk tumaslong en.

    "Olsem na mipela 01 pipel longRigo I stap baksait yet, na mipela Ilaikim moa divelopmen bal pIes isenis" Mista Sangi I tok.

    Mista Sangi i singaut long ol man-men bilong Rigo long lukluk gut namakim wanpela gutpela lida husat Iken kanirn sevis na divelopmen we Iken stnongim na lukautim sindaunbilong ol.

    Em i singaut long Mista Vele longtuksave long hevi ol pipelbilong 01 Ilk-Ilk pIes olsem Bagibogi, long Rigo yetI karim nau na traim givim helpimlong ol pipel bilong em.

    NCDC bai stnetim ol rot bilong POMAndrew Molen I raltim

    WARI bilong planti mannieri insaitlong Pot Mosbi siti bal pinis taimNesenel Kapitel Distnik KomisinNCDC I statim wok bilong stretim olrot long mun Jun.

    Siaman bilong NCDC na membabilong Mosbi Not Wes, Sir MekeneMonauta I tokaut long dispelalas wik.

    "Lukiuk bilong siti long bihain taimI no gutpela bilong wanem olgetasamting I bagarap nabaut. As bilongdispela em nogat mani wokim wan-pela samting long stretim ol na plan-tI moni I lus na nogat man I wan longdispela," Sir Mekene I tok.

    NCDC bod I tok orait long dispelaprognem long Mas 31 we I lukim dispela program bal I non map tripelayla. Nambawan hap bilong dispelawok bal kirap long Jun dispela yla.

    NCDC Imakim pinis 19 rot we wokbal kamap na 01 I makim K16 milienlong en.

    Sir Mekere I tok 01 bal lukluk long

    traim na apim moni bilong dispelawok i go antap long K20 milien neksyla.

    Em i tok nau yet NCDC I nogatmoni long mekim kain bikpela wokna sapos ol I laik stretim olgetabikpela not we ol I tok I nogut olgeta,ol bal I mas I gat moni mak olsëmK140 milien long mekim.

    "Antap long dispela gavman Igivim planti moa wok I kam bek longNCDC na dispela 1 mékim hevibilong mipela I go bikpela moa," SirMekere I tok.

    Sir Mekere I tok dispela prognem Ino bilong stretim rot tasol, wokbilong wokim 01 dren, katim gras namekim ol ston wol tu bal I stap insaitwantaim.

    Em I tok tu olsem NCDC I tok onaitlong I go het wantaim wanpela stnitlait prognem we I wok long kamapnau.

    "Bihain long dispela bal mipela Ilukluk long kllnim siti," Sin Mekere Itok.

    Testarnen

    * Sief Jastis Sir Marl Kapi na men bllong em long dedikesenseremoni. 0/ Poto: A/VA TAMATE, PNG BAIBEL SOSAITI.

    .PNG POB Ltd

    EASIPAY BAI KAMAP LONG IS NIUBRITEN LONG 30 MEl, 2005

    BAlM OL AUTSTEND1NG BIL BILONG YU NAUToksavei go long ol lain i saveyusimelektrisitio pawalong Is Niu BritenolsemPNG Power baistatlong konektimol EasipayMita insait long ol wanwan hauslong namba30 dei biong manMei, 2005.

    Easipaybai senisimol dispelaKredit Mita we,yupelai gatnaulong ol hausbilong yupela.

    Saposyupelai gat ol bil bilong Kredit Mita i stapyet, i moabetasaposyu bairnbil bilong yu naulong wanemPNG Powerbai katirn pawasaplaibilong yumapyu bairn bilbilong yu.

    Easipayem i gutpelalong wanem:

    . 01 sas bilongpawai tamblolong Kredit Mita yupelai yusimnau. Yu kenbairn harnaspawalong laik bilong yu. Yu kenbosim harnaspawayu yusim. Yu no mapwan long ol bil long olgetamunmoa. PNG Power i noinapkatim pawabilong yu rnoaYu maslukiuk long PostCourierna NationalNiuspepalong painimaut wanemtaimbai ol PNG PowerKontraktàbai i karn longhapbilong yu long konektimol EasipayMita.

    Na tu yu maslarirn wanpelalain bilong yu i staplong hauslonghelpim olwokrnani go insait long hausandwok.

    Wok bilong konektimol EasipayMita long ol hausbilong yupela i fri.

    Toksave i kam long PNG Power Pablik RilesensSeksen

  • WANTOK

    g utpelaVeronicaHatutasi Iraitim

    KAMAPIM wok bilong ol yet na sampelagutpela senis long lukautim famili nakomyuniti em I wanpela samting wesomap trening skul long Wimens TekstailTnening WTTC skul long Godens PotMosbi I givim long ol meri, Geita Gabiwanpela men sumotin bilong WTTC Imakim ol men na tok long namba 8 gre-duesen na namba won long dispela yla.

    Long wonkain taim tu, 01 bin tokautolsem nem bilong WTTC trening senta baiI senis I go long nupela nem em long PNGGamen no Tekstoil Trening Institut.

    Greduesen long las wik Froide i binlukim 30 lain we 27 em 01 men no tnipelaman I kism ol setifiket bilong 01 bihain long01 I pinisim 16 wik kos long lainim longsomopim 5-pelo klos. Em long wokimdres, blous, sket, slot bilong 01 mon notrausis bilong 01 man.

    Misis Gabi I bin tok sindaun tude I hatno prais bilong 01 klos samting I antaptumas. Olsem no tnening ol I kisim no olsamting 01 I lainim em bal helpim 01 longkamopim wok long helpim famili nokomyuniti bilong ol.

