Poštnina, plačana T gotovini

Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK Z A POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

L E T O II. - ŠTEV. 36 N O V O M E S T O , 8. S E P T E M B R A 1951 Č E T R T L E T N A N A R O Č N I N A 75 D I N I Z H A J A T K h K N S K O

Od tedna do tedna >Na Koreji nič novega.« Tako bi lahko

začeli s tedenskim pregledom; razen med­sebojnih obtoževanj in prepirov ter po­govorov po radiu, ali bi obnovili pogaja­nja ali ne, s Koreje ni razveseljivih novic. Severnokorejci in Kitajci z vso silo pre­tiravajo malenkostne spore okoli meje za­časnega »mirovnega pasu« pri Kesongu. Po čigavem naročilu, smo ugotavljali že zadnjic.

Zatišje nad korejskim bojiščem je od­vrnilo te dni poglede vsega sveta v San Francisco. Ob zaključku lista še nimamo poročil, kakšne karte so položili na diplo­matske mize sovjetski predstavniki, vse pa je kazalo na to, da bo konferenca pre­šla v dolgotrajno razpravljanje vseh spor­nih in perečih vprašanj, ki danes pretre­sajo veliki azijski svet.

Bližja kot japonska pa so nam tre­nutno domača vprašanja. Ponovni zločini informbirojevskih držav, ki mejijo na Ju ­goslavijo, razodevajo vedno jasneje vse­mu svetu, da je trdna, miroljubna in enot­na Jugoslavija trn v peti vsem vojnim hujskačem. Kako radi bi nas izzvali k nepremišljenim dejanjem na naših mejahl V tej luči moramo gledati na številna iz­zivanja, ki se neprestano ponavljajo. Pre­teklo nedeljo je skupina albanskih voja­kov vdrla kakih 200 metrov globoko na naše ozemlje ter začela streljati na našo stražo. Ko je naša straža odgovorila na­padalcem z orožjem, je albanskim izziva-Čem prihitelo na pomoč še 60 vojakov. Med bojem, ki je trajal celo uro, je bil hudo ranjen naš graničar Miodrag Stoja-nović, ki je v noči nato umrl v bolnišnici v Prizrenu. Na našem ozemlju so po boju našli truplo nekega albanskega vojaka, med umikom pa so Albanci odvlekli s se­boj tri ranjence. Zaradi ponovnega izzi­vanja je naše ministrstvo za zunanje za­deve vložilo pri albanski vladi oster pro­test.

V Italiji živahno vre. Ves italijanski tisk je poln nasvetov in praznih ugibanj, kaj bo opravil predsednik italijanske vlade De Gasperi v Ameriki, kamor se odpravlja na razgovore z ameriškim zu­nanjim ministrom, nato pa v Ottawo na konferenco ministrov držav Atlantskega pakta. Na obeh konferencah namerava De Gasperi načeti vprašanje revizije ita­lijanske mirovne pogodbe, hkrati pa »predlagati« relitev tržaškega vprašanja. Kakor curek hladne vode pa je učinko­vala na razgrete Italijanske glave izjava ameriškega zunanjega ministra, ko je de­jal, da bo v vprašanju Trsta Italija na vsak način morala upoštevati stališče Jugoslavije. Gospod Gasperi se je ob tej novici strahovito razburil in dal svečano izjavo, da se » . . . bo dal v Ameriki raje sežgatice, kakor da bi odstopil od trža­škega vprašanja, ki da »je še vedno glavni cilj njegove vlade in ki glede tega ne bo popustila niti z» ped«. S sežiga­njem svojih minljivih ostankov gospod Gasperi ne bo mnogo koristil svoji dr­žavi; vsekakor bi ji služil bolje in pamet­neje, če bi se s treznejšo glavo začel za­vedati, da s histeričnim vpitjem italijan­ska diplomacija ne more imeti v pošte­nem svetu uspehov.

Pred združitvi!o krajevnih ljudskih

V dosedanjem razvoju našega splošne-ga družbenega življenja 60 od igra l i l judski odbor i , nos i l c i naše oblasti , nadvse po­membno vlogo. Neglede na nekatera pre­tiravanja in račetniške s labost i so v glav­nem uspešno izvršili 6vojo zgodovinsko nalogo. D a so preživeli v t eku razvoja več bistvenih sprememb, je popolnoma razumlj ivo, saj so te spremembe vedno ustrezale vsakokra tn i stopnji razvoja pro­izvajalnih in družbeno-gospodarskih od­nosov v naši državi. P rav t i odnosi pa v b is tvu odrejajo organizacijo in de lokrog državnih organov. Razvoj organizacije na­ših l judskih odborov lahko de l imo na t r i temeljna razdobja.

Prvo razdobje, k i je trajalo do približ­no leta 1 9 4 6 , je b i lo razdobje prevzema­nja ob las t i in obnove v vojni opustoše-nega gospodarstva, Iz zaplenjenega pre­moženja l judskih sovražnikov in prevze­tega premoženja buržoazne države se je takrat us tvar i l močan državni gospodar­s k i sektor .

Drugo razdobje, k i traja od l e ta 1 9 4 6 do 1 9 5 0 , je razdobje razlaščanja buržoa­zije, popolnega prev ladovanja državno-socialističnega sektor ja v temel jnih go­spodarskih panogah; v to obdobje spada tudi začetek planskega gospodarstva. T o razdobje tako imenovanega državnega so­c ia l i zma, ko je država v imenu l judstva raz last i la stare vladajoče raz jede in usmeri la vse s i le na uresničenje temelj­nih nalog pet letnega p lana indust r ia l i za ­cije in e lektr i f ikaci je države.

Tretje razdobje, k i se začenja leta 1 9 5 0 , je razdobje prehajanja državne last­nine proizvaja lnih sredstev v splošno družbeno premoženje, k i ga upravljajo vse bolj in bolj sami pro izvaja lc i oz i ro­ma družbene organizaci je. T o je hk ra t i obdobje, k i je bistveno novo v razvoju naše l judske revoluci je, to je prehod od državnega soc ia l i zma v višjo stopnjo so­cialističnega razvoja. Naloge l judske oblast i postajajo v tem razdobju V6e bolj usmerjevalne in nadzorovalne, neposred-dni uprav i j a l c i i n razdel jevale ! družbenih dobr in p a postajajo de l ovn i k o l e k t i v i sami.

V luči razvoja in nalog tretjega raz­dobja organizacije naših l judskih odborov moramo gledati, tud i združevanje nekate­r ih dosedanjih manjših krajevnih l judskih odborov v večje, gospodarsko močne, za ­okrožene in samostojnega življenja spo­sobne krajevne odbore. K a k o r moramo skrbe t i po eni s t ran i z vsemi s i l ami za to, da 6e dosledno uveljavijo načela nepo­srednega vodstva v gospodarstvu in druž­beni de lavnost i 6ploh, tako moramo na drug i 6trani vse bolj in bolj uvel javl jat i pr i l judskih odbor ih vse tiste ob l ike de la , k i dajejo l judskim odborom predstavniški značaj in vedno v večji mer i uveljavljajo neposreden vp l i v in kontro lo l judstva. L judstvo se uči upravl jat i 6vojo državo preko svetov in komisij državljanov. Za delo in razvoj krajev n i več — in ne sme b i t i — odgovoren edinole izvol jeni odbor al i pa ponekod morda samo predsednik a l i tajnik krajevnega odbora. Ne, o d ži­

vega, najtesnejšega sodelovanja ce lokup­ne krajevne skupnost i mora izhajati po­buda, napredek in kon t ro l a razvoja po l i -tičnegai, gospodarskega i n kul turnega živ­ljenja vsakega kraja.

K a k o so spreje l i vo l i v c i predloge za združitev nekater ih manjših kra jevnih l judskih odborov v večje, gospodarsko močnejše odbore? Iz številnih zborov vo-l i lcev, sestankov odbornikov in i z pred­logov posameznih organizacij izhaja jasna želja, da 6e dosedanji gospodarsko šibki K L O priključijo krajem, s kater im so tud i s icer te6no povezan i bodis i v kakršnem ko l i pogledu že.

Poglejmo s i nekatere K L O novome­škega okraja in njihove dosedanje po­goje za nadaljnji gospodarski razvoj . K L O Globodol p r i M i r n i peči s svoj imi 4 0 0 preb i va l c i že dalj časa občuti, da sam, brez povezave z okoliškimi kra j i , n ima prav ih pogojev 1 za k a k večji gospodarski razmah. Ne po številu prebiva lcev , ne po odrezani leg i kraja s i G lobodo l ne more obetat i o d nadaljnjega obstoja svoje k r a ­jevne uprave takšnih kor is t i , kakršne na-primer l ahko pričakuje od novega K L O M i r n a peč, kateremu se bo pridružil po nov i razde l i t v i tudi K L O Št. Jurje ( 7 6 3 prebivalcev) . M i r n a peč, G l obodo l in Šent Jurje ter de l K L O K a r t e l j evo (vasi Dobje, Knežija in Zagoirica) pa bodo predstav­l jal i novo enoto kra jevne l judske oblast i s sedežem v Mirni peči; združen K L O bo imel 2 7 C 8 preb iva lcev in bo upravno ter gospodarsko zaokrožena celota. P r eb i va l c i teh krajev so na zbor ih vo l i vcev predlog združitve v celot i odobr i l i .

K L O Zameško ima po dosedanji ure ­d i t v i 2 8 5 prebiva lcev . Vzdrževanje k r a ­jevnega ljudskega odbora za tako majhno število ^prebivalcev 6 « nam pokaže v luči pravkaT navedenih dejstev in nujnega na­daljnjega razvoja naših kra jevnih l jud­sk ih odborov kot vprašanje, k i ga je treba čimprej rešiti. Zameško in Gradišče ( 5 2 1 prebivalcev) se bosta zato priključila Št. Jerneju, ki bo po združitvi imel 2 8 3 1 preb iva lcev i n vse pogoie za še večji go­spodarsk i razmah kot doslej.

Z a N o v i m mestom, k i ima v mejah svo­jega mestnega področja 5 4 0 4 prebivalce , bo po združitvi posta l najmočnejši k r a -ievni odbor v okrajtr Škocjan. Skupno 6 K L O Za grad, Dobravo in vasjo Zalog (do­slej je b i la priključena h K L O Zbure) bo štel 2 9 3 2 preb iva lcev . — Šmihel p r i Žu­žemberku 6e bo priključil Žužemberku, za kar govorijo v s i gospodarski in politični raz log i obeh krajev. — V Suh i kraj in i 6e bosta združila K L O Rat>je in Se la Hinje v nov K L O , k i bo štel 1 5 5 6 prebiva lcev . — K L O Gabeirje, Brusnice in vas i Ratež ter Gumberk bodo imele sedež novega K L O v Brusnicah. T u d i ta predlog so vo l i v c i teh krajev popolnoma odobrava l i . P o d Gor janc i se bosta združila tud i k r a ­jevna odbora Stopiče in Dolž s 6edežem odbora v Stopičah, Imela bosta skupno 2 1 2 2 preb iva lcev .

S tara težnja za združitev se bo ures­ničila tud i v šmarješki oko l i c i . Nov, go­spodarsko močan K L O s sedežem v Šmar-

ouknp lita bo ? noiomtšhcm obrala kmalu zaključen D o minule sobote je b i lo v novome­

škem okra ju odkupl jen ih že 8 0 odstotkov vseh obveznih količin žita. M e d najbolj­šimi kra jevnimi odbor i so doslej : Prečna, Ajdovec . Podgrad, Stopiče, Globodol, Ka mence, Gabrje, Uršna sela, Podturen, Do­lenjske Top l i ce in Dvor. V teh kra j ih so do konca avgusta odkup i l i že nad 9 0 od­s to tkov obvezne oddaje. Mars ik j e b i b i l odkup že v celot i zaključen, vendar pa še niso omla t i l i vsega žita.

Ka j je pokaza l dosedanji potek letoš­njega odkupa? Ogromna večina kmetov je prav i lno razumela napore l judske obla­st i za prehrano nekmečkega prebiva lstva. T i kmetje so znova z dobro voljo in kot zavedni državljani i zpo ln i l i dolžnost do naše ljudske skupnost i . Za njihovo skrb in t rud, k i 60 ga vložili v zemljo, j im ie hvaležen s leherni državljan, k i so vsak dan odreže kos kruha. Teh kmetov n i zmot i la sovražna propaganda o zniževa­nju in opuščanju oddaje žita, k i se je še do nedavnega tako trdovratno vzdrževala v nekater ih vaseh o k o l i Škocjana in Šent

Jerneja. T i kmetje pa so postav i l i na laž tudii tiste nezavedneže, k i 6o lansko jesen vneto zatrjevali , da »6emena n i in ga ni«, vendar pa so potem posejali precej več k a k o r v lanskem letu.

D a so v navedenih kraj ih kmetje sko ­raj že odda l i vse predvidene količine žita, je vsekakor tud i zasluga krajevnih od­borov, k i so pošteno in * skupno z l judmi porazde l i l i obveznost i na posamezna go­spodarstva, prav tako pa so v dnev ih od ­kupa temeljito sode lova l i z odkupn im podjetjem. Vse kaže, da bo v 2 5 krajev­nih odbor ih podgorjanskega, mirnopeške-ga, topliškega in suhokranjskega področja odkup stoodtotno uresničen brez vsakega administrat ivnega ukrepa. Ka j pa nam teh 2 5 l judskih odborov s svoj im delom še potrjuje? Nedvomno in predvsem to, da zahteva njihova disc ipl iniranost in za­vedno opravl jena dolžnost tudi od ostal ih 1 5 krajevnih odborov da v p n v tak i meri tudi t i izpolni jo 6voje dolžnosti do države.