    "Laip I hat tnu nou na pei bilong ol samting I go antap. Tasol skul mipela I kisimlong somopim ol klos bol helpim famili nool pikinini bikos mipela I ken somopim 01klos 01 pikinini i werim I go long skul no tu,long kinapim liklik bisnis long somapim nasalim klos.

    "Dispela trening I mekim 151 liklik long olmama no tu, ol man husat I sindaun longkos bikos ol I loinim long somap no dispela em I laip skil bal helpirn ol. Olsem no

    dispela kos I mas kamap tu long ol era-pela provins no 01 men long 01 runel erie iken gat sans long lainim long somopim 01kain klos na komopim gut laip no sindaunbilong fomili no 01 yet. Samting I stop longhan bilong mipelo wan wan greduens longyusim 01 save mipela I kisim long hia.

    Na mipelo I autim bikpela tok tenkyulong WTTC long 01 somop skul no save olI givim long mipela," Misis Gabi Itok. Longdispelo greduesen tu, Projek Konsaltenbilong WTTC em Soiot Williams i bin tokgovman I mas kamap wontoim Tekstail oklos Bisnis Polisi no givim bikpèla sopotlong dispela bisnis we I ken komapim woklong planti moo pipel long kantni. No tu,kisim trening I go aut long ol provins nomoameri I ken kisim gütpela somting long

    en. "01 PNG manmeni I mos komop popalong klos bisnis long kontri. Tasol I mosstrongpelo sapot I kam long politikel level.Dispela bisnis bal givim moa wok long 01pipel no tu, trening I mas go out long 01provins.

    Dispelo institusen I mos groa. No gay-man Imas givim moo sopot wantaim p01151no fending. Mi lukim olsem dispelo bisnisem i bikpelo long komopim moni bilongkontni.

    "Long yupela 01 lain i greduet, dispeloem I stat tasol long wokobout bilongyupelo long bihain taim no ml lusimyupela wontaim askim olsem bal yupela Iwokim wanem long trening no saveyupela I kisim long WTTC?" MistoWilliams I tok

    Mel 19 - 25. 2005 Pes 11

    Sotpela bk LukautSknuim I kom long las wik

    AIDSem i wanem samting?

    AIDS em ol 51k I save komop bihain longbinatong bilong HIV I boganopim imiun sistem obanis 0 strong bilong bodi long poit egensim 0151k. 01 pipel I got 51k AIDS I ken kisim ol kain 51kolsem fiva, ews o skin solop no pekpek woro. 01bal lusim skin tu o go bun noting.

    AIDS em I nupelo no bikpelo 51k I kamopim woninsait long PNG.

    Nau yet, sik AIDS I nogot monasin long 01 loin Igot dispelo sik no kisim long kamap oroit. Tosol Igot ol morasin I stop long stopim o dounim 01naropela sik we sik AIDS I kamopim. 01 strong-pela manasin I ken helpim 01 monmeni I got sikAIDS no 01 I ken kamap onait na stop longpelo

    0! toktok I kam long liklik buk ol I kolimLiving with HIWAIDS,A Guide for self care andpositive Living National AIDS Council i redim.

    taim.

    r-.

    Kuk Kona* wantalm

    MERIWANTOK

    Pesonprut JemYu mas i gat:I .12-pelo Pesonprut2. 3-pelo kap kolwano3. Wono bilong hoplemon4. 1 na hop pounsugo

    We long Wokim:

    1-Autim palp o insoitbilong posionprut,putim 01 hop skinlong kontena, kopsoitim 2 no hop woreno brim olgeta I stopinsait long kontena Igo long noit mop deantop.2-Long neks de,boilim olgeto posionpnut no 01 sel mopinsoit bilong 01 sel Isof o I go malumalu.Boilim mop long 35minit.3-Seivim wana.4- Autim insoit bilong

    prut long sel bilongem no kotim katim.Rousim skin.5- Putim palp, prutno sit I go insait longpot wontoim hapwore. Putim noropela hap kap worena brim I boil.6- Kapsaitim lemonjuis na sugo we yuhotim liklik o em iworn.7-Tanim mop yumiksim gut tru sugana boilim hariapmap jern 1kamap.8- Larim I kol longsornpela minit naputim I go insaitlong botol yu boilimgut na nogot wana Istap insoit long enna p05mm gut.

    Lukim moa gutpelawe long kukimkaikai neks wik.

    Men Wantok i laik save saposyupela i save laikim ol stori mipela I saveprintim. Rait i kam long Men Wantok, Word Publishing Company,P0 Box 1982, Boroko, NCD o ring i kam long telipon 325 2500 natoktok long Veronica Hatutasi. Yu ken salim ol stori hi long email: [email protected].

    MEN 1 N1SRaun lukim ol men na pikinini long PNG 10 bilong

    lukautim 01pikinini

    Pat 6- Atikel namba 4

    NOKEN lukim olsem 01 temponeni mesa o 10long sotpela taim we 01 Stet Poti I putim bilongstrongim wok long givim wankoin roit nomel longol man no men em ol I rabisim 01 men, olsem emI kamap long mining bilong Konvensen, tosollong wonkain taim tu, em I no sopotim posin weIgot wonpelo stendet o 10 bilong 01 mon no noropela bilong 01 men. Tosol taim 01 Stet I kamopwantaim 01 wonkoin 10. 01 bal lusiM dispelo temponeni onensmen o 10 bilong sotpelo taim tasol.