Še vedno šepa odkup na škocjanskem področju. S labo napredujejo tud i v B e l i

H u d p o ž a r v O r f n e k u V četrtek 3 0 . avgusta je v Or tneku

ob pol eni u r i zjutraj do ta l pogorela par­na žaga. Po pr ipovedovanju nočnega Ču­vaja je začelo goreti že opolnoči; ogenj jc opaz i l v neposredni bližini parnega stroja. Hote l je majhen plamenček najprej sam pogasiti , ko pa je v ide l , da gori olje, je odhitel na železniško postajo in pok l i ­cal na pomoč gasilce iz Sušij in R ibn ice . Tako j so pr ih i t e l i domači gasi lci iz V e l i ­k ih Pol jan, k i so se t rud i l i , da b i omejimi požar, kar pa se jim je posrečilo šele s pomočjo gasilcev iz Sušij. Nj im in r i bn i ­škim gasilcem se je posrečilo obvarova t i skladišče rezanega lesa. vendar pa žage niso mogli rešiti. N a pomoč so pr ih i te l i tud i gasilci iz V e l i k i h Lašč, Bukov i c e in Nemške vasi . — V z r o k požara je najbrže neprevidnost . M o r d a je nasta lpožar za­rad i nezavarovanega okna , k i 6o ga dal i pred k ra tk im poprav i t i in za kater im je b i lo nekaj posod z ol jem. *

Žaga je b i la zavarovana za 1 , 8 5 5 0 0 0

dinarjev, škoda pa bo šele točno ugotov­ljena. B r e z dela je trenutno ostalo 3 6 oseb, kater im pa bo Lesno- industr i jsko podjetje R ibn ica pri-skrbelo začasno dru­go zaposl itev.

cerkvi, Prekopi, Šmarju, Gradišču, Šent Jerneju in de l oma tud i v Orehovici. V Smolenji vasi je b i lo potrebno več v e l i k ih posestnikov opozor i t i na izpolni tev ob­vezne oddaje. V P rekop i , Št. Jerneju, Ško-cjanu in Šmarjeti so b i l i prav t ist i , k i so skr i va l i v kaščah in sk r i t ih prostor ih naj­več žita, najbolj zgovorni p r i »prepriče­vanju«^ odkupn ih organov, da »žita n i in ni«. Če bodo zdaj imel i posameznik i za­rad i svoje trdoglavost i stroške in pota na javno tožilstvo in sodišče, kdo jim je k r i v ?

Neprav i lno b i Wlo metat i v en koš vse kmete iz pravkar navedenih krajev. 2e zadnjič smo pisal i o posameznik ih iz škocjanskega področja, k i so zgledno za ­d o s t i l obveznemu odkupu. Največji po­sestnik iz K i ja , An t on Bevc , Frančiška K ramar iz Lutrškega 6ela in še nekater i so oddal i v Št. Pe t ru p r v i žito. Posestnik pete skupine Jože Gorene z V r h a pr i Št. Jerne ju je v celot i i zpo ln i l 6vojo dolž­nost. Nasprotno pa po posestvu njemu popolnoma enak Franc Lenčič "iz Šmalče vas i do določenega roka ni oddal še zrna žita. Terezi ja škedelj iz Razdrtega se je »odrezala« 6 4 3 2 kg namesto 1 1 8 0 kg ; prav tako tud i posestnika 4 . skupine F ranc in K a r e l T u r k iz L o k e p r i Orehov ic i . P r v i je odda l od 1 1 5 5 kg samo 2 8 4 kg , drugi pa od 8 5 9 kt? komai 2 8 1 kg. Boljše b i na ­prav i la , če b i s ledi la zgledu posestnika Stroj ina iz M ihovca , k i je med p rv im i od­dal predpisano količino žita.

Za tržaških Slovencev so prispevali Opekarna Zalog 1 2 0 0 din, Javno tožil­

stvo Novo mesto 1 0 0 0 din, Vaški odbor O F Stopiče 3 0 0 d in, KuHurno-umetniško društvo Stopiče 3 0 0 d in, Industrija per i la M L O Novo mesto 1 1 6 5 din, Ekonomska srednja šola 1 5 7 4 din, K u r i l n i c a na po­staji Novo m e 6 t o 1000 - -d in , Osnovna šola Škocjan 8 4 0 d in, Tovarna igrač Novo me­sto 3 0 0 0 d in, Osnovna šola Zameško 3 0 0 dinarjev, Okrajno avtoprevozno podjetje Novo mesto 3 2 2 d in , Osnovna šola M i r n a

peč 4 0 0 din, S indikat prosvetnih delav­cev srednjih šol 3 2 3 6 d in , Vojna ekonomi­ja 1 2 5 0 din, S indikat nameščencev M L O Novo mesto 8 8 0 d in, Kra jevn i odbor Zve ze vojaških vojnih inval idov Št. Peter 1 0 7 0 din, Lesno industri jsko podjetje No­vo mesto 3 2 3 0 din, Kra jevni odbor Zveze vojaških vojnih inval idov Dolenjske To­pl ice 1 2 0 0 d in .

Prispevajte za ku l tu rn i dom naših bra­tov v Tr&tul

odborov jeti bo obsegal dosedanji K L O Šmarjeto, Šmarješke Top l i c e i n de l K L O Zbure : vasi Čelevec, D o l , M a l o Strmico, Radovl je , Slape, Zagorko , Sela, Grič in Zbure. Imel bo 2 0 8 7 prebiva lcev .

Združila se bo6ta nadalje K L O Ka­mence in Karteljevo. Prečni se bo p r i -priključila vas Podgora, Orehovici pa de l Gradišča (vas D o l . M o k r o polje). Samo­stojni K L O bodo ostal i dosedanji K L O Ločna, Uršna Sela, Birčna vas, P r ekopa , Šmarje, Smolenja vas, Šmihel p r i Novem mestu, Straža, D o l . Top l ice , Podturen, št. Peter, Be l a cerkev, Podgrad, A jdovec in Dvor .

Namesto prejšnjih 4 0 krajevnih l jud­sk ih odborov bo nova združitev us tvar i l a v novomeškem okra ju 2 6 krajevnih l jud­sk ih odborov in mestni l judski odbor v Novem mestu. Nedvomno bo pomeni l s k r ­čen upravn i aparat v okraju ogromno po­cenitev, na drug i s t ran i pa bo zagotovi l potrebno s t rokovno višino s čimboljšim upravn im kad rom i n njegovo ustal i tv i jo . To pa pomeni hkra t i tud i konec pr imi t i v ­nosti, samovolje in neznanja v upravnem poslovanju, k i je doslej vse prevečkrat povzročalo ljudem nepotrebna pota, iz­gubo časa in jezo. Združitev nekater ih krajevnih odborov so zato v p r v i v rs t i top lo pozdrav i l i v o l i v c i 6ami, k i 6i obe­tajo od razvoja organizacija naših l jud­sk ih odborov nadaljnjo učvrstitev l judske oblast i .

Louis Adamič umrl

4. septembra je radijska postaja New York sporočila žalostno vest, da je ne­nadoma umrl znani ameriški pisatelj Louis Adamič, dolenjski rojak iz Blata pri Grosuplju. V Ameriko je odšel leta 1913, kjer je kmalu zaslovel kot priznan pisatelj in osebni prijatelj pokojnega predsednika Delana F, Roosevelta.

V K O Č E V J U I N Č R N O M L J U S T A

Z A Š Č I T E N A D V A P O M E M B N A

K U L T U R N A S P O M E N I K A

Predsedstvo sveta za znanost in k u l ­turo v lade L judske r epub l ike Slovenije je izdalo odlok, s ka t e r im sta b i l a raz­glašena »šeškov dom« v Kočevju in »Fiz-kulturni dom« v Črnomlju za kulturna spomenika i z narodnoosvobodi lne vojne.

V poslopju »šeškovega doma« so se v osvobojenem Kočevju ok tobra 1 9 4 3 p r v i ­krat v zgodovini s lovenskega naroda zbra l i njegovi svobodno izvol jeni zastop­n i k i iz vseh krajev Slovenije, S loven­skega Pr imor ja i n iz Koroške. V črno­maljskem »Fizkulturnem domu« pa je fe­bruarja 1 9 4 4 . l e ta prv ikra t zasedal S lo­vensk i narodnoosvobodi ln i svet — S N O S .

V trebanjskem okraiu razpravljajo o zadnji resoluciji OF Slovenije

V zadnjih tednih pr ire ja Osvobod i lna fronta okraja Trebnje vrsto sestankov po vaseh, na kater ih razpravljajo ak t i v i s t i s f rontovci o zadnji resoluci j i Osvobod i l ­ne fronte Sloveni je in o sk l ep ih Glavnega odbora Ljudske fronte Jugoslavi je o no­vih ob l ikah de la O F . Z zanimanjem sprem­ljajo olani organizaci je poročila o gospo­darsk ih i n političnih vprašanjih. M a r s i ­kje so se pogovor i l i t u d i o novem tekmo­vanju na čast 10. obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade. Doslej so v okra ju najboljši v tem tekmovanju frontovci Ča­teža, Sv. Križa in V e l i k e Loke . F ron tovc i teh krajev pomagajo s prostovol jn imi de l i p r i napel javi telefona i z Sv. Križa v V e ­l i k o L o k o . Prostovo l jc i iz Dobrniča in Trebnja pomagajo p r i napel javi telefona, k i bo povezal okrajno središče z Dobr-ničem, v V e l i k e m G a b r u pa pripravljajo vaščani gradivo za novo postajališče.

K . O.

Zbor belokranjskih aktivistov Ob zaključku l i s t a smo p r e j e l i k r a t k o

poročilo v nede l j skem zboru a k t i v i s t o v v Črnomlju:

K n l t u r n o - p r o s v e t n l dom v Črnomlju Je b i l v nede l jo 2. t. m. nab i t o po ln a k t i v i s t o v In borcev N O B . P o h i m n i , k i jo j e o d i g r a l a črnomaljska godba, Je začel zbo rovan j e p red ­sedn ik O I L O F r a n c Košir. P o p o z d r a v u Je p r e b r a l b r z o j a v k o , k l a jo p o s l a l i s t a r i a k t i ­v i s t i črnomaljske meščanske gole.

Obširen r e r e ra t o de lu F r o n t e n a v a s i . o de lu z a d r u g K L O . L M S . A F Z , Z B . l n v a Udov , Rdečega križa, p r o s v e t n i h društev, športnih o r g a n i z a c i j l n s i n d i k a t o v Je Imel na to p r eds edn ik O O O F J a n e z Zunlč, — P o uspešnem r a z p r a v l j a n j u so de l ega t i s k l e n i l i , da ho F r o n t a odsle j k r epke j e p o m a g a l a vsem o s t a l i m o r g a n i z a c i j a m v o k r a j u , h k r a t i p a

bo s k r b e l a za razširitev s v o j i h v r s t za d v i g k r a j e v n e g a gospodars t va , za pomoč kmetij­skemu zadružništvu, k a k o r t u d i za jesensko setev, nabavo semen In pod. V s o pomoč bodo n u d i l e f r on tne o r g a n i z a c i j e prosvetnim o r g a n i z a c i j a m v o k r a j u i n s k r b e l e za pro svetne us tanove i n s tan j e , v katerem se na­ha ja jo p r o s v e t n i d e l a v c i . — P o zaključnem z b o r o v a n j u so se n a Gričku sešll stari bore l l n a k t i v i s t i l n v p r i j e t n e m p o m e n k u zaklju­čili z bo r o van j e i Željo, d a b i se n a takih p l o d n i h p o s v e t o v a n j i h še večkrat sešll

A . K

T E K M O V A N J E PARTIJSKIH ORGA­NIZACIJ M E T L I K E IN ČRNOMLJA

Na čast vol i tev v mestne in okrajno part i jsko organizacijo je Mes tn i komite K P S v Črnomlju napovedal tekmovanje Mestnemu komite ju K P S v M e t l i k i . Tek­movanje obsega poleg drugega tudi ' po­živitev de la v vseh part i jsk ih organiza­cijah, uresničevanje sk lepov zadnjega za­sedanja plenuma C K K P S in udeležbo članov Part i je v prostovol jnem de lu v komunaln i dejavnosti ,

G A S I L C I V P R E L E S J U S O D O B I L I

M O T O R N O B R I Z G A L N O

Le ta 1 9 4 7 je b i lo ustanovljeno prosto­voljno gasilsko društvo v Prelesju ob K o l p i p r i Starem trgu, k i obsega tud i vasi Sodevce, D o l in Laze . V društvu je že 8 3 rednih in 1 2 podpornih članov. G lavno sk rb je društvo posvet i lo nakupu gasilskega orodja in opreme. V e l i k o p r i ­dobitev pomeni z a društvo nova močna mo toma br izgama, katero so prvič pre­i zkus i l i ob letni vese l i c i minulo nedeljo, Preleški gasi lci nujno potrebujejo zdaj še nekaj cevi , tako d a bodo sposobni nud i t i vaščanom učinkovito pomoč.

Brez sodelovanja prebivalcev v Kočevju ne bodo zatrli tifusa

Število na tifusu obo le l ih preb iva lcev Kočevja je dd zadnjega tedna naraslo že na 2 5 0 ljudi. Epidemi ja je s tem zavze la obseg, kakršnega zdravstvena k ron ika Slovenije ne pomni. Navz l i c vsem dose­danjim ukrepom pa bolezen še ne upada, ker preb iva ls tvo Kočevja ne sodeluje z zdravstveno skupino tako, kakor b i to bi lo nujno potrebno.

Čudno, žal pa resnično je n. pr, dej­stvo, d a nekater i ljudje v Kočevju zarad i svoje kul turne zaostalost i in nazadnjaštva skrivajo bo ln ike kar doma, namesto d a b i se takoj obrn i l i na zdravnike za pomoč. Bo ln ikov , k i se zdravijo v i z o l i rn i c i v Kočevju, neka te r i svo jc i ne puščajo pr i miru. T i fusni bo ln i k i morajo b i t i strogo osamljeni, imet i pa morajo tud i predp i ­sano hrano (dieto). Sorodn ik i , k i kličejo bo ln ike k oknom izo l i rnice v Kočevju in jim dajejo na skrivaj hrano in celo a lko­holne pijače, delajo s tem bo lan im svoj­cem kaj slabe usluge, saj jih spravljajo v življenjsko nevarnost, zdravstvenemu osebju pa povzročajo s tem še več nepo­trebnega dela. Ned isc ip l in i ranost nekate­r ih preb iva lcev Kočevja se kaže tud i v skrajno zanemarjeni s k r b i za higieno me­sta. Smeti mečejo ponekod kar sko z i okna al i pa jih odnašajo v Rinžo, k i 6e leno pomika 6kozi mesto; kana l i se iztekajo v njo, odpadki , k i 6e usedajo na dno, pred­stavljajo nova legla nesnage. Stranišča, k i so nevarna za raznašanje bolezni , so v mnogih hišah v obupnem stanju. P r i ne­kater ih javnih del ih n i provizoričnih stra­nišč i td . Zdravstvena ekipa, k i je prišla na pomoč Kočevju iz Ljubljane, je nale­tela na ve l ike težave in nerazumevanje K o je minul i ponedeliek predaval vodja ek ipe zdravnik-specia l iet o t i fusu, je b i l

obisk predavanja t ako pičel, da se pre­b i va l c i Kočevja lahko sramujejo svojega nezanimanja. Zdravn ik i , k i so odredi l i vr6to ukrepov za ureditev osnovnih h i -g iensko-zdravstvenih neprav i lnost i , seve­da ne morejo de lat i čudežev. V sa pomoč pa bo brezuspešna, če ne bodo vsi pre­bivalci Kočevja množično sode lova l i p r i zat iranju bolezni , predvsem pa tud i po­kaza l i razumevanje za to delo.