    Taim 01 Stet Pati I kisim Igo insoit 01 speseolmesa o 10 no dispelo I karamopim Konvensen olI bihoinim nou we I lukautim mateniti rait o noitbilong 01 mama I gat bel no ol I konim nupelapikinini, 01 bol no lukim dispelo 10 blsem em Inabisim 01 men.

    0I toktok I kam long IikIik buk oI I kolimCEDAW we Pasifik Rijonel Human RaitsEdukesen risos Tim I redim.

    Moo long neks wik.

    Lainim sornap emsamting

    . t man i bin Sindaun long kos wantaim 27ol I kisim setifiket long greduesen. Poto: VERON/CA

    men. Wanpela bilongHATUTASI

  • Pes 12 Mel 19 - 25, 2005 HELT na EDOKESE NPagelio strongim olskul longtraim NesenelKios resis

    STRONGPELA askim i go long 01skul sumatin, 01 yangpela pipel na oltisa long go insait long Nesenel KIosKompetisen o resis we NesenelKalserel Komisin I putim kamap olsemhap bilong luksave long 30 yia selebresen bilong tingim PNG i kisim indipendens long Australia long Septemba 16,1975.

    Bol I got tnipelo disain no opisel outfitkotegoni 0 grup long nesis ye. Nomba wanem long wokim klos bilong 01 mon tasol,nombo tu em bilong 01 men no nambe tnem long tupelo wontaim.

    Ekting Edukesen Seketeni DoktaJoseph Pagello I tok Edukesen DipatmenI strongim 01 skul sumatin long kisimsalens no go insait long Nesenel KIosResis.

    Nesenel Kalserel Komisin I bin putimkomop dispelo nesis no Gavana JenenelSin Poulias Matane I bin lonsim dispelanesis long Epnil 20 long makim 01 wok nedilong 01 aniveseni bilong makim 30 ylaselebresen bihain long PNG I kisimindipendens.

    I pulim ‘Ol ovasis sumatinem I nijinel tnening net- intenet wok. No long i kisim CCNA Ciscowok program bilong wokim dispelo, 01 I mas Certified NetworkingCisco long Australia, yusim 01 kain mosin Associates setifiket noEsia na ol Pasifik kantni. bilong nupelo teknoloji; dispela setifiket I got

    Progrem bilong Cisco Misto Pokopio I tok 01 luksave long em ovosis.Netwokimg Akademi kos I sut long netwok Eltin 18 peloem bilong lainim 01 insait long kantni no sumotin I bin pinisimsumatin no givim save ovasis. kos long Qualitylong 01 long disainim noputim 01 kompyuta

    Em itok bihain long 01I pinisim kos, 01 sumaitn

    Customer ServicesTraining long koles.

    WANTOK

    HIV AIDS

    wan taimDavid

    Ephraim

    Dispelo posin I no bikpelo tumas o nogot trulong kantni, tosol I luk olsem dispela kain posinbilong katim skin bilongol men i wok long isi isikomap long kantni bilong yumi. Planti ol men 1wokim long troim kisim bikpelo filing tosol.

    Dispelo em wanpela samting I nogut tnu bikostaim bilong katim skin sopos men i yusim semreso long kotim skin bal I got sans long binotongbilong AIDS I kisim nonopelo men o men soposemigotHlV.

    Long kontni bilong yumi posin reip o bagoropimmen em wonpelo somting we I save putim plonti01 men long mok nogut long kisim HIV.

    Long stopim dispéla kain samting em i hat moobikos monmeni I got nait bilong 01 yet long wokimsamting we bal I wokim loip I got gutpelo amamos.

    Tasol planti save manmeni I save tok sepos yulaik nonopelo I senis, onoit, yu yet I mos soim gut-pela not we 01 I ken bihoinim long senis.

    HIV em i hot long stopim tasol yumi Jcnwokbung wantoim long skulim 01 monrrieni long 01 gut-pelo not we 01 I ken bihainim long ‘abrusim dispelobinua.

    Planti taim plonti manmeni I save roit long niuspepo no komplen long gavman no 01 NGO oNesenel AIDS Kaunsel long ol I mas wokim wok

    Tosol yu mos save olsem HIV em I no bilongNACS tasol long wok, nogot. Em bilong koin. 01menmeri olsem yu husot i save komplen turnaslong kamapim gutpela rot we 01 pipel bilong yuken bihoinim long obnusim kain bikpela hevi olsemHIV/AIDS no 01 onapelo hevi wantoim.

    Tingim, HIV I stop pinis. Inop long komplen notroim komapim rot bilong helpim 01 pipel bilong yu.

    TOKLUKAUTLONG ol kain taim olsem yu stop tude planti

    hevi em Iwok long kisim graun yumi stop long en.Olsem no ml laik tesol long skelim sompelo

    tingting wontaim yupelo 01 rita.Nomel long 01 bikpela woo i kamop long 01 Midel

    Is kontni nomel long 01 bikpelo noskol pasin Ikomop long Latin America. Moo yet bikpelanomba bilong 01 monmeni I wok long del longAfniko long HIV tosol.

    Insoit long Eslo nijon plonti kain biruo bilonggroun I wok long kilim del plonti monmeni.

    Na long kontni bilong yumi yet plonti I wok longdoi long HIV. Insait yet long dispelo hevi plontimanmeni I wok long ting olsem wol woo tn bolkamap

    Long Yunop yet, 01 kontri I bung wontoim longkamopim Yuropien Yunien. Bikpela as em longkomopim wonbel namel long ol kantni.

    Kontni bilong yumi I bin seinim planti wonbelwantoim 01 bikpela ogenoisoisen olsem UN, WTOAPEC no 01 nonopelo ol kantni wantaim.

    Bikpelo as em long kamopim wanbel no treidwantaim 01 narapela kantni.

    Tasol namel long 01 dispelo hevi, askim em istop. Popuo Niugini I save tnoim kontnibiut likliklong helpim 01 norapela kantni olsem long Afnika onogot. I luk olsem yumi save lukluk tumas I godaun bilong long 01 Bumoreng loin.

    Long kirap bilong 01 kainkain hevi long kantni Igot kain kain not bilong helpim long daunim.Wanpela rot em long bihainim ol pninsipal o notbilong helpim anopela no bol wankain tasol none-pelo I ken wokim long yu.

    Tingim, no yu mos save olsem yumi mos traimlong komopim ol rot bilonghelpim 01 nonopelo Ilk-Ilk kantni long 01 hop graun nobaut long wol.

    Mi bilip olsem toim yumi bihainim dispelo not bolyu lukim plonti senis bol kamap insait long kontni.

    Nius Bliong

    i-i i_I * * 1..- 1 prognem, 01 likIlk pikinini I mas loinim longI I I itOS val SOlTfl ,atsa Iuksove long kolso long elementeni level.Taim Dokta Pagello i tok tenkyu long Het tok bilong Edukesen long yio 2002

    Nesenel Kalsenel Komisin bilong putim "Promoting Notional Identity throughkamep dispela nesis em i tok PNG i mos Education o stnongim nem bilong kontnigot Nesenel KIos no dispela bol soim tru- aninit long edukesen I bin stnongim dispelo mok long PNG kalsa olsem yumi got pelo, Dokto Pegello I tok.luksave bilong yumi yet long dispelo klos Em i tok as tingting bilong dispelo hetwe yumi ken wenim long makim kontni tok em long pnomotim kain edukesen welong 01 somting we i komop ausait long 01 likllk pikinini I lainim 01 kolso, moo yetPNG. long elementeni no pnoimeni level. No dis

    Het tok bilong Nesenel Dnes nesis em pelo em lukluk long olgeta skul longPromoting PNG Identity o strongim nem kontni

    bilong PNG. Dokta Pagello I stnongim 01 yangpeloDokto Pogello I tok dispelo boi gutpela pipel, 01 sumotin, tisa no poblik long tnaim

    bikos em I stnongim 01 yongpelo pipel dispelo nesenel dnes nesis. We bol I nonbilong PNG long yusim save bilong 01 long long 6-pelo mun mop long Septemba 17.somting we bal kontni long en. Poblik ken kisim entni pepa bilong klos

    Em I tok yumi mas amamos long luk- nesis long Wantok Niuspepa long dispelosave olsem maski yumi got plonti koin wik no long National niuspepa long olgetakain kolsa no tokples, yumi save lukim Fnaide.yumi yet olsem yumi bilong PNG. "Mi solensim 01 sumotin no tiso long

    Em i tok Edukesen Dipatmen I go pos traim go insoit long nesis. Mi got biliplong sopotim strong kalso no luksave olsem bol yu loikim dispelo nesis bikos emPNG I givim long 01 tumbuna no kalsa boi kamopim gutpelo somting long kantni,"oninit long 01 edukesen nifom. Aninit long Dokta Pogello I tok.

    O L ripot i tokautolsem moalong 130 milionmen i save dai longpasin bilong katimpraivet pat 0 sem bilong01.

    Telikom trening kolisTELIKOM Trening

    Koles TTC long Lee,Monobe provins I woklong pulim 01 ovosissumatin I kam long skulno wokim ol kos longhop.

    Koles I save ronim 01speselis prognem longtelekomyunikesen noinfomesen teknoloji na01 trena I got luksavelong intenesenel level iskulim 01 sumatin longkoles.

    Koles I givim treningpinis long sompelasumotin bilong 01PosifikAilon kontni. Em Iwok long lukluk long 01ogenoisesen longSolomon Allan, Fiji,Vanuotu no ol anapelaPasifik kontni moo longsolim 01 woklain bilong01 long sindaun long 01tnening program bilongem.

    Sompela sumotinbilong Vanuotu noSolomon Allan I pinisim01 kos no sampela I skul

    yet no i stop longTanaka kempus nowokim stadi no skulbilong 01.

    Telikom PNG LimitedI wokim agnimen wan-taim ol kontni longPasifik husot I savesalim 01 manmeri bilong01 long kisim oldispelotrening kos.

    01 kos we Koles Isave givim em 01 lain Isave givim 01 intenesenel tnening olsem Cityno Guilds bilongLondon Institut longYuniotet Kingdom noCisco NetworkingAcademy bilongAustralia I givim.

    Eksekyutiv Dainektobilong Telikom TreningKolis em Sidle PokopiaI tok 01 kos we kolis I lakilong kisim luksoveolsem tnening institusenlong Cisco NetwokingAkademi trening pro-gram bikos okodemi Istep oninit long TAFElong Melbon. Dispela

    gut.

    . Sampela long ol Sandeskul pikinini long Kalo Viles insaitlong Sentrel provins I lukluk long ol wanskul bilong ol I putimkamap singsing na danis long selebresen bilong nupela KaloTokples Baibel las Sande. Poto: Aiva Tarnate- PNG Bible Sosaiti.