V ZILJAH GRADIJO VAŠCAN1 ŠOLO

Čeprav štejejo vaščani Zil j v B e l i kra jini med revnejše predele črnomaljskega okraja, 60 v dosedanje pr iprave za z idavo nove osnovne Šole vložili že t o l i ko t ruda in volje, d a so upravičeno zgled mnogim večjim krajem, Za šolo, k i jo že gradijo, so p r i p rav i l i do 6edaj raznega gradiva in zbra l i denarnih pr i spevkov za skupno vrednost mil i jon dinarjev. Šola bo tako popolnoma zgrajena iz lastnih sredstev vaščanov.

GOSPODARSKO-VINOGRADNIŠKA ŠOLA NA VINOMERU PRI METLIKI

Na državnem posestvu V inomer p r i M e t l i k i pripravljajo novo kmečko šolo, k i bo v ve l iko kor ist v inogradnikom in kmeti jstvu Be l e kraj ine. Začeli bodo 6 š es trn es e č nimi go6pod arsk o - v ino gr a d n i š k i -mi tečaji v strnjenem pouku Be lokran j c i «o pokaza l i za novo šolo ve l iko zanima­nja; pr ipravl jeni so že prostor i za učil­nice in internat, pričakujejo pa, da bo kmalu urejeno tudi vprašanje predavate­ljev za splošno gospodarsko-v ino^radni . Ako s t roko. K . O.

Stran 2 D O L E N J S K I L I S T Štev. 35 .

Gospodje, ne plavajte proti toku! V zadnjih tednih in mesecih smo priče

vse bolj in bolj odkritega rovarjenja ostankov raznih reakcionarnih skupin, ki so po svoje razumeli zadnje ukrepe ljud­ske oblasti za nadaljnjo demokratizacijo našega družbenega življenja. Sovražniki socializma — od informbirojevcev do ka­toliškega klera, ki s svojo večino nika­kor noče stopiti na pot delovnih ljudi — SO se znašli na isti črti: eni kot drugi mislijo, da je sedaj prišel »njihov čas«, ko je treba izrabljati vse ukrepe ljudske oblasti, sejati med ljudi nezaupanje v so­cializem, v lepšo bodočnost, v mirno, svo­bodno domovino. — Resolucija Izvršnega odbora OF Slovenije je do kraja razkrin­kala podle naklepe starih sovražnikov napredka in razvoja, hkrati pa je dala vsem svojim organizacijam in vsem po­štenim drjavljanom naše ožje domovine jasne smernice za borbo proti izzivačem in podpihovalcem, ki nastavljajo svoja velika ušesa bodisi Vatikanu ali Moskvi.

Živo so nam v spominu dogodki letoš­njega romanja na Ptujski gori. Veliko-šmarensko žegnanje je privabilo tudi to­krat trumo božjepotnikov, ki so po stari navadi v molitvah, pobožnem prepeva­nju, ob vinu in dekletih preživili noč na umazanih cerkvenih tleh. No, kaj bi tajili, saj je skoraj nta vseh romanjih tako, da si Bog in Hudič takole za kakšno noč razdelita posvečene prostore cerkve ali samostanov. Razgreta, mlada kri, pa alko­hol, obilna jedača in še kaj, vse to za­hteva sprostitve. Romarji vendar niso iz lesa; to so pokazali tudi nekateri božje-potniki Ptujske gore, ko so 14. avgusta ponoči v zgodovinski cerkvi izzvali krva­vi pokolj, poizkušali s posilstvom na sve­tem kraju in s tem onečastili cerkev, Vse to pa ni motilo župnika-piatra Ocepka, da je proti vsem strogim pravilom Cerkve navzlic zločinu v svetišču maševal — in pridno pobiral darove ubogih vernikov v vedno odprto malho. Ko so se za nočni zločin pozanimali organi javnega reda, so prišle na dan še lepše stvari. Na 14 raz­ličnih krajih so vpričo kanonika dr. Me­ska in domačega kaplana našli skritih 700.000 dinarjev: v škatlah, predalih, kovčkih, v spalnici, pod kaplanovo po­steljo in v omarah, na umivalniku, na podstrešju in pod posteljo usmiljene se-

Vodovodno-Inštalacijsko podfetfe 1110 Novo mesto

FLORIJANOV TRG 1 Telefon 176

izvršuje vsa vodovodna popravi!

in nove vodovodne inštalacije

stre Flisove, povsod se Je valjalo na kupe denarja, denarja ubogih, malih daroval­cev , i. Vpričo kanonika sta župnik in nuna lagala, da se je kresalo! Kaj vest, kaj poštenjel Pohlep po bogastvu je za­meglil oči ptujsko gorskim božjim služab­nikom« da so pozabili na Pavlove besede: »Korenina vsega zla je lakomnost.« Pri vsem tem bogastvu pa je cerkev skrajno zanemarjena, tako da je ljudska oblast pred kratkim nakazala za njeno obnovo in očuvanje kulturnega spomenika, ki ga cerkev predstavlja, 150.000 dinarjev pod­pore!

Niso še potihnili glasovi v Ptujske gore, že so organi ljudske oblasti odkrili

v ljubljanskem semenišču novo »visoko šolo reakcije«, ki je izdajala v vsej taj­nosti svoj časopis »Zlomšekove drobti­nice«, napadala ljudsko oblast ter hujska-la proti obstoječemu državnemu redu in miru v državi. Štiri mesece je vodstvo semenišča v ljubljanskim škofom Vovkom vred mimo gledalo početje svojih leme-natarskih ovčic, med katere so se po osvoboditvi zatekli mnogi ljudje, ki so sodelovali v beli gardi in domobranstvu, v nemški vojski, sinovi gestapovskih agentov, sinovi kaznovanih bogatih kme­tov, gestapovski agenti ln podobna drhal z vseh vetrov in vseh barv. Nekaj pošte­nih bogoslovcev, Id so se hoteli upirati srednjeveškemu mračnjaštvu in vzgojnim metodam škofa, je utonilo v nasilju in vzdušju, ki vlada v ljubljanskem bogo­slovju.

Z vseh strani so začeli kazati zobe. Jezuit Grafenauer iz Maribora se je spra­vil nad ponarejanje dokumentov. Župnik Ferdinand Žgank iz Kunigunde je javno začel z molitvami za dr. Antona Korošca. Dekan Mozetič iz Cerknega, župnik Kož-lin fz Novakov in še nekateri duhovniki so dali ob smrti znanega fašističnega so­delavca škofa Margottija v cerkvah zvo­niti. Župnik Veselic je na ptujskem polju postavljal »vaške straže«, ki so sprem­ljale škofa dr. M. Držečnika in oskrunile državno zastavo. Ob zlati maši v Sela-Šumberku pri Trebnjem so postavljralci mlajev teptali državno zastavo. Duhovnik Zakrajšek je 21. avgusta na delovni dan organiziral iz Velike Loke božjepotnike, da so šli z njim na Zaplaz in se tam več ur gostili. Kaplan v Dobrniču je obtožen mazaštva, žužemberški duhovniki pa so se z vso silo pripravljali na obnovo cer­kve in župnišča, ki sta med vojno služila za bunkerje izdajstva in ubijanja naših ljudi. Eden izmed žužemberških kaplanov se je celo ponižal do obrtniškega dela: začel je krpati lonce in staro posodo, sa­mo da prihaja laže v stik z ljudmi.

Vrsta gre naprej, naštevanja še dolgo ne bi bilo konec. Oblike dela so raz­lične; kar ne opravi pogovor v farovžu, doseže spovednica. Priljubljeno sredstvo je tudi prižnioa. Župnik Anton Cafuta v Preloki se je n. pr, nadvse rad poslužuje za svoje zadnje čase vse bolj nebrzdane napade na ljudsko oblast in našo ureditev. Kakor da bi pozabil, da je v Beli krajini, se župnik Cafuta norčuje v cerkvi iz ne­katerih vaščanov, ki niso Itako »brihtni« kakor je šolani gospod. Zadružništvo mu seveda ne ugaja, prav tako ne nastop kul­turne skupine naše vojske; zato rad pre­stavlja že napovedane večernice ob ne­deljskih popoldnevih na kasnejšo uro, ki se Čudno točno ujema z začetkom prire­ditev . . . 1. julija je gospod župnik napo­vedal v pridigi, da bo prihodnjo nedeljo zasedalo v cerkvi ljudsko sodišče in da morajo prve klopi ostati prazne, »Sodili« naj bi več vaščanov zaradi plačevanja cerkvenih sedežev, katerih denar je baje poneveril pokojni župnik Jerič itd. Že vnaprej je Cafuta obetal ljudem, da bodo morali priseči s tremi prsti na evangeliju, sodnik pa bo on sam, »ker najboje pozna zakone«. S prižnice je pozval ženske v župnišče, kjer naj bi mu povedale, kaj se je razpravljalo na zadnjem množičnem sestanku v Preloki. Ko prihodnjo nedeljo naročenih ovčic ni bilo v cerkev, grmenja seveda ni manjkalo. Župnik Cafuta je iz­rabil prižnico M razdor med vasmi, ko je izjavil, da ne bi šel nikogar obhaiat v Žilje, če ne bi šli z njim iz Preloke štirje fantje ali možje s kolmi in se spet z njim vračali domov . . .

Torej — telesna straža! Vero, duhov­nike preganjajo!! A l i ne diši vse to prav močno po tolikokrat zapeti, a tako malo poslušani in vse preveč obrabljeni pes­mici? Kako težko je vendar doseči v novi Jugoslaviji mučeniško krono, kajne, go­spodje? Sejati med ljudi razdor, izzivati k ustanavljanju telesnih straž, od katerih je do nove bele garde le še mišji skok — mar je to delo dušebrižnika, ki bi ga

OGLAŠUJTE V » D O L E N J S K E M L I S T U « !

morala prevevati sama ljubezen do bliž­njega?

O tem svoje vesti župnik Cafuta ver­jetno ne izprašuje. Raje terja bero, o ka­teri trdi, da je njegova plača, plačo ljud­ske oblasti pa javno odklanja. Čemu grmi župnik Cafuta nad preloškimi farani s prižnice in jim grozi s kaznimi, ker pu­ščajo svoje otroke na razne mladinske prireditve? Čemu skuša vzbujati s priž­nice vtis, da se mu dela krivica s strani državnih organov? Čemu vse njegovo iz­zivanje, se sprašujejo Preločani in oko­ličani?

Odgovor je lahak: tudi župnik Caiuta trobi v rog protiljudskih duhovnikov, ki si mislijo, da je zdaj prišel njihov čas, na katerega so deset let zaman čakali. Sam se je uvrstil mednje, ki vneto sledijo slo­venski cerkveni gosposki in njenim nalo­gam iz tujine in ki vsi skupaj sovražijo tiste poštene slovenske duhovnike, ki so se odločili živeti s svojim ljudstvom, ne pa delati proti njemu.

Kdor v veter pljuva, ne more imeti či­stega obraza. To je odgovor ljudstva vsem- Cafutom in ostalim, ki nočejo spo­znati, da so na krivih potih.

••P/11 1 11 4

T i T m i s a m i

I z r e d e n p r i d e l e k s l i v v B o s n i o b e t a l e t os tamkajšnj im k r a j e m l e p e d o h o d k e . S a m o v b a -njaluški o b l a s t i c e n i j o p r i d e l e k n a 6 — 7 tisoč v a g o n o v . 2 0 0 v a g o n o v s l i v b o d o i z v o z i l i g amo i z te o b l a s t i v A v s t r i j o , Z a h o d n o Nemč i j o i n Šv ico . — B o s a n s k i k r a j i s o v z a d r e g i , k a m s s l i v n i m b o g a s t v o m . T r g o v s k a mreža S l o v e n i j e b i l a h k o z več j imi n a k u p i omogoč i l a i z d a t n o znižanje c e n t u d i n a naših t r g i h , v e n d a r p a b o s a n s k i h s l i v p r i n a s še n i s m o o p a z i l i . A l i ne b i naše o k r a j n e z v e z e k m e t i j s k i h z a d r u g p o ­m i s l i l e t u d i n a n a k u p b o s a n s k i h s l i v ? Naše g o s p o d i n j e b i r a d e n a k u h a l e i z n j i h d o b r e m a r ­m e l a d e , p a t u d i v svežem s t a n j u b i j i h p o ­s e b n o l j u d j e v m e s t i h r a d i k u p i l i .

N a m l a d i n s k i p r o g i D o b o j — B a n j a L u k a s c d o s l e j i z k o p a l i i n v g r a d i l i v n a s i p e t e r u s e k e o k r o g 9 0 0 . 0 0 0 k u b i k o v z e m l j e i n k a m e n j a , k a r znaša n a d 5 5 % v s e h n a l o g . V s e p t e m b r u p r i ­čakuje jo n a p r o g i n o v i h 16.000 m l a d i n c e v -b r i g a d i r j e v , t a k o d a b o v p r v i h t e d n i h s e p t e m ­b r a d e l a l o n a p r o g i 2 2 0 0 0 b r i g a d i r j e v .

P r v a t o v a r n a m l e k a v p r a h u v naši d r žav i b o začela o b r a t o v a t i te d n i v O s i j e k u . N a d a n b o p r e d e l a l a o k r o g 4 0 0 0 0 l i t r o v m l e k a . N a p r a v e z a t o v a r n o s m o d o b i l i o d M e d n a r o d n e g a deč jega f o n d a ( U N I C E F ) . Z m l e k o m b o z a l a g a l o n o v o

O k r a i n a l e s n a

v i n d u s t r i j a v Č r n o m l j u

Vs i naši izdelki so i z prvovrstnega materiala, lično izdelani in poceni!

Zahtevajte ponudbe!

Z O R A I Z D E L U J E : V O Z O V E V S E H VRST, S T I S K A L N I C E Z A G R O Z D J E , S A D ­N E M L I N E IN M L I N E Z A G R O Z D J E

Sindikati pred drugim kongresom ZSJ Člani s i n d i k a t o v se p r i p r a v l j a j o v t eb t e d ­

n i h n a I I . k o n g r e s Z S J , k i b o t o k r a t v Z a g r e ­b u o d 7 . d o 9 . o k t o b r a . Z a d e l o s i n d i k a t o v b o d r u g i k o n g r e s n a d v s e p o m e m b e n , sa j b o s p r e j e l n o v s t a t u t Z S J i n v r s t o važnih s k l e p o v , k i b o d o t e s n o p o v e z a n i z d e m o k r a t i z a c i j o v s e g a našega j a v n e g a ž iv l jenja. D o 1 0 . s e p t e m b r a b o d o v s e s i n d i k a l n e podružnice n a v s a k i h 3 0 č l anov i z v o l i l e p o d v a d e l e g a t a z a o k r a j n e s i n ­d i k a l n e k o n f e r e n c e , k i b o d o z a v s a k o k r a j i z ­v o l i l e p o d v a d e l e g a t a z a s l o v e n s k o d e l e g a c i j o n a I I . k o n g r e s u Z S J .