    5Ocg

    GOD I KOLIM YUMISTRETPELA MANMERI

    Orait yumi bilip pinis na God I bin kolim yumistnetpela manmeni. Olsem na Bikpela bilong yumiJisas Krais Imekim yumi I kamap wanbel wantaimGod. Jisas I bin opim rot bilong yumi ol manmeni Ibilip long God, na bal yumi ken I go insait long dispela manimani bilong God, nau yumi stop long en.Na yumi save wetim God i kisim yumi na bai yumisindaun gut wantaim em long heven, na dispela Imekim yumi I amamas. Na yumi no amamas longdispela tasol. Nogat. Yumi ken amamas long olhevi i kamap long yumi tu, long wanem, yumisave, 01 dispela hevi I save stnongim bel bilongyumi. Na sapos bel bilong yumi I stap strong, oraityumi map sakim 01 tnaim i kamap long yumi. Nasapos yumi sakim 01 traim, orait yumi save biliplong God na wetim em I helpim yumi na kisim bekyumi. Na sapos yumi wetim God i helpim yumi,orait yumi no save wet nating. Nogat. God I givimpinis Holi Spirit long yumi, na pasin bilong Godbilong laikirn tru ol man, em Holi Spirit i bin kapsaitim long bel bilong yumi.

    OL skul I kisim bikpela askim longopim 01 akaun long beng na em boi151 long putim 01 skul sabsidi mani I goinsait, Ekting Edukesen SeketeniDokta Joseph Pagello I tok.

    Em i wokim dispela toktok longtoim 01 0PI50 bilong EdukesenDipatmen I bin lusim Pot Mosbi loswik bilong go out long 01 provins notilim 01 nemba wan hap long sobsidimani I go long ol skul we I nogot bengokaun.

    Dokta Pagelio I tok 01 skul insaitlong Nesenel Kopitel Distnik no longtaun I kisim pinis ol skul sobsidi sekbilong 01 las wik.

    Na em I tok 01 skul insait long 01bus pies i mas kisim 01 sekmonibilong ol long 01 wan won Provinsel oDistnik Edukesen opis.

    Dokta Pagelio I tok dispela ol sob-sidi peimen we ol opisa I kanim I goem bilong ol skul long olgeta levelhusot I nogat beng akaun.

    "Mi askim strong olgeta skul longopim beng akaun no em bal 151 longputim sabsidi mani stret I go longbeng akaun. Dispela bol sévim manitu long Dipatmen bikos em I kostimbikpela mani long solim 01 opisa I golong ol provins long givim 01 sobsidimoni I go long 01 skul," EktingEdukesen Seketeni Dokta Pegello Itok.

    01 sobsidi peimen bilong 01Nesenel Hal skul, ol vokesenel sentono 01 CODE em ol bin putim Igo longbeng okaun bilong 01 long nomba tnwik bilong mun Epnil. Na 01 I givimsobsidi peimen bilong 01 hal skul,sekendeni, praimeni, komyuniti no elementeni tupelo wik I go pinis.

  • POS 14 Mel 19-25,2005

    Tok promis - mani pawabilong rot 1 stap long

    Nesenel Membabungim Kabwum wantaim Lae siti bilongwanem mani pawabilong wokim rot i savestap long han bilongNesenel Memba".Bihainim dispela tokpromis na ol votim yu.

    Long pas bilong yu,yu tok olsem, Waiganinogat mani long wokimrot, rot bilong kisimmani i hat na yu wokhatyet na ol pipel no kenkisim kago kalt tingting.

    Tasol yu yet binpromis pinis olsem"mani pawa bilongwokim rot i save staplong han bilongNesenel memba". Yunau Nesenel Memba.Mani pawa i stap pinislong yu long wokim rot.Pipel bilong Kabwumwet long opim ol nupelarot pastaim long i golong 2007 ileksen na ino mentenens wokbilong Wasu/Kabwumrot. Mi amamas longkisim bekim bilong yu,memba bilong mipelalong opim progrembilong ol nupela rot.

    Dia Edita

    Ml bilong Kabwumna raitim dispela pasbihainim pas bilongMemba bilong KabwumMista Bob Dadae longWantok Nius bilongEpril 14, 2005.

    Pastaim ml talk tokamamas long yumemba long nambawan taim tru long bekimkomplen pas bilongMista Guniong M.Planti bel kros pasolsem kamap bipo longWantok em yu no savebekim. Yu gat wanpelayla 2006 tasol I stap nabai nupela ileksen baikamap long 2007.Olsem na kain bet krospas I kamap, yu masbekim na kliaim yu yetlong ol sevis yu givimpinis stat long 2002kam map nau long2005 na pinis long2006.

    Long 2002 planti tokpromis long kainkaindivelopmen yu binmekim, olsem na olpipel makim yu.Wanpela tok promis embilong rot. Yu bin tokolsem "rot bal go longolgeta hap bilongKabwum na tu rot bai

    BONIDAINKABWUMMOROBE PRO VINS

    Leron-Wantoat LLGCpresiden i stap we?

    Dia Edita

    Ml laik autim sampela bet hevi bilong ml longpresiden bilong mipela Moses Yasingat. Naumipela pipel I no save wanem hap em Istap olsemna ml rait I kam long Wantok Niuspepa olsem na isilong em i ken lukim long wanem hap em I stap longen.

    Presiden Moses, plis map yu kamaut long pIeshalt bilong yu na lukim hevi mipela pipel bilongLeron-Wantoat I kisim I stap?