P r i p r a v e z a I I . k o n g r e s Z S J s o n a D o ­l e n j s k e m d o s l e j še z e l o šibke. Znači lni je n . p r . m a l o m a r e n o d n o s 1 4 novomešk ih s i n d i k a l n i h podružn ic , k i se n i s o p o s v o j i h z a s t o p n i k i h u d e ­lež i le v a ž n e g a p o s v e t o v a n j a , k i g a je p r e t e ­k l o s r e d o • s k l i c a l O k r a j n i s i n d i k a l n i s v e t . O d 3 2 podružn ic j e p o s l a l o s v o j e z a s t o p n i k e k o m a j 1 8 pod ružn i c i m a n j k a l i s o z a s t o p n i k i podruž ­n i c e O Z K Z , t o v a r n e i g rač , t e k s t i l n e t o v a r n e , z d r a v s t v e n i h d e l a v c e v , pošte i t d . N a p o s v e t o v a ­n j u je b i l o p r e g l e d a n o d e l o s i n d i k a t o v o d I. d o I I . k o n g r e s a , n a t o p a s p r e j e t s k l e p o i z v o l i t v a h d e l e g a t o v z a o k r a j n o s i n d i k a l n o k o n f e r e n c o . T e k m o v a l n i r e f e r e n t p r i O S S j e u g o t o v i l , d a je o d 5 3 podružn ic , k i t e k m u j e j o n a čast 1 0 - o b l e t -n i c e J A , p o s l a l o poroč i la s a m o 13 podružn ic . M n o g e podružn ice s o t e k m o v a n j e s i c e r s p r e j e l e ,

Ne lovsko ne tovariško član lovske družine Predgrad, tovariš

Peter Kalčič i z B re zov i c e p r i Nemški L o k i , je več noči zaporedoma hodi l čakat divjega prašiča, k i je de la l hudo škodo na pol ju pod vasjo. Neke noči sta se lo­vec in prašič res 6rečala; Kalčič je mrcino s 6trelom zadel v vrat . Smrtno zadet i prašič se je v l eke l še naprej i n ker ga lovec ponoči n i mogel zasledovat i , m u je ušel p reko meje lovišča kakšnih 300 me­trov g loboko v državno irezervatno lov i ­šče in tam pogini l . Kalčič je o tem ob­vest i l l o v ska čuvaja državnega lovišča Dolar ja ml . in Kav rana . Čuvaja 6ta našla prašiča in ga pr i v l ek la v vas, nato pa »tovariško« razde l i l a : t r i četrtine mesa sta določila seb i ,eno četrtino pa Kalči-6u . . . Oceno del i tve prepuščamo lovcem in ne lovcem. P r .

v e n d a r p a l e - t o z a r a d i m a l o m a r n o s t i f u n k c i o ­n a r j e v ne p r i h a j a d o v o l j d o i z r a z a . D e l e g a t i s o s k l e n i l i pož iv i t i t e k m o v a n j e . O b v e z a l i s o l e t u d i , d a b o d o d o I I . k o n g r e s a vkl juči l i v v r s t e o r g a n i z a c i j e č imveč se n e o r g a n i z i r a n i h d e l a v ­c e v i n nameščencev , d o s e g l i točno p lačevan je o b v e z n o s t i d o o r g a n i z a c i j e , pož iv i l i Študij, p r i ­r e d i l i p r o s l a v e z a 4 0 0 - l e t n i c o s l o v e n s k e k n j i g e , b o l j p a b o d o s o d e l o v a l i t u d i p r i i z v e n a r m a d n i v z g o j i l j u d s t v a . D e l e g a t i so s k l e n i l i n a d a l j e , d a b o d o p o s k r b e l i z a č im več j e štev i lo o d g o v o ­r o v n a a n k e t o , k i j o j e r a z p i s a l o uredništvo »Do l en j skega l i s t a « . — S s p r e j e t i m i s k l e p i p a n a p o v e d u j e O k r a j n i s i n d i k a l n i s v e t v N o v e m m e s t u p r e d k o n g r e s n o t e k m o v a n j e o k r a j e m Črno ­m e l j , K o č e v j e i n T r e b n j e . U č o

t o v a r n o drž . p o s e s t v o B e l j e , k a s n e j e p a b o d o i z d e l o v a l i v p o d j e t j u t u d i s i r i n m a s l o . T o v a r n e z a m l e k o v p r a h u b o d o p o s t a v i l i še v Z a g r e b u , 2 u p a n i j i i n B j e l o v a r u .

K m e t j e so v 40 d n e h s e z i d a l i šo lo . T o j e b i l o v v a s i N e m i l a b l i z u Z e n i c e , k j e r n i s o i m e l i p r i m e r n i h p r o s t o r o v z a šo lo . V 4 0 d n e h s o k m e t j e p o s t a v i l i šo lo . 1. n o v e m b r a p a b o d o v n j e j o t r o c i že i m e l i p o u k .

V e l i k e g a m o r s k e g a p s a so u j e l i v B a k a r s k e m z a l i v u ribiči, k i s o n a v o d n o z v e r i n o čakal i ž e v e č d n i . P e s se j e z a p l e t e l v m r e ž o , n a k a r so t a k o j z a p r l i v h o d v pristanišče. M r c i n a j e r a z t r g a l a ž e p r e c e j mreže i n b i m o r d a se ušla, v e n d a r p a so r ibičem prišli n a p o m o č mil ičniki , k i so m o r s k e g a p s a u s t r e l i l i . M o r s k i pes je b i l d o l g 6 m e t r o v , težak p a 1700 k g .

V i n o v p r a h u so i z u m i l i n a F r a n c o s k e m . P r a h , zmešan v r a z m e r j u 1 d e l a v i n a i n 5 d e ­l o v v o d e , u s t r e z a ba j e v s a k e m u n a r a v n e m u v i n u .

D v e u r i se j e i g r a l s s t r u p e n o kačo 16 m e ­s e c e v s t a r o t roč iček v J u b b u l p o r u v s r e d n j i I n d i j i . Starši so g a v z e l i s s e b o j n a n j i v o , m e d d e l o m p a so o p a z i l i , d a se j e k o t r o k u p r i p l a ­z i l a s t r u p e n a kača k o b r a . Ot roč iček je n e v a r i f o kačo božal i n se z n j o i g r a l k a k i d v e u r i . P o p o l n o m a t r d a o d s t r a h u s t a oče i n m a t i o d da leč s p r e m l j a l a n e v a r n o poče t j e . C e b i » e l e m a l o napačno p r e m a k n i l a , b i kača l a h k o o t r o k a piči la. K o j e č e z kakšni d v e u r i kača o p a z i l a v g r m o v j u d v e d i v j i mačk i , k i s t a j o h o t e l i n a p a s t i , se j e o d s t r a n i l a z n j i v e .

N o r c e m j e z a p u s t i l s v o j e p r emožen j e a d ­v o k a t L i n d b e r g i z M a l m b j a n a Švedskem. V o p o r o k i j e obraz lož i l , d a j e o b o g a t e l s p o m o č j o n o r c e v , k i n i s o i m e l i pametne jšega d e l a , k a k o r d a s o z a p r a v l j a l i d e n a r z a n e p o t r e b n e p r a v d e . V s e s v o j e p remožen j e j e izroči l m e s t n i u b o ž ­n i c i z a duševne b o l e z n i i n t a k o pr ivošč i l d e n a r n o r c e v - p r a v d a č e v p o t r e b n i m b o l n i k o m .

Na čast 10. obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade

V t e k m o v a n j u n a čast desete ob le t ­n ice us tanov i t v e J u g o s l o v a n s k e a r m a d e so m l a d i n c i predvojaške vzgo j e v no ­vomeškem o k r a j u o p r a v i l i že p r e c e j ­šnje število p r o s t o v o l j n i h u r . M e d n a j ­boljšimi so m l a d i n c i v Stopičah p o d G o r j a n c i . P r i g r a d n j i nove šole so o p r a v i l i n a d 5 0 0 ur . V O r e v i c i so so­d e l o v a l i m l a d i n c i predvoiaške v z go j o p r i o b n a v l j a n j u p a r t i z a n s k e bolnišnice v I V n d i r j o v k i in p r i p o p r a v i l u vaško ceste, k j e r so n a r e d i l i čez 4 5 0 u r p r o ­s t o v o l j n i h u r . M l a d i n a i z N o v e g a m e ­sta je pomaga l a p r i p r o s t o v o l j n i h de­l i h na o b n o v i mesta s 3 5 0 u r a m i .

V Mačkovcu so f r o n t o v c i s p ros to ­v o l j n i m d e l o m prece j p r i s p e v a l i z a zg rad i t ev novega t r a n s f o r m a t o r j a , • št. P e t r u pa so z več sto u r a m i p r o ­s tovo l jnega de la p o m a g a l i kmečki de ­l o v n i z a d r u g i p r i p o s p r a v l j a n j u p r i d e l ­k o v i n pod .

Na »pomoč" nismo pozabili!

Senator Orlando v italijanskem parlamentu: »Ah, k o l i k o k r a t smo v p r e t ek los t i p o m a g a l i J u g o s l a v i j i . . . €

>>o o o o o

F R A N Ć E K S A J E : • 10

Kafto so dotenjshi la,o„ži ustanavljali svojo belo vojsko (Odlomek i z knjige Belogardizem)

V Stopičah so steber belogardistične organizacije tvorili : glavačevsko usmer­jeni kaplan Janez Urbanč, župnik Jo­že Smolič, Franc B m l c s Hrušice, kle­rikalni župan občine Šmihel-Stopiče, Žagar, gostilničar in trgovec v Stopi­čah, pismonoša Franc Golob in zidar Pavel Drab, tipičen sad klerofašistične vzgoje. Več domačinov se je pred so­diščem strinjalo z naslednjo označbo neke priče: »Draba Pavla poznam že preko dvajset let. Poznan je kot velik zahrbtnež, lizun in lažnivec. Verjetno je vplivala na njegov značaj okolnost, da se je kretal vedno v družbi kapla­nov, k i so bili vedno več ali manj fa­natični zagrizenci proti vsem, k i niso tulili v njihov rog.« ' 8 Povsem naravno je bilo, da je ta nravstveni pokvarje­nec slepi poslušnosti v župnišču po sovražnikovi zasedbi dodal tudi usluž-nost italijanskim karabinjerjem. Po­leg ostalih prič je pred sodiščem to potrdil tudi kmet Franc Stangelj:

»Izjavljam, da je Drab Pavel takoj od začetka v letu i?41 stopil na stran Italijanov, bi l njihov agent in ovaduh

« S o d n i sp is zoper D r a b a , okrož. sodišče v N o v e m mes tu , K o 85/47, listina it. 8, 15, 16, Ifi i « 89.

ter stalno sedel v Zagarjevi gostilni ter pazil na ljudi, kaj govore. Svojo službo je opravljal prav prefrigano ter pri preprostih ljudeh še zabavljal čez Italijane, da je lahko laže izvedel vse. Tako je hodil tudi mene večkrat na­peljevat, kaj mislim, tako dolgo, da sem parkrat v neprevidnosti usekal po farjih in Italijanih. Seveda me je ta­koj denuncira! in sem bil nato inter­niran in odpeljan na Rab. Ko je pozneje moja žena spraševala italijanske kara-blnjerje, zakaj sem Sel v Internacijo, jI je ob neki priliki italijanski karabinjer pokazal na Draba ln rekel: Češ, ta je kriv, da je vaš mož na Rabu, ne Ita­lijani . . . « 7 0

Vsa ta pričevanja Je končno podprl sam Pavle Drab * svojim priznanjem:

»Kaplan Urbane me Je res nago­varjal, naj zbiram orožje za štajerski bataljon. Rekel mi Je, naj nagovarjam še ostale moške, da vstopijo v štajer­ski bataljon. V župnišče sem hodil k Urbanču na sestanke. Tam me je U r ­banč učil ter dajal navodila za obve­ščevalno delo. Urbanč mi Je rekel, naj

7 ° S o d n i ap is zoper D r a b a , okrož. sod. v Novem mestu, Ko 65/47, ljetina it. 4.

dajem poročila o Osvobodilni fronti, da jih bo on dajal naprej na komando.«7 1

Kaplana VVolbang in Babnik sta ka­planu Urbancu pred binkoštmi naročila, naj na blnkoštno nedeljo 24. maja zve­čer pošlje svoje ljudi do samotne cer­kvice na Sv. Roku, od kjer jih bo vodič odpeljal v četnlško taborišče. Urbanč je tja poslal svojega poslušnega Pavla Draba, Ivana Bohteta in Jožeta Božiča z Iglenka z nekaterimi drugimi stopi-škimi fanti in možmi, pismonoša Golob svojega osemnajstletnega sina Franca in župan Brulc svojega štiriindvajset-l e t H n sina Alojza. Organizatorjem v stopiškl fari je uspelo nabrati okrog deset belih vojščakov.72

Dobro desetino je v bratomorno borbo poslal tudi mirnopeški kaplan Tonček šlnkar.

Anton šlnkar se je rodil 8. februar­ja 1916. leta v Selcah nad škof jo Loko kot sin liberalnega očeta in izredno po­božne matere, zaradi katere se je vese­ljaški fant odločil za bogoslovje. Tik pred vojno je bil posvečen v mašnlka in julija 1941. leta prišel za. kaplana v Mirno peč.

Tu se je kaplan Šlnkar dobrikal or­ganizatorjem osvobodilnega gibanja in hlinll svojo naklonjenost Osvobodiln5 fronti, skrivaj pa že poleti 1941. leta zbiral najzvestejše člane bivšega fan­tovskega odseka v mirnopeški fari. Pri tem so mu pomagali: župnik Anton

7 1 P r a v t a m , H s t i n a £t. 7. 7 3 P r a v t a m , l i s t i n a št. 3 i n IS t e r kas ­

ne je c i t i r a n i d o k u m e n t i i z B a b n i k o v e g a ar ­h i v a .

Petrlč, Franc Grahek, poslovodja kleri­kalne zadruge, in študent Franc Jarc s Hrastja, ki je bil v Ljubljani povezan s kaplanom Glavačem in ing. Emrom, pri katerem je bil še pol ure pred nje­govo smrtjo. Kaplan šinkar je prirejal tajne sestanke v prostorih zadruge in v Krevsovem mlinu na Vrh peči, ki mu ga je dajal na razpolago njegov pristaš mlinar Anton Gnldovec. Na te zarotni-ške sestanke so sprva hodili: Frane Jarc, Franc Grahek; Anton Gnldovec, Kar i Povše in Jože Povše iz Goriške vasi, Franc Mavec - Miško, predsednik bivšega fantovskega odseka, Jože Ma ­vec - Gliha, Anton Mavec iz ćemš, Av ­guštin Jarc iz Hrastja, Alojz Zupančič-Brko in Karel Zupančič iz Điške vasi, Anton Strniša in Janez Somrak iz Go­riške vasi ter Alojzij Plrnar s Hrastja, sami kmečki sinovi.

Konec marca 1942 je kaplan šinkar pripravil belogardl stično prisego v hiši Jožefa Kramarja v Mirni peči. Pred razpelom je prižgal sveče in fantom za­čel razlagati važnost prisege, s katero naj obljubijo pokorščino ln zvestobo or­ganizaciji. Govoril jim je, da še ni pri­šel čas za borbo, ko pa bo prišel, bo treba iti v boj, ker bodo partizani ob koncu vojne gotovo zasedli vse važnej­še kraje in položaje. Zato bo treba po­biti in poklali komuniste, zasesti mesta ln prevzeti oblast. »Takrat se je poka. zalo, da se ne mislijo boriti proti oku­patorju, marveč le proti partizanom za prevzem oblasti. Zato so se tej prisegi uprli: Janez Somrak iz Goriške vasi, ki bi moral prvi priseči, za njim pa še

Anton Strniša ln Jože Povše Iz Goriške vasi. Kljub temu pa jih je ka­plan šinkar Še naprej vabil na sestan­ke v mlin. 7 8 Janez Somrak je kmalu nato postal partizanski zaščitnik, po­zneje šel v partizane in spomladi 1943. leta padel.

V torek, 12. maja, Je kaplan šlnkar prišel na grad Hmeljnik, ki so ga prav takrat zasedli partizani, da si je na­bral knjig in dragocenih slik. Ker Je imel s sabo pištolo, so ga partizani za-iližuli. Na svečane besede kaplana Leo­polda Klančarja s Trebelnega, ki se je spretno vrinil celo v tamkajšnji odbor Osvobodilne fronte, čeprav je v resnici I)il velite nasprotnik partizanstva, so ga čez dva dni pustili domov, šinkar je kmalu nato pričel z organiziranim (toč­neje: oboroženim — op. S. F.) odporom proti komunizmu. 7 1

Sredi maja je dolenjsko belogradi-stično vodstvo sklicalo konferenco v No­vem mestu, "na katero je prišel tudi že kaplan Šinkar. Na njej je mlada duhov, ščlna sklenila, da začne oborožen boj zoper partizane, Šinkar pa je obljubil, da bo s svojimi pristaši tudi sam šel za vojnega kurata k četnikom.7"*

7 » P o o b z i r n i i n natančni i z j a v i , k i m i jo je n a p i s a l a T i l k a Strniša, popo lses t ra J a ­neza S o m r a k a i z Gorižke vas i p r i M i r n i peči. N j eno p i smeno i z j a vo m i je p r e g l eda l in d o p o l n i l n jen b ra t ranec A n t o n Strn i f ta , r o j . 12. j u n i j a 1922 v Goriiki v a s i . k i »•.J* sam udeleževal Šinkarjevih ses tankov , » P d a j uslužben p r i N a r o d n e m gledališču v L j u b ­l j a n i , U J

7 * »Slovenski dom« R. m a r c a 1944. M i r n a peč i n n jena z g o d o v i n a v z a d n j i h t reh l e t i h .

" Kočevski proces, zaslišanja k a p l a n a S i n k a r j a p r e d P V S v Kočevju 14. sept. 1943.

štev. 36. D O L E N J S K I L I S T S t r a n j

O b 400 - l e t n i c i s l o v e n s k e k n j i g e

B0$.JAN KREM - JURIJ DALNATIN - ADAN DOHORlC Dc/o, ki ga je zasnoval in pričel Pri­

mož Trubar, ni občepelo sredi svoje poti. Nasprotno, doživelo je nov razmah, ko so se Trubarju pridružili še Krelj, Dal­matin in Bohorič. Ta trojica je Trubar­jevo zamisel izvedla do kraja, dala ji je širino in globino, jo postavila na trdnejše in širše temelje in jo celo znanstveno utemeljila, zlasti v njeni jezikovni in pra­vopisni plati. Poslej ni bilo pričakovati, da bi Trubarjeva zamisel in delo propad­la. Korenine prve slovenske knjige so sc globoko zarile v našo zemljo in srca na­ših ljudi in niti grobo dvestoletno nasilje katoliške reakcije ni moglo uničiti tega, ker so ustvarili naši protestantje: temelje vse naše kasnejše kulturne rasti. Da je bilo temu tako, to dolgujemo še danes Trubarju in omenjeni trojici, ki je nese­bično in vztrajno gradila in brusila slo­venski književni jezik in ga dvignila od preproste Trubarjeve dolenjščine do ve­ljave edinega in vseobsegajočega izrazne­ga sredstva vsega slovenskega narodnega kolektiva.

Največ zaslug za razširitev in poglo­bitev slovenskega knjižnega jezika si je pridobil Vipavčan Boštjan Krelj (1538 do 1567). Bil je od vseh naših protestant­skih piscev najbolj izobražen in naj-ostrejši mislec, vendar zaradi šibkosti svojega zdravja manj bojevit, a pri vsem tem nič manj rezek v polemiki z nasprot­niki. Svojo široko jezikovno in humani­stično izobrazbo si je pridobil v Jeni pri Flaciju Ilircu, znamenitem učenjaku-hu-manistu; postal je celo njegov pomočnik, se z njim odpravil v Ljubljano, kjer je Trubar odkril, da bi Boštjan Krelj uteg­nil postati njegov dober pomočnik in trdna opora v razširjanju novega verske­ga nauka — protestantizma. Znanje več jezikov, kot na primer nemškega, latin­skega, grškega, hebrejskega poleg mate­rine slovenščine in dokajšnjega pozna­vanja glagolice in cirilice mu je pripo­moglo, da je postal po Trubarjevem pri­zadevanju pridigar ljubljanske cerkvene občine; kmalu nalo, /565, pa celo super-intendent (nekakšen škof). Vse to je mla­dega Krelja Še bolj povzdignilo v njego­vem ugledu in moči. Tudi Krelj je vedel, da je pisana beseda sila, zato je prijel za pero in je mimo nekaterih pesmi, ki so izšle v protestantskih pesmaricah, napi­sal Otročjo biblijo (15f>6), nato pa se je lotil prevoda znane in takrat ce­njene Spangenbergave Postile (1567), to je knjige, v kateri so razloženi nedelj-

Ivan žic - 75-letnik T r e t j e g a s e p t e m b r a je

o b h a j a l 7 5 - l e t n i c o r o j ­

s t v a tovar iš I v a n Ž ic ,

k l e t a r t r g o v s k e g a p o d ­

j e t j a O k r a j n e z v e z e k m e ­

t i j s k i h z a d r u g v N o v e m

m e s t u . T o v a r i š Z i c j e b i l

r o j e n 1 8 7 6 . l e t a n a o t o k u

K r k u , M l a d o s t j n prež i ­

v e l v p o m o r s k i službi,

n a t o j e i m e l n e k a j l e t

t r g o v i n o z v i n o m , k a s n e ­

j e p a g o s t i l n o . L e t a 1 9 2 6 se j e p r e s e l i l v J u g o s l a ­

v i j o i n n a d a l j e v a l z gost i ln iško o b r t j o v N o ­

v e m m e s t u d o l e t a 1 9 4 1 . Z d a j j e ž e t r e t j e l e t o

z a p o s l e n k o t k l e t a r p r t p o d j e t j u » V i n o « , k j e r

ga p o z n a j o k o t n a d v s e v e s t n e g a i n p o ž r t v o ­

v a l n e g a d e l a v c a , k i s k r b i z a p o d j e t j e k a k o r z a

tvojo l a s t n i n o . Čeprav j e £e v v i s o k i h l e t i b ,

j e mladeniško čil i n p o p e k * z ž i vahnost jo i n

p r i d n o s t j o p r e n e k a t e r e g a mla jšega k l e t a r j a , K

ž iv l j en jskemu j u b i l e j u m u uslužbenci p o d j e t j a

i n Številni z n a n c i t e r p r i j a t e l j i čest i ta jo i n

k l i č e j o : N a m n o g a l e t a !

ski in prazniški evangeliji. Res je, da je izšel samo prvi del te postile, kar pa nič ne zmanjšuje vrednosti Kreljeve pravo pisne in jezikovne reforme. V predgovo­ru k postiti je Krelj opozoril na dejstvo, da je Trubarjeva dolenjščina precej ne­rodna in da govore Notranjci in ostali Dolenjci čistejšo slovenščino kakor Go­renjci ali Korošci. S to ugotovitvijo je Krelj postavil slovenski knjižni jezik na širšo podlago, kajti Trubarjeva knjižna slovenščina je bila o resnici jezik naj­ožje Trubarjeve domovine, medtem ko je. Krelj imel v misli večino slovenskega je­zikovnega ozemlja. Dalje je Krelj izločil veliko nemških izrazov iz Trubarjeve pi­sane besede, zamenjal jih je z lepimi slo­venskimi izrazi. Tudi pravopis, ki je bil v Trubarjevih knjigah še nedosleden in pomanjkljiv, je Krelj uredil tako, da je dosledno rabil znake za sičnike in šu-mevce; označil je mehki Ij in nj, ločil je u od v in uvede! je tudi naglasne znalce. Ker je Krelj prezgodaj umrl — strla gn je sušica, najhujša sovražnica preneka-terih naših mladih in veliko obetajočih pisateljev in pesnikov — zato njegova reforma ni takoj obveljala, ker ji je Tru­bar spodnesel tla s svojo *kranščino*, a ne za dolgo, kajti Kreljeve jezikovne in pravopisne reforme so dobile zagovorni­ka v Juriju Dalmatinu in Adamu Bo­horiču.

Jurij Dalmatin, ki se 'je rodil okoli 1547 v Krškem, je v mladosti užil nekaj rednega šolanja v rojstnem kraju, nato pa je odšel v Nemčijo, kjer se je izpopolnil v znanju latinščine, se nato vpisal na univerzi v Tiibingenu in pridno študira! ob Trubarjevi pomoči, dokler se ni vrnil 1572 v Ljubljano za pridigarja. Ker je spoznal, da Trubar in Krelj ne bosta zmogla vsega dela, ki je še čakalo pridnih rok, se je loti! vztrajnega in si­stematičnega prevajanja vseh potrebnih nabožnih del, zlasti pa mu je bil pred očmi celoten prevod svetega pisma. Izka­zalo se je, da je za tako delo, prevod celotne biblije, po Kreljevi smrti sposo­ben edino Jurij Dalmatin. Tega obsež­nega in napornega dela se Dalmatin ni ustrašil; lotil se ga je z vsem potrebnim znanjem in ljubeznijo, kar mu je omogo­čilo, da je ob denarni podpori deželnih stanov Koroške, Kranjske in Štajerske izpod njegovega peresa izšlo najpomemb­nejše delo vsega slovenskega protestant­skega prizadevanja — Biblija (1584).

V nji je Dalmatin ob pomoči Adama Bohoriča dosegel, da se je uveljavila do­končno Kreljeva jezikovna in pravopisna reforma, saj je jezik Dalmatinove biblije veljal za normativen skozi dve sto let, tja do Japljevcga prevoda svetega pisma, V pravopisnem pogledu pa je obveljala bohoričica, ki bi jo lahko upravičeno imenovali tudi kreljica, vse do sredine XIX. stoletja, ko je bohoričico zamenjala ga jica.

Prav tedaj, ko smo dobili najpomemb­nejšo slovensko protestantsko knjigo — Biblijo, je slovenski jezik dobil tudi svo­jo znanstveno utemeljitev in razlago v drobni knjižici »Arcticae horulae* (Zim­ske urice), ki jo je napisal Adam Boho­rič. Doma je bil tam nekje, blizu Raj-henburga, kjer se je rodil okoli 1520, se nato šolal v Nemčiji in poslušal zname­nitega učenjaka Melanchtona, nato pa se je vrnil v domovino, prišel je v Krško in tu odprl svojo Šolo. Zaslovel je kot dober šolnik, ki je nekaj naučil; zato so mu poverili vodstvo stanovske šole v Ljubljani, ki jo je vodil tako, da je. k edino veljavni latinščini pritegnil še nem­ščino in slovenščino kot pomožna jezika. Njegova zasluga je, da se je v šoli upo­števala tudi slovenščina vsaj v prvem

ŠE 0 K R I Ž A T I J I V z a d n j i Številki s m o o b j a v i l i p i s m o k i

ga je uredništvu p o s l a l M e s t n i l j u d s k i od­bor N o v o mesto k o t p o j a s n i l o k a k o j e z obnovo z g o d o v i n k e Knža t i j e . Dane« o b j a v , l j a m o še dop is , k i smo g a d o b i l i od u p r a v ­n i k a S t u d i j s k e knjižnice.

V z p o r e d n o z a k c i j o M L O z a o b n o v i t e v Kr i ža t i i e je t u d i up rava . S t u d i j s k e knjiž­n i c e ob i z d a t n e m sode l o van ju M u z e j a z a D o l e n j s k o v lož i la vse n apo r e , d a b i b i l a Kr i ža t i i a o b n o v l j e n a vsaj de lno ž© v l e t u 1951 V ' t a n a m e n je b i l a o d p o s l a n a 23. V I . 1951 v l o g a št. 73/1 n a m i n i s t r s t v o f i n a n c v l a d e L R S te r v vednost S v e t u z a p rosve to L R S , S v e t u z a g r a d n j e L R S , S e k r e t a r i a t u v l a d « L R S ter Z a v o d u z a v a r s t v o s p o m e n i , k o v L R S . V l o g o so p o d p i s a l i M L O . S v o t za

lll||||IIII!l!l||||l!l!llllll!lllinil!|||||IIHII|||j

pro-sveto i n k u l t u r o p r i O I L O N o v o mesto . O k r a i n i odbo r O F N o v o mesto ter pnver je-ništvo za l o k a l n o gospodars t vo p r i O I L O N o v o mesto . O v l o g i so poučeni v i d n i novo ­meški k u l t u r n i d e l a v c i v L j u b l j a n i ter n a m pomaga j o p r i naših n a p o r i h . V najkrajšem času bo Križat i ja proglašena z a k u l t u r n o z g o d o v i n s k i spomen ik N o v e g a mes ta , n a k a r bo n j e n a o b n o v a lažja. K e r s « vsa odgo­v o r n i p r e d s t a v n i k i l j u d s k e ob l a s t i novome­škega o k r a j a zaveda jo p o m e m b n o s t i S t u d i j ­ske knjižnice i n k e r .ii do s eda i še n i k d a r n i s o o d r e k l i pomoči, smo t r d n o prepričani, d a bo Križat i ja obnov l j ena t ako j , ko bodo sa to dan i finančni in drnari pobo j i .