    Rot bilong mipela I bagarap tru, bus klostu I laikkaramapim rot.

    Helt Sevis na arapela gavman sevis i talk pasnau, long wanem I nogat helpim I kam long yu nanesenel MPAndrew Baing.

    Presiden, yu bin yusim gan na soim strongbilong yu long pulim ol kansol na ol I bin makim yupresiden.

    Taim yu kamap presiden yu givim baksait longmipela ol pipel. Long 2002 i kam map nau 2005 yuno mekim wanpela bikpela samting insait longLeron-Wantoat LLG.

    Presiden, noken tingirn bet bilong yu. Plis yumas son long mipela ol liklik manmeni long pies.Wanem strong yu soim long 2002 ileksen oraitwankain pasin tasol yu mäs strong long givim sevislong pipel.

    Yu wantaim nesenel MP Andrew Baing plistingim Leron Wantoat. Presiden soim kala bilongyu nau 2007 em taim bilong skelim kala. Em tasol.

    SILING YANOPAWANTOATMOROBE PRO VINS

    OLRais em i bun, klinim gut

    Dia Edita bek na kainkain plantipipia moa. Plis rais emkaikai bilong olgeta manmen bilong kantri olsemna wokim gut.

    Ating rais mit i no wokgut na ol kain pipia i woklong kamap. Plis mapyupela I senisim dispelarais mil. Ating em tasol natenkyu tru.

    TENGTENG VARIMESTINPUTZBOGENVII. AlLAN

    Toksave:Sampelaol pasmipelai kisim i longpelatumasna ino givim speslong ol arapelapas,pus raitim pasliklik . Na tuputim nemna adres bilongyu long olgeta pasyu salim i kam,tenkyu . - Edita

    I gat rot long daunimsik AIDS?

    Em i mas putim wanpelato insait long kantni olsemolgeta bikpela haus sikinsait tong kantri sapos ol isekim blut bilong man omen sapos I gat sikHIV/AIDS. 01 i mas holimdispela man o men.

    Noken lusim em I go,holim na ol polls bal kisimem.

    Nesenet gavman I maswokim wanpela banis o

    Dia Edita

    Ml wanpela manki Kovelong Wes Nu Bnitenprovins. Nau ml stap longKimbe yet.

    Mi talk sapotim pasbilong brata ya Mark Lupikamaut long WantokNiuspepa long 29/04/05.

    Mi laik askim nesenelgavman long lukluk longdispela.

    pies bitong ol dispela sikmanmeni.

    Bikos haus 51k I lusimem I go bai I givim longnarapeta men o man nakilim pianti pipel insait longkantni. Husat I laik sapotimo agensim, welkam tasol.

    CHARLIEKAOGOKIMBEWES NU BRITENPRO VINS

    Lukautim notis bod long

    Dia Edita

    Wewak taun

    Ml laik naitim dispela pas I go longWantok Niuspepana tok kros I go long olmanki na ot bikhet man I save brukim otpablik notis tong ot notis bod tong Wewaktaun we em I no gutpela pasin.

    Em I wanpeta nabis pasin stnet. Ating yudispela man o manki I save wokim dispela pasin nogut em yu nogat wok bliongwokim na yu raun I stap na bagarapim otpablik notis nating.

    01 notis bilong ml planti taim ol dispelahambak mangi I save brukim bikos oIl no

    save long wanpela samting, o ol I jelestingting na sin pasin I pulap 0 ating embelhat tasol bikos em long long.

    Mi askim Wewak komyuniti polls longwokim ol wok bilong ol na lokim ol dispelakain bikhet manki long sel.

    Dispela kain 01 pasin yumi ol Sepik Igat na diveiopmen I no save kam haniaplong yumi.

    JOHNKRIOSAKIWEWAKIS SEPIK PROVINS

    Yawari em igavana bilong

    husat tru?Dia Edita

    Mi LAIK autim tingting bilong ml I golong Wantok Niuspepa na ol pablik i kenlukim

    Planti taim mi save balm niuspepa natukim stori bilong Hami Yawani tasot mino bin lukim wanpela stoni bilong sevis odivelopmen i save go insait long arapeladistnik otsem Imbogu, lalibu, Pangia naKagua Erave.

    Nogat tru bikos sevis na divelopmenbilong em i go long pIes tru bilong emNipa-Kutubu na Tan Pore tasol.

    Bilong wanem 01 sampela distrik mlkolim long en em pies birua o enemibitong yu Gavana Hami Yawari otsem naI nogat sevis I go long 01 dispela happIes.

    Em orait, nau mipela tu luksave olsemprovins I bnuk pinis so Hami Yawani, yuem Gavana bilong Hela provins namipela Sauten Hailens provins yet Inogat Gavana bilong mipela long tukautim 01 pipel otsem na mipela wetim yla2007 long kamapim nupela lida bilongmipela yet bilong ronim pnovins wantaimol pipel.

    brats o susa yuml stap sambal

    Sa utenHailens friedukesen I:no ron gutDiaEdita

    Mi wanpela manki tong lalibu distrik,likIlk pies Mambi Rake. Mi I gat bikpelaamamas tru long rait I kam long WantokNiuspepa.

    Mi talk autim wan bitong ml otsem longSauten Hailens provins Gavana bilongmipela I putimfni edukesen na mipeta 01papamama wantaim skut pikinini I wan-bel na amamas.