V . d. u p r a v n i k a Študijske knjižnice: K o m e U Bogo . 1. r .

razredu. Vse to kaže, da je Bohorič v svojem srcu Čutil ljubezen do jezika na­šega preprostega kmečkega človeka, da je bil tudi sam slovanskega in slovenske­ga huda, kar potrjuje v nemajhni meri z zanosom pisani obširni predgovor k Zimskim uricam. Nič ne de, Če je bil ta predgovor pisan v latinščini, v njem je toliko slovanskega duha in samozavesti in ponosa, da so se ob Bohoričevih be­sedah navduševale za Slovane in slovan-stvo mnoge kasnejše generacije, ki so po svoje pomagale graditi to, kar danes ime­nujemo slovensko narodno zavest oziro­ma slovenski narod.

Iz vsega tega vidimo, da je Trubar dobil v Krelju, Dalmatinu in Bohoriču verne učence in nadaljevalce započetega dela, ki je bilo v tem, da se je slovenska beseda vnesla v knjigo in tako postala enakovredna ostalim kulturnejšim in bo­gatejšim evropskim jezikom. Jezik dotlej preziranega in ponižanega slovenskega ljudstva kmetov in hlapcev je postal kul­turni jezik, dobil je vlogo tiste, ha zunaj nevidne, zato pa toliko močnejše vezi, ki je skozi stoletja združevala v celoto ves slovenski narod, pa naj so ga tujci še tako razkosnvfdi v Korošce, Štajerce, Kranjce, Primorce in Prekmurce. Jezik, ki so ga pisali naši prvi protestantski pisci, je izpopolnjen in pomlajen v teku stoletij skoval iz Korošcev, Štajercev, Kranjcev, Primorcev in Prckmurcev ce loto, sposobno samostojnega življenja, ki se danes imenuje Slovenci. —dim

Tako skrbi I udska oblast za invalide Že stara Avs t r i j a je v Dolen jsk ih To -

plioah sez idala nekako okrevališče za vojne veterane. Vendar je bi la to bolj pritlična kasarna kot dom oddiha in zdravljenja. Tud i v s tar i Jugoslav i j i je stavba služila podobnim potrebam, z raz­l i k o seveda, da je b i la še bolj zanemar­jena. M e d zadnjo vojno je b i l a zgradba požgana, takoj po vojni pa jo je l judska oblast obnov i la in nameni la ljudem, k i so

Invalidski dom v Toplicah

v vojni žrtvovali svoje zdravje. Inva l idski dom, prenovl jen in prijazen, je dobi l leta 1948. še eno nadstropje. Zdaj ima 54 po­stelj z vsem udobjem, k i ga potrebujejo vojni inva l id i in nj ihovi rodb insk i člani. Vsako leto se v domu zvrst i okrog 500 inva l idov iz Slovenije, ostal ih republ ik in celo iz Trs ta .

Vsak inval id , k i dobi nakaz i lo za zdravljenje od ministrstva za zdravstvo, ostane v Top l i cah 21 dni . V dom pr iha­jajo vojni vojaški inval id i , prav tako pa tudi osebni inva l id i , matere in vdove pad-

Zanimanje za dolenjsko t r g o v s b šolo Vpisovanje v Trgovsko šolo v Novem

mestu in članki v našem l i s tu so zbud i l i ve l iko zanimanje za šolo. P r o t i pričako­vanju je p lan vpisa skoraj p r i vseh po­ve r j eništvih za trgovino in preskrbo ok ra ­jev šolskega okoliša prekoračen za 1O0 do 120 odstotkov. Poverjeništva 60 za­ključila sprejem 5, septembra t. 1, Zan i ­mivo je, da se je pri javi lo zelo malo učen-

razrede gimnazije. Pr iprave za uredi tev internatov se

bližajo koncu ; v njih bodo lahko dostojno stanoval i učenci in učenke. Preskrbl jeno je, d a bodo internat i zadost i l i h ig ienskim in sani tarnim potrebam. Podporna knjiž­nica zai dijake ima nad 2000 šolskih knjig, tako da bo imel vsakdo skoraj za vse predmete potrebne knjige, kar bo gotovo

cev iz trgov in; skoraj vs i pri javl jenci | tud i vp l iva lo na boljše uspehe pr i učenju, imajo ustrezno predizobrazbo, to je t r i , K. M ,

Francu špeharju je treba postaviti dostojen spomenik V jeseni bo deset let, odkar so i t a l i ­

janski fašisti v gozdu Razvaje pod Sinj im vrhom zver insko pob i l i Franca Špeharja iz Gor i ce pr i Sinjem vrhu. Špchar je b i l eden p rv ih be lokranjskih borcev za pra ­v ice delovnega človeka že v predapr i l sk i Jugoslav i j i m so ga poznali mnogi prvo­borc i po vsej Sloveni j i . V jeseni 1941 je b i l na svojem domu aret iran; med potjo prot i V i n i c i so ga fašisti skupno z M i h o m M u k a v c e m s H r i b a pobi l i na mestu, kjer se od ceste Sinj i v r h — V i n i c a odcep i pot prot i Daml iu . Pade l je koit prva politična žrtev v B e l i kra j in i .

N a kra ju smrt i F rance ta Špeharja in M i h e M u k a v c a je b i l svoječasno postav­ljen začasen spomenik z napisom, toda r o k a neznanega zlobneža je spomenik po-dr la in napis odnesla. G lede na ve l i ke za­sluge, k i jih je imel poko jn i Franc Špehar

Sadne sušilnice propadajo M a r s i k j e n a D o l e n j s k e m so s tare , z g r a ­

jene sadne suS l ln l c e ze lo zanemar j ene , če­p r a v n a m v s a k o leto p r opade n a tisoče t on sad ja , k i b i g a l ahko posušili, se v m n o g i h k r a j i h z a sušilnice sp l oh ne '/menijo. T a k o Imajo n . p r . v V i n i c i v B e l l k r a j i n i v sadn i sušilnici sh ran j eno opeko n e k e g a z a s e b n i k a , m e d z a n e m a r j e n i m i sušilnicami p a je t u d i s a d n a sušilnica bivšega S a d j a r s k e g a In v r t ­n a r s k e g a d r u B t v a v Šmlhelu p r i N o v e m me­s t « . C e l i h 10 l e t s t o j i Je nelzknrlš&ena; z a n i o se ne b r l i t a ne k m e t i j s k a z a d r u g a , ne k r a j e v n i l j u d s k i odbor Šmihel. Z d a j služI za — obcestno stranišče . . .

K d o je odgovoren z a sušilnico v šmlhelu? P o p r a v i t i hI b i l o t r eba k u r i l n e c ev i . po l i ce In p o s k r b e t i z a k u r j a v o , p a hI l a h k o celo jesen služila l j u d e m . D r u g o d sušilnic p r i ­m a n j k u j e , šmihelska p a nezasluženo počiva. Cešplje bodo z g n l l e In šle samo z a žganje. Okoličani b i l a h k o nasušlll v e l i k o sad ja , k i j e odlična h r a n a In se l a h k o tur i l dobro p roda . P r a v b i b i l o , d a b i ok ra jno kmc . t i j sko poverjentštvo zadolžilo K L O , da sušil­n ico obvezno p o p r a v i In t u d i nada l j e s k r b i zan jo , a l i p a na j *e z a to p o b r i g a k m e t i j s k a z a d r u g a . M *

za širjenje napredne mis l i v B e l i kraj ini in v Sloveni j i , za kar je žrtvoval tudi 6Voje življenje, b i bi lo vsekakor potreb­no, da mu Zveza borcev Be l e kraj ine al i pa organizacije O F postavijo dostojen in trajen spomenik bodis i na mestu, kjeY je b i l ubit , a l i pa kje drugje. •—fj—

l ih borcev. Prošnje za sprejem v Inval id­ski dom vlagaijo inva l id i preko krajevnih inva l idsk ih organizacij in okra ja na m i ­nistrstvo. Up rava doma- upošteva, ako je le mogoče, vse želje posameznih inva l i ­dov, kadar želijo t i zdravljenje v času, k i jim najbolj ugaija.

K a k o je v Inva l idskem domu v Top l i ­cah? Naj odgovor i stoodstotni črnogorski inval id , k i je preb i l v domu t r i tedne:

»V Sloveni j i , posebno pa v domu v Dolenjskih Top l i cah , b i se lahko učili vsi domovi in zavodi iz vse države, kako se •skrbi za vojnega invalida!«

Pohva la , k i so jo doslej, i z r ek l i že t i -.oči inval idov, za Inva l idsk i dom v To-nlica tudi popolnoma drži. Vsaka skupina , k i pride za t r i tedne v dom, s i i zvo l i po­seben odbor, k i sodeluje z upravo doma, : k l i cu j e redne 6estanke in posvete gostov in skupno z upravo sk rb i , da b i b i l vsak Var se le da najbolj zadovol jen v domu. V domu je knjižnica s 300 knjigami, radio z zvočniki, lep senčnat vrt , kegljišče in še marsikaj za razvedr i lo .

»Tu smo ne samo kot tovariši, temveč kott ena družina med seboj!« je povedala tovarišica Terezi ja Pa rovc l iz Trsta , žena padlega part izana. Gin jena je b i la nad prijaznostjo in skrbjo, k i se v domu po­sveča vojnim vdovam in inva l idom. Ka j takega n i pričakovala, k a k o r je povedala v domu; ko se je odpravl ja la v Jugos la­vijo, ji je sovražna propaganda s l ika la našo državo' v popolnoma drugačni luči. '••Zdaj jim bom povedala vse, kar sem do­živela in videla,« je zatrjevala v domu vsa srečna,

Inva l idsk i d o m je zgled čistoče i n reda vsem gostiščem, domovom in podob­nim ustanovam. Lepe 6vetle sobe, povsod preproge in tekači, okna polna cvetja, 6vetla, parketna t la , kopa ln ice s toplo in mrz lo vodo, v e l i ka jedi lnica, na vseh mizah ,rože in tako naprej — vse to samo na sebi govori brez prepričevanja. Hrana je prvovrstna. Čeprav so domu proračun neko l iko znižali, skušajo s lehernemu ugo^ dit i tud i v hrani po želji in izb i r i . V domu imajo lastno vrtnari jo, k i jo inva l i d i naj­raje sami obdelujejo,

Za vodstvo, postrežbo in hišna dela s k r b i v domu osem l judi. To 60 upravnik, knjigovodja in šest žensk. Majhen, a čvrst ko l ek t i v de la z ve l iko ljubeznijo in po-žrtvovanjem. K a k o b i s icer zmogel vsa de la? Saj je poleg vseh op ravkov treba mnogim inva l idom pomagal i p r i hoj i in skrbe t i še za ni« drugih malenkost i , k i i ih noben hišni r ed ne more predpisat i . Le ljudje, k i imajo do skrajnost i razvit čut do vojnega inva l ida in spoštujejo žrtve, k dso jih nj ihovi gostje podar i l i domovini , so kos nalogam, k i j ih tako uspešno opravljajo. V imenu vseh inva l i ­dov, k i so se doslej zdrav i l i v Top l i cah, zalužijo zato ijavno priznanje.

Delavci in nameščenci v Novem mesta! P r e d d e l a v c i l n nameščenci naših t o v a r n

fi od je t i j , us tanov , z a d r u g In zasebn ih de-a v n l c siojf> dandanes vedno večje l n odgo .

vornejše na loge . U p r a v l j a n j e pod j e t i j , k| so j i h p r e v z e l i d e l a v c i v svojo l as t . z a h t e v a pot rebno znanje , k i c a n u d i v v e l i k i m e r i šolska l z n h r a z h a . N o v finančni zakon In spremembe v plačilnem s i s t emu bodo v ve­l i k o večll m e r i kot dosle j ločili de lavce In nameščence z nižjo s r edn jo In višjo šolsko Izobrazbo, po n a z i v i h In s t r o k o v n i usposob­l j enos t i pa Kp bodo r a v n a l e t u d i plače.

Večerna d e l a v s k a g i m n a z i j a v N o v e m mes tu v a m n u d i najlepšo priložnost, d a s skrajšanim šolanjem dovršl ie nižjo i r lnma-z i j n z nižjim tečajnim I zp i tom. V de l a v sko g i m n a z i j o se l a h k o vpišejo zapos l en i d e l a v c i i n nameščenci, k| Imajo vsa j 4 razrede

osnovne šole In p r a v i l o m a niso starejši od 35 let.

P o p r a v n i i z p i t i z a d e l a v s k o g i m n a z i j o bodo v N o v e m mestu 7. s e p t e m b r a 1951 oh 19. u r l zvečer. P r i j a v e z a v p i s ho spre j ema lo vods tvo g i m n a z i j e 8. s e p t e m h r a 1951. P r i j a v i priložite spričevalo

P r v i l e t n i k večerne de lavske g imnaz i j e bo odprt , Če se bo p r i j a v i l o z a v p i s v sa j 50 de lavcev In nameščencev. O s t a l i l e t n i k i ( I I In I I I . raz red ) se bodo o d p r l i , če se bo p r i ­j a v i l o z a v p i s vsa j l a n s k o število ob iako va l c e v .

Tečaji z a posamezne ra z r ede z a višjo g i m n a z i j o v k a t e r i h se hodo p r i p r a v l j a l i k a n d i d a t i za p r i v a t n e Izp i to višje g i m n a z i j e , se bodo o d p r l i ob zados tnem številu p r l j a v -l j encev n a n j ihove stroške.

TRGOVSKO PODJETJE 0ZKZ NOVO MESTO LOČE NS K A C E S T A

K M E T J E !

Prodajajte pridelke predvsem svoji kmetijski zadrug i !

ODDELEK ZA PROSTI NAKUP Odkupuje preko kmeti jskih zadrug vse proste viške: sveže in 6uho sadje vseh vrst, zelenjavo, krompi r , seno, s lamo, vse vrste ol jaric, laneno slamo, mleko in mlečne izdelke, med, čebelni vosek, vse vrste a lkoholnih pijač, živino, d r va itd. — Z a izvoz odkupuje: zdrav i lna zelišča, suhe gobe, divj i kostanj i td . Zamenjuje kmetijske pridelke z osta l i ­mi republ ikami . — V Novem mestu nudi v trgov in i v Dilančevi u l i c i in na stojnici potrošnikom najrazličnejše pol j­ske pridelke po najnižjih dnev. cenah

In mi za vse, ka r se je zgodilo, ne b i b i lo težko, če se ne b i spomni l tudi, da je sredi opustošenega in mrtvega doma obstala mati , ne vedoč kam s tisto pestjo orehov in prihranjeno gnatjo.

Morda pa je šla na pokopališče, tja, k sveži gomil i ob zidu. In nič j i nisem zaželel bolj od srca, kakor potok odre­šilnih solz, da bi i zp lakala svojo zaprto bolečino, k i je n i mogla vse do mojega odhoda.

Dvanajst dni smo preživeli v okolišči­nah , k i b i j i h težko imenoval ječo. Le orožnik, k i je včasih pogledal skozi vrata in nas preštel, nas je spominjal , da smo jetnik i . Vse je zaviselo od naše dobre vo­lje. Neoborožen stražar pred vrat i b i v s i l i kvečjem lahko tekel k l i ca t Italijane, k i bi pr ihi te l i seveda z usodno zamudo. Saj smo imeli poleg zastraženih vrat ie druga, noč in dan na stežaj odpr la , skozi katera nam je pr ihaja lo za naše skromne potrebe dovolj svobode.

Čez dvanajst dn i pa je razburl j iv do­godek stor i l konec tej naši domačnosti in nas naprav i l spodobne jetnike.

Konec prvega tedna v apr i lu so Ita l i jani z oddelka za težko bolne privedli mladega, slokega fanta, ogrnjenega v bol­niško haljo. V k lobuku , k i ga je držal z obema rokama, je nosi l svoje borno imetje. Hod i l je počasi in sključeno. Noge je vlekel za seboj, kakor bo ln ik i po težki operacij i , ko vstanejo prvič. P r ed fednom

IVO FIRKOVIČ • t ° P R I S E G A mrtvemu bratu

dni so ga pripel jal i iz okrožnih zaporov z znamenji nenadnega hudega vnetja sle­piča, k i so mu ga naši zdravn ik i brez odlašanja izrezali . Po operacij i so Itali­jani pusti l i bo ln ika teden dni brez straže v posebnem oddelku za težke operirance, ker so zdravn ik i dejali , da potrebuje mi­ru in posebne nege. Ko pa so mu zdrav­n i k i iz zaceljene rane sedaj pobral i šive, so ga Itali jani predal i naši straži.

Nov i jetnik se ni ozr l ni t i po Ital i janu nit i po orožniku, k i j e pozorno posiuša! karabinjerjeva naročila, n i t i po nov i oko­l ic i , kakor da je, pogreznjen v lastne hude skrb i , sam na svetu. V predal od-kazane nočne omarice je iz k l obuka stre­sel nekaj drobiža, tobak i n glavnik in zmečkano pokr iva lo obesil na k l juko . Povžil je obed, k i so ga strežniki pravkar del i l i , nato pa, vdan v usodo, pohlevno obsedel na robu postelje, nad katero je usmil jeni brat z ve l ik imi , okorn imi črka­mi napisal na črno deščico: M i h a Gruden.

Straža se je pravkar menjavala: stari , dobrodušni Bremšak je predajal stražar­sko dolžnost revmatičnemu žandarju Ples-ničarju z nepr i jaznim mongolsk im obra­zom. Sodnik Šavelj se je odpravl ja l na svoj običajni sprehod po vrtu. Tedaj se

je tudi M i h a Gruden gibčno dvigni l s svo­jega ležišča in , tiščoč se z obema roka­ma za komaj zaceljeni trebuh, odkrevsal orožnikoma za hrbtom na hodnik in zgi­ni l po stopnicah.

Po jasni t i moram, da si je posebno pravico sprehoda vsak dan po kosi lu sodnik Šavelj pr idobi l povsem nepostav-no. Orožniki se sodniku okrožnega sodi­šča pač niso upal i ugovarjati in z nj im ravnati kot s prav im je tn ikom. Kdo je pač mogel vedeti, kaj bo jutr i .

Tako je sodnik Šavelj v ograji naše čudne ječe napravi l prvo nevarno vrzel, skozi katero se je naglo pr ihu l i l tudi Jud Negrini , zgovorno pojasnjujoč straži zna­menja svoje hude jetike, k i da terja mnogo svežega zraka. Za obema je za­čel pohlevno i n brez besed uhajati Jože Primožič in na^o še drugi . Greh je rod i l nove in nove grehe in orožnik se j ih je pr ivadi l . Stražnik se sodnika samega na teh njegovih samovol jnih poteh n i upal zalezovati, če pa jih je si l i lo na izprehod več, j ih je žandar navadno spremljal , prepuščajoč' drugi del jetnikov v sobi sa mim sobi.

Kako se je zgodilo tisti dan, pa še da nes pravzaprav ne vem natanko. Žandar

Plesničar n i po Grudnu nit i vprašal, vse dokler se ni sodnik vrni l s sprehoda in izjavil, da novega jetnika ves čas ni n i ­kjer videl.

Stražar nas je hlastno preštel. V ru­meni mongolski obraz je postal pepelnato-siv, kot stara, izprana krpa . Zd i r ja l je iz sobe in se čez nekaj trenutkov ves iz sebe pr ikaza l spet na vrat ih . P l a n i l je h Grudnov i postelji in pret ikal po oma­r ic i , kakor da se nadeja, da bo tam na­šel pojasnilo nerazumlj iv i uganki . V pre­dalu je b i l denar, tam tobak, tam je v i ­sel k l obuk : torej tudi jetnik ne more bit i daleč, se je tolažil žandar, na katerem smo pasli hudobne oči. Menda smo bi l i vsi enih mis l i : usoda si je med našimi stražarji pravično izbrala svojo žrtev.

Žandar Plesničar pa še vedno ni hotel verjeti v najhujše. Najbrž se je Gruden zagovoril z znan im človekom in se po­zabil v rn i l i . Žandar se je zopet pognal po hodn ik ih in stopnicah in se v rn i l bolj obupan, kako r je šel. Jecljaje je začel zasliševati sodnika. Šavelj pa se n i mo­gel prav nič domis l i t i , kdaj in kako jc pogrešani jetnik zginil . Izkazalo se je, da je M iho Grudna videl nazadnje strežnik še opoldne, ko se je jetnik, prihajajoč

z vrta, počasi vzpenjal po stopnirah v na­še nadstropje. Od tistega trenutka je za pogrešanim izgini la vsaka sled.

Ko je Grudna videl tisti strežnik, je jetnik imel na sebi le spodnjice, srajco, tanek flanelast plašč in d imn ikarsko obu valo, kakor pač vsi bo ln ik i . Tak n i mogel pr i t i daleč, to je bi lo žandarju povsem jasno. Toda vse okoliščine, k i j ih je ne srečni stražar mogel dognati, so stvar bolj zamotavale, kako r pa jo pojasnje­vale.

Nepri l jubl jeni orožnik je brez moči obstal med nami. Velevajo mu, da straži jetnike, je pretresen h l ipa l , pa m u še orožja ne zaupajo. Zavol jo njega da lah ko pobegnejo vsi, kako naj j ih nesrečnik krot i in lovi . Vrag in taka pasja služba! Plesničar je moledoval našega sočutja, kakor da mu bo to kaj hasni lo . Dolgo je zbiral pogum, da bi zlo novico po telefo­nu sporočil poveljstvu, in se obotavljal, kakor da mu je planit i v mrzle valove K o pa je premagal samega sebe, je ves lesen v strahu čakal, da ga zagrnejo va­lovi sovražne usode.

M in i l o je nekaj minut, k i so se s sa­distično počasnostjo plazi le iz večnosti v večnost. Pr idrve l i so karabinjer j i , pre­gledali, zaslišali, popisal i in odšli. Prišli so drugi, zmerjal i orožnika, da nam pu šča preveč svobode, se izkričali na nas in odšli. Prišli so tretji in četrti in vsi so div ja l i huje od prejšnjih i n vsak nam je vzel nov kos svobode.

Stran 4 D O L E N J S K I L I S T Stev. 36.

IZ n A Š I H i&AJSV B E L O K R A N J S K I P I O N I R J I

S O Z A P U S T I L I D O L . T O P L I C E D r u g a s k u p i n a b e l o k r a n j s k i h p i o n i r j e v ,

k i j e b i l a t r i tedne v D o l . T o p l i c a h , se je p r e t e k l i teden v r n i l a o k r e p l j e n a n a svoje domove. V ure j enem živl jenju, z a b a v i , I g ra ­n j u , I z l e t ih l n ob d o b r i h r a n i j i m Je leto-van j « veselo po t eka l o , c a * p a Je vse pre­h i t r o m i n e v a l .

P l o n l r e k l so o b i s k a l i V r b o . r o j s tn i k r a j p e s n i k a P m i e r n a , Žirovnico, h i d r o c e n t r a l o n a S a v i , V l n t g a r In B l e d . P r e d odhodom so b i l i t u d i n a M u l j a v i , n a ro j s tnem domu p i s a t e l j a Jurčiča, k j e r so se v p i s a l i v s p o m i n s k o k n j i ­go, o b i s k a l i p a so t u d i p a r t i z a n s k o B a z o 20 na R o g u . Z& s l ovo so p r i r e d i l i t a b o r n i ogen j , ob k a t e r e m so p r i k a z a l i ž ivl jenje In uspehe k u l t u r n e g a d e l o v a n j a v počitnicah. 1 ' r l rcd l tve se je udeležilo precej kopaliških gostov i n domačinov. Ob zaključku l j u b k e p r i r e d i t v e Je n a g o v o r i l p i o n i r j e p ro f e so r Cotlč. član S v e t a za prosve to l n k u l t u r o p r i m i n i s t r s t v u prosve te L R S . G . D .

TONČKU R U P E T U V S P O M I N L e ka j na j T i napišem v s p o m i n , p l l j u n -

ček mo j d r a g i ? Sa j ne veš, k a k o boleče me Je u d a r i l a po s r cu n e n a d n a vest . da so Te t v o j i d r a g i sošolci i z L a z ob K o l p i . Iz K u r e t In Ooršet ter v s i T v o j i l j u b l j e n i brežanl za­s u l i s cve t j em, k i s r ed i p o l e t j a t ako opo jno deht i ob vznožjih brežansklh t r t i j . d a so Te na samo nedel jo , k o s e k l e p e t a v o r a z g o v a r j a t a z v o n o v a p r i goršečki sv . L u c i j i l n l a z a r s k e m sv . V i d u , ob n j u n i žalostni pesmi pones l i • p r e z godn j i g rob .

T v o j a nesrečna m a m a F r a n l c a l n neuto­lažl j iv i ate R u d i s t a m i p i s a l a , da se po nesrečnem padcu p r i t e l o v a d b i n i s i več opo-

Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem odpr l

slaščičarno i n se priporočam za obisk

K A R E L L E N A R D I C ml . , Novo mesto, Ljubl janska cesta 24

(v hiši Skaberne)

mogel . D v a meseca s i se z d r a v i l , a n i t i n a j -skrbnejša nega z d r a v n i k o v l j u b l j a n s k e bo l ­nišnice TI nI m o g l a v r n i t i z d r a v j a !

K a k o s i se v e s e l i l , ko s i v letošnjem J u n i j u uspešno položil s p r e j e m n i Izpit za 4. r a z r e d g i m n a z i j e ! P r v i sem b i l , k i s i m u prišel p o v e d a t to vese lo vest . Sa j res. t a k r a t s v a g r a d i l a s ve t l e načrte z a počitniški čas, a n i t i Jaz, k i sem n o s i l v s eb i k a l bo l e zn i , n i t i TI , k i Te je že s m r t z a z n a m o v a l a za svo jo žetev, n i s v a vede la , da se bo o b e m a s k r i l o sonce. Z d a j vaša vrša, k l Jo je s t k a l a T v o j a m a m a , še v a v e k s u h a v i s i n a Izb i , k e r n i s v a prišla k l e n o v l n be l i c l o v i t , k a k o r s v a s a n j a l a . B U je počitniški čas, a goršečki. b l l p a r s k l l n l a z a r s k l čolni so prevažali po K o l p i od b r e g a n a b r e g vese le l j u d i , le n a j u nI b i l o , d a b i z a v e s l a l a h goršečkemu P e r i c i n a vese l r a z go vo r , da b i se p o p e l j a l a k l a -za r ske rnu učitelju M l r k o t u v vas , d a b i z a v e s l a l a v goste k b t l p a r s k e m u dedeku M a ­t i j i , k i je z a n a j u h r a n i l s l a n i n o l n črnino.

A v g u s t o v s k i d n e v i so se o b l e t a v a l i , ko s i m l p i s a l l z l j u b l j a n s k e bolnišnice k a r t i c o s p o z d r a v i l n žel jami:

»Kumek, g l e j da boš prišel k m e n i , saj se b o m k m a l u v r n i l domov , mogoče že v začetku d r u g e g a t edna . Seda j sem g l a v n o z d r a v l j e n j e končal, le obseva jo me še, ne v e m pa , k a k o do lgo ho to še t r a j a l o . K o m a j čakam, d a p r i d e m domov , sa j ml je tu zelo dolgčas.«

Z a teboj jočeta m a m a l n ate t e r sestr ice E m l c a , M a r i c a . F a n t k a l n P e p l c a . O, ko b i moge l osušiti solze, k i UJejo lz n j i h o v i h oč i ! Jočejo, k e r so I z g u b i l i s i n a ed lnca l n l j u b l j e n e g a b ra t ca .

Z a Tebo j joče ze l ena K o l p a , k i se ho pos l e j b rez o d m e v a Tvo j e pesmi i a l o a t n o z l i v a l a m i m o brežansklh v a s i . k i s i j i h t ako l j u b i l , In t e k l a da l j e , da l j e pod p r e l ep i K u -6ar, k j e r bo v dneh t r ga t v e In lastavlčjega p r e l e t a v Južne k r a j e po s t a va l n a n j enem s a m o t n e m , umirajočem bregu T v o j žalostni k u m e k l n z a b a d a v a čakal n a T v o j pozd rav .