    Tasol taim mipela I go tong skul ol tisaaskim mani long mipela 01 papamamana skut pikinini gen. Gavana I putim friedukesen long yla 2003-2005 tasol longtukluk bilong ml fri edukesen I no rongut.

    Bilong wanem na ml tok otsem?Taim ml skelim wantaim sekonderi

    skul ol I kisim sabsidibilong 01 long Mak10,000 kina na hal skut 01 I kisim 6-4tausen kina na olgeta pnimeni skul ol Ikisim 2-1 tausen kina na elementanisampela taim ol I kisim 4-2 handret kinana dispela em I bikpela piksa tru oisemSauten Hailens I nogat fri edukesen.

    Em I wanpela giaman toktok mipelaitoktok raun.

    Mi I gat bikpela wan tru na em tasol mlautim wan bilong ml. Sauten Haitens Inogat fri edukesen long wanem mipelaskul pikinini yet mipela balm skut fi gen.

    JAMSONKAIPUKANDIIALIBUSAUTEN HAILENSPRO VINS

    Salim ol pas I kamlong WANTOK

    NIUSPEPA: P.O.Box 1982, Boroko

    N.C.D 111Fax: 325 2579

    Email:rd©global.net.pg

    WANTOK

    INAP yu givim spes longml na bal ml autim wanbilong ml.

    Wan bilong ml I go long Noken tingting longkampani we I save wokim mani tasol Tingim laiprais Roots Rais bilong

    Dispela Roots Rais i manipulap tong pipia ston pipia

    man, noken tingim

    Em tasol na yu husatlaik sapotim o agensimtasol long nitim.

    STANLEY KEWAPOT MOSBINCD

  • WANTOK

    LAS wik Fraide, bikpela kot bilong kantni,Suprim Kot, I painim aut olsem "Enhance

    Co-operation Program" bilong Australiawantaim PNG L no bihainim tingting bilongMama Lo bilong kantri.

    Aninit long dispela progrem, to bilongPNG i no karamapim ol "Australia AssistingPolice AAP" na ol arapela opisa husat Iwok wantaim ol gavman dipatmen. Long dispela agnimen, sapos wanpela opisa bilongAustralia i brukim Jo bilong PNG, em bai gofri.

    Gavana bilong Morobe, Luther Wenge Ibin tok dispela pasin I no bihainim Mama Lobilong kantri na em Ikisim dispela agrimen Igo long kot. Supnim Kot I wanbel wantaimMista Wenge na I tok dispela agnimen Iabnusim lo.

    Dispela em namba tu taim NesenelGavman I kisim sem long disisen bilong em.Namba wan taim em long lo bilong "ValueAdded Tax." Dispela kot tu em Mista WengeI kisim Nesenel Gavman na NesenelPalamen Igo long kot na em i bin win.

    Nesenel Gavman I save kisim stia tok longJastis Dipatmh long Opis bilong Atoni

    Jenenel. Dispela disisen bilong tupela kot Isoim olsem Nesenel Gavman I no kisim gutpela stia tok long Opis bilong Atoni Jenenel,o em kisim, tasol em i sakim dispela stia tokna I bihainim talk bilong em yet.

    Bihain long disisen bilong Supnim Kot longFraide, ol AAP opisa na ol anapela wok manna men bilong Australia husat I wok aninitlong dispela progrem Ikisim balus na go beklong Australia.

    01 dispela plis na gavman opisa bilongAustralia I bin wok long Pot Mosbi naBogenvil.

    Foren Afeas Minista bilong Australia,Alexander Downer, i sutim tok long PNGolsem Nesenel Gavman Iasua na i no luklukgut long lo bilong dispela agnimen.

    Taim yumi skelim, I tru olsem PNG I nobihainim Mama Lo bUong en, tasol tu,

    -

    Tasol taim ml askim-if yet. Long

    w a n e m ,Em i tok tu olsem,

    Morobe man husat i laikAksey Qangengnuc,husat I pablik opisabilong Morobe KomyunitiAsosiesen, em I tok dis-pela graun em ol lidabilong Morobe I kisim

    gavman I bin kisim dis-pela graun na yusim map99 yia I go pinis na Inogat kIla pela stia toknamel long Kolani klen nagavman long husat I nau

    salim blok bal i no maptokim autsait man husat Ilaik balm blok long 01hevi bilong graunMorobe Blok I stap longen. Em I singaut long 01

    long ol Kolari klen aninitlong wok bung bilong olyet. Dispela praivetarensmen em ol I putimmnsaitlong wanpela pepa01 kolim Memorandum ofUnderstanding MOU.Wanpela hap tok insaitlong MOU, I tok kilaolsem, ol pipel bilongMorobe tasol bai staplong dispela hap graun.Mista Aksey I tok kliaolsem, dispela graun Ibilong gavman o bilongKolani klen, em I no kila

    papa bilong graun.Long dispela astingt-

    ing, Mista Aksey I tok,graun we Morobe Blok Istap long en em Igat tokmstap yet. Long dispelatingting, Mista Aksey isingaut I go long ol pipelbilong narapela provinslong no ken kam na balmblok long ol Morobe manhusat I laik salim biolong wanern, nogut hevibilong graun I karnap balI son long mani ol trornollong bairn blok.

    man bilong narapelaprovins olsem sapos 01 Ilaik balm blok longMonobe man, I gutpeia olmas kam lukim ol mausman na lida bilongMorobe KomyunitiAsosiesen husat naplong tok klia long hêvibilong graun na Jo bilongkornyuniti bihain orait olken bairn. Dispela kainstia tok bai helpim ol longluksave sapos ol naplong bairn blok long olMorobe man o nogat.

    es15

    .iNANTO ICKOMENTRI

    Yumi gatstrong

    0 nogat?LONG Tunde long dispeta wik, 150 polls

    manmeri bilong Australia husat I bin stapna wok hia long PNG aninit long EnhensKoporesen Progrem ECP I lusim kantri nago bek long pIes bilong ol.

    Australia gavrnan I singautim ol I go bekbihain long bikpela kot bilong kantri, SupnimKot I tok sampela hap insait long dispela ECPI no bihainim Mama Lo bilong kantni.

    Olgeta dispeia samting I kamap long dispelawik I tromol sampela askim we mipela I masglasim gut pastaim long ol polls manmeribilong Australia i kam bek.

    Namba wan samting em planti manmeni I talksave em, ‘Dispela asua long salt bilong 10 em iasua bilong husat tru?’ Mipela I gat bilip olsemol save man bitong yumi yet long opis bitongAtoni Jenerel I kanim save map long tukautimsindaun bilong kantni bihainim Mama Lo stret.Tasol olsem wanem na wanpela kain bikpelaasua olsem I kamap? Na sapos opis bitongAtoni Jenenel I bin givim gutpela na stretpelastia tok long gavman, long wanem as tnu nagavman I no bihainim?

    01 dispela askirn em 01 bikpela askim mipelaI mas stnetim long wanem dispela kain 01bikpela pnogrem I no samting long pepa tasol.Em i samting we I sut tong sindaun na laipbitong yumi olgeta pipel bilong Papua Niugini.

    Namba tu bikpela askim em, ‘Dispela asuabal kamapim wanem kain binua nau?’ Maskimipela I gat 01 likIlk bel hevi wantaim Australia,yumi mas luksave otsem sapos mipela I kisim01 I kam long helpim mipela, em I ken strongimbilip bilong 01 arapela kantni, ol bikpela bisnismanmeni na kampani ausait. Dispela balhelpim ikonomi bilong mipela tu. F’4au yet Igatplanti manmeni na 01 arapela kantni I ting olsemPNG I baganap pinis na I no gutpela longmekim wok bisnis.

    Namba tn bikpela askim em, ‘01 polls man-men bilong yumi bal bungim hevi o nogat?’Dispela askim em bekim bilong em nau I staplong wok ol polls manmeri bilong Australia I bingivim insait long 6-pela mun 01 I kam stap wokhia long PNG. Planti polls manmeri bilong yumiI tokaut olsem oi Australia polls manmeni I bingivim bikpela helpim long wok bilong ol. Na emI gutpela sapos mipela 01 pipel I save olsem olpolls manmeni bilong yumi I kisim strong long olwanwok bilong ol long Australia.

    Maski I gat knos namel long tupela kantni,ECP I wok long karim kaikal long planti hapinsait long kantni olsem Bogenvil, na tu namellong ol likIlk manmeri yet. Bilip bilong ol man-men long wok bilong polls fos I wok long strongbek nau. Na gavrpn I mas tingim olgeta dispela hevi I kamap 5inis na haniap long stnetimbek bal dispela bilip I ken stap yet. I no bilongol pipel bilong yumi yet tasol. Aninit long dispela ECP, 01 polls manmeni husat I kam woklong hia Ial op tnu olsem PNG I no bagarap. 01manmeni I no save kilim nating anapela man.Na PNG oi I lukim, I no PNG we planti niusmidia bilong ol arapela kantri I save bagarapim. 01 dispela toktok I kam long maus bilongAustralia polls manmeri husat I kam stap nawok hia namel long yumi.

    ECP I gat 01 liklik hevi bilong em long saltbilong Jo. Dispela Imas stnet bal wok bilong emI ken go het na sindaun bilong yumi olgeta Iken stap orait.

    KOMENtRI Me119-25,2005

    PNG i win long Suprim Kot disisen

    TOK PISINwantaim

    PETER MAIME

    Australia i no kisim taim long lukluk long dispela agnimen. Oisem wanern na Australia Ihaniap tnu long salim ol polls manmeni na olarapela gavman opisa bliong em Ikarn longPNG?

    Nau Australia i haniapirn PNG long lukluklong io bilong dispela agnimen gen. AustraliaI laik haniap long kam bek gen long PNG.Sekim gut, nogut Australia i mas gat sam-pela halt tingtlng long PNG.

    Planti manmenl I tingting nogut long MistaWenge tasol, pasin em i mekim I gutpela.Pasin em j mekim Igutpela bikos em i soimrot long wokabaut long bihain taim. Bihainwanem disisen o to gavman o NesenelPalarnen Imekim I mas sut long laik na tingting bilong Mama Lo bilong PNG.

    Nau yumi wet long lukim narapela disisenbilong kot. Praim Minista Sir MichaelSomane I bihainim talk na tingting bilongMama Lo bilong PNG long kisim klostu wanyla long i no makim Deputi Praim Ministabilong em o nogat.

    Em tu, Mists Wenge I kisim dispela pasinbilong Sir Somare I go long kot. Yumi wet nalukluk tasol.

    Morobe Blok - 9 Mail Evadahana

    1’WANTOItPublished Weekly, Wednesday, for Word

    Publishing Company, Ltd.P.O. Box 1982, Boroko, NCD

    Papua New GuineaTelephone: 325 2500

    Fax: 325 2579Email: wordglobal.net.