L . Z. N O V O M E S T O

DOJENČEK V K R K I Srečo v nesreči s t a i m e l a p r e t e k l i teden

hčerkici p r i l j u b l j e n e novomeške otroške z d r a v n i c e d r . S u z a n e F u r l a n o v e . 13. letna M a r i j a Je p e s t o v a l a ob K r k i v kopališču n a L o k i m a l o D a m j a n c o o k o l i n j i j u p a so se p e h a l i v vodo o t r o c i . E n a Izmed dek l l c -p l a v a l k je p r i t em nehote p o t e g n i l a s seboj t u d i obe s e s t r i c i , v e n d a r P a se je m a l a si a-r l j a v v o d i t a k o j znašla l n dojenčka nI Iz­p u s t i l a Iz r ok , temveč Je s p l a v a l a z n j i m v r e d n a suho . P o g u m n a d e k l i c a Je v z b u d i l a občudovanje v s e h kopa l c e v

N E N A V A D E N NOČNI K O N C E R T V četrtek 29 a v g u s t a je v r a n i h j u t r a ­

n j i h n r a h p r e b u d i l a i z s n a p r e b i v a l c e K a t a -r l n l n e g a t r g a . L j u b l j a n s k e ceste, Vrhovčeve u l i c e l n oko l i c e sodn l j e n e n a v a d n a »pr ire­di tev« . Štirje p o b a l l n i v d o l g i h hlačah k i J i m Je očitno s t o p i l a v g l a v o n e n a v a d n a vročina z a d n j i h p a s j i h d n i l n p r c o b l l " zaužita pijača, so s h u r o n s k l m »pet jem« d a j a l i duška s v o j e m u divjaškemu razpolože­n j u . »Podoknica« — k o m u j e b i l a namen je ­na . Je težko u g o t o v i t i — se Je pričela na enem k o n c u Vrhovčeve u l i c e l n t r a j a l a do d r u g e g a t e r zopet naza j P r e b u d i l a Je vse p r e b i v a l c e , r a z en m e n d a t i s t i h , k i b i b i l a n j i h o v a dolžnost, da jo slišijo. T u d i n a j s t a ­rejši Novomeščanl t a k e g a h u r o n s k e g a p e t j a še n i so n l k o u slišali četudi so v s vo j em živl jenju že m a r s i k a j doživel i .

P r a v v e s e l i b i b i l i . če b i n a m kdo naših b r a l c e v moge l sporočiti Imena teh nočnih j u n a k o v , d a J i h o h j a r l m o v D o l e n j s k e m l i ­s t u . G o t o v o b i b i l o z a n i m i v o v ede t i , kdo so Ust ] tiči, k| l a h k o nemoteno l n brez »na­grade« r o g o v l l l j o ponoči po mes tu l n k r a t i j o počitek d e l o v n i m l j u d e m .

BULDOŽER N A L O K I Prejšnji četrtek l n petek se Je p o j a v i l

n a smetiščih L o k e d o l j o o b l j u b l j e n i bu ldo ­žer. I z r a v n a v a l je pros to re z a bodoče šport­no Igrišče, n a z go rn j i L o k i p a Je razširil teniški p r o s t o r S ceste j e o d r i n i l t u d i ne­s l a v n o smetišč« novomeških t o v a r n b l i z u O s o l n l k a n a L j u b l j a n s k i cest i . U p a m o , da se bo s n a g a k r e p k o u v e l j a v i l a t u d i d r u g o d po m e s t u .

I G R A N A R A V E P r e t e k l o soboto s t a p r i n e s l a d v a d i j a k a

v naše uredništvo ve j i co svežih cve tov J a ­b lane . P o v e d a l a s ta . d a Je z r a s l a n a j a b l a n i v Andrl janlčevem v r l u n a ve j i k i nos i pre­cej d o b r i h Jabo lk . M o r d a je muhas to v r eme letošnjega po le t ja sprožilo z a n i m i v o Igro n a r a v e , k i Je t ok ra t t u d i v N o v e m mestu p o k a z a l a , d a pozna Izjeme.

M E S T N I O D B O R AFŽ Je p o d a r i l d n e v n i k o l o n i j i v IrčI v a s i 20.32(1 d i n a r j e v i n H k g fižola ter razno sadje . S to podporo Je 45 o t rok t u d i v d rug I I zmeni v t r eh t edn ih na soncu In v I g r ah preživelo počitnice. O t r o c i In starši so našim ženam i z r edno hvaležni. D n e v n i lelovlščarji so Ime l i n a r a z p o l a g o šah, žogo. g u g a l n l c e In r a zna ročna de l a . k i J i h Jp v o d i l a tov. V e r a C a m p a M n o g o v e s e l j a so Ime l i z ži­v a h n o veve r i co , k i Jo Imajo T k l e t k i Vese-l o v l . D a so o t r o c i hvaležni poslušalci, so p o k a z a l i prt p r i p o v e d o v a n j u dogodkov l n zgodb ic Iz let o svobod i lne vo jne , k a r j i m Je p r i p o v e d o v a l s t a r a k t i v i s t . — P r i h o d n j e leto bo t r e b a o r g a n i z i r a t i dnevno l e t ovan j e t u d i v Bršljanu. Že leto« so m n o g i starši želeli , d a b i šl| n j i h o v i o t roc i n a l e tovan je , v e n d a r p a so t o k r a t prišli n * v r s t o l e t a k i , k i j i h Je priporočil z d r a v n i k .

O B E S E N K O S O N A Š L I p r e t e k l i četrtek n a d »P l i t v inami « b l i z u tek-s t i l n e t o v a r n e . K o m i s i j a Je u g o t o v i l a , d a s i Je v z e l a i l v l j e n j e 19 l e t n a M l m l Košlček, g o s p o d i n j s k a pomočnica v N o v e m m e s t u , d o m a lz Žužemberka. P r e p e l j a l i so Jo v do . mač k r a j .

H M E L J C IC N A D M I R N O PEČJO

I z Hmeljč iča se le m a l o k d a j og l as imo , včasih p a se je l e t r eba , d a nas ne b i k d o štel že med r a n j k e — P r e d k r a t k i m smo b r a l i , k a k o p r i d n i so b l l | hmelčiški g a s i l c i . Danes o m e n i m o našo m l a d i n o , k i n a m je z u p r i z o r i t v i j o F lnžgar jevega »D iv j ega lovca« p o k a z a l a , ka j zmore . I g r a l c i so b i l i kmečki fant je In dek l e ta , k i so se n a v z l i c p o m a n j k a n j u časa z vese l j em z b i r a l i po večerih i n učili. P o m a g a l i so U m t u d i m l a d i n e ! Iz so . s edn j l h v a s i . P r i r e d i t e v j i m je lepo uspel«, vs i g l eda l c i p a so želeli, da hI n a m k a l t a . k e g a še večkrat p r i r e d i l i . Čeprav so t e i a v e . ker nI p ros t o rov — »Div jega lovca« so I g r a l i na podu — In o d r s k i h n a p r a v , smo se z n o v a prepričal i , d a z dobro vo l j o vse gre. Naša kmečka m l a d i n a k u l t u r n o napredu j e l n je zato n a svoje de lo l a h k o ponosna . B . 11

P R E G R A D O B K O L P I P r e d dnev i Je u m r l v J e l e n j i v a s i po­

ses tn ik J u r i j S t e rk , s t a r 77 le t . P r i k a p e l i c i med Predgrađem l n Kovačo

vas jo so začeli z i d a t i t r a n s f o r m a t o r , s čemer bo l ahko razširjen obseg sedanje e l e k t r i f i ­kac i j e v tamkajšnjih vaseh.

29, a v g u s t a se je vžgal P e t r u M e d v e d u lz Do ln j e Podgore sodček benc ina , k i g a Je ime l s h r a n j e n e g a za l n l a l U n l c n v k l e t i p r i sosedu. Zvečer oh deset ih je p r e t a k a l beneln Iz soda v manjšo posodo, s sve t i I j ko Pa mu Je p r i de lu s v e t i l a M e t k a Žagar K e r se Je i lučjo preveč pribl ižala b e n c i n u , se Je t a vžgal l n v h i p u Je b i l a k le t v p l amen i h Medved n i I z g u b i l p r i s o tnos t i d u h a temveč Je p o r i n i l v o l a m e n l h sod Iz k ' ~ r . nato na je začel g a s i t i v k l e t i goreče predmete . Več je škode na premoženju nI b i l o . pač pa se Je M e d v e d hudo opeke l po r o k a h l n na o b r a z u , M e t k a Žagar pa je d o h l l a opek l i n e na no . gah O b a se z d r a v i t a doma. — N a pomoč j i m a Je prišla g a s i l s k a čet « lz P r p d g r a d - i . v e n d a r p a JI b r l z g a l n a n i d e l a l a . M i s l i m o , da hI m o r a l i n r e d c r n d s k l ga«Mc| b e l i s k r b e t i /a svo je o rod je ter Imet i večkrat va je , t a k o d a

b i se v s i s e z n a n i l i i b r i z g a l » o In n j e n i m us t r o j em .

Nesrečo P r i živini Je i m e l a poaes tn lca M a r i j a Stbenc Iz Zago zda ra . K r a v a se je na-p a s l a detel je , k i jo je p a t a k o nape l a , da so Jo m o r a l i z a k l a t i . J . S.

ČRNOMELJ 31. a v g u s t a z j u t r a j se Je obes i l a v Čr­

n o m l j u 30.1etna v d o v a M a r i j a J e r m a n . S t a l ­no s i Je p r e d s t a v l j a l a , d a Je težko b o l n a , d a s l r a v n o so JI z d r a v n i k i T Črnomlju. No­v e m mestu l n spec ia l i s t v Z a g r e b u zat r j e ­v a l i , da je z d r a v a . K e r j « b i l a prece j živčna, s i je v zmedenos t i v z e l a ž ivl jenje.

V nede l jo 3. s e p t e m b r a je d i v j a l o n a d Črnomljem hudo neur je . S t r e l a je u d a r i l a v hišo J a n e z a B u t a l e , ka t e r o je požar upe-p e l l l do t a l . S i n u hišnega l a s t n i k a , k i te b i l v hiši, se n i nič zgod i l o . B u t a l a je b i l za ­v a r o v a n z a " I O . O O O dna r j e v . škode p a je nad 300.000 d i n a r j e v .

P R I G O R I C A P R I D O L E N J I V A S I V nede l jo 2. s e p t e m b r a so v P r l g o r l c l p r i

D o l e n j i v a s i b l i z u R l h n l c e o d k r i l i s p o m i n ­sko ploščo I g n a c i j u M e r h a r j u , N a svečanost je prišlo prece j gas i l c e v i z vseh k r a j e v S l o ­ven i j e , s o d e l o v a l a p a je t u d i g a s i l s k a god­ba . Z j u t r a j j e b i l s p r e j e m gostov n a r i b n i ­škem k o l o d v o r u , dopo ldne p a o d k r i t j e okusno Izdelane s p o m i n s k e plošče. k| jo je p r e s k r ­be la O k r a j n a g a s i l s k a zveza i z Kočevja.

I gnac M e r h a r , ro jen p r ed 95 l e t i , Je l e ta 1879 us ta n o v i h p r v o g a s i l s k o društvo na Kočevskem L e t a 1887. Je s e s t a v i l l n uve­l j a v i l s l o vensko pove l j e van j e v g a s i l s t v u ter g a s i l s k i p o z d r a v »Na pomoč!«

F . Trampuš

KOTIČEK Z A G O S P O D I N I E

O KONZERVIRANJU

Ozr imo se po naših vr tov ih , sadovnja­k i h in pol j ih ! T rg i so po ln i sadja in zele­njave! lin prav v tem času gospodinja mis l i na bodočnost, da j i ne bo treba b i t i po­zimi in pomladi , v t a k i s t i sk i . A k o bo sedaj shran i la sočivje in 6adje, bo lahko poz im i nud i l a družini spremembo v hrani ; pa ne samo to, povečala bo obedom in večerjam hrani lno vrednost, okusnost in prebavl j ivost .

Konzerv i ran je sadja in zelenjave na razne načine je ve l ikega gospodarskega in zdravstvenega pomena. V tem mesecu bomo prinašali našim b ra l kam navod i la o konzerv i ranju. Pros imo pa bra lke , da nam pišete, kako ve v lagat i , da nam sporočite kak preizkušen recept, k i ga bomo rade-volje priobčili.

P r i pr ipravl janju konzerv naj bo glav­no navod i la : čistoča in natančnost. Sadje in zelenjava, k i emo 6i jo pr iprav i l e , mora b i t i zre la in popolnoma zdrava. Izberimo najlepše p lodove ! Posoda, k i jo uporab­ljamo, mora b i t i čista in po možnosti ne okrušena. Kozarce , v katere navadno v l a ­gamo, umijemo v t op l i vod i , kjer smo raz ­top i le sodo a l i p ra ln i prašek, sp laknemo v t o p l i in še v mr z l i v od i ter j ih povez nemo na čisto krpo .

nZKULTURAef SPOR V E L I K U S P E H L E T A L S K E G A D N E V A

V P R E Č N I P r e t e k l o nede l j o dopo ldne j e b i l v Prečni

p r i N o v e m m e s t u svečano odpr t d o l e n j s k i iu id r&k i i c en te r . Svečanosti so p r i s o s t v o v a l i z a s t o p n i k i l j u d s k e o b l a s t i P a r t i j e i n m n o ­žičnih o r g a n i z a c i j t e r z a s t opn ik G O L e t a l ­ske zveze S l o v e n i j o . P o o t v o r i t v i so u p r i ­z o r i l e enote o b v e z n i k o v predvojaške vzgo je v e l i k n a p a d n a letališče, na to p a je b iLa o d ­i g r a n a p r i j a t e l j s k a o d h o j k r s k a t e k m a med SD K r k o i z N o v e g a mesta i n ŠD K r i m o m i z L j u b l j a n e . V l e p i i g r i je z m a g a l a K r k a z r e z u l t a t o m 3:1 (15:3, 15:12, 13:15, 15:11).

Spo red se je n a d a l j e v a l popo ldne s ša-ljdvo n o g o m e t n o t e k m o S u h i — D e b e l i . P r o t i pričakovanju j e z m a g a l a emajs tor ica Debe-

I j p r e đ s o d i š č a S P I L O I N Z M E R J A N J E M S E J E H O T E L

U M A K N I T I D A V K O M VerblČ A d o l f , kovač iz Sv . Štefana p r i

T r e b n j e m , zasluži s s v o j i m de l om lepe de-narce . N a v z l i c d o h o d k o m p a Je d o l g o v a l n a davčnih p r e d p i s i h 10 tisočakov, k i s a m i n i ­k a k o r n iso hote l i od n jega . K o s t a g a p r e d d n e v i o b i s k a l a a k t i v i s t a Pa t e Jože In Do i f e D i m l n m i r n o vprašala, če m i s l i p o r a v n a t i d a v k e l n se I z ogn i t i n e p o t r e b n i m rubežnlm stroškom, Je kovač v z k i p e l In j u začel z m e r j a t i s postopači l n p o d o b n i m i p r i i m k i , s težko kovaško p i l o p a Je začel m a h a t i nad Pate tovo* g l a vo tako d a se je t a v z ad ­n jem h i p u u m a k n i l . Kovaču Verhlču to n i b i l o d o v o l j ; z vso s i l o j e p o r i n i l P a l e t a n a s t r a n , t ako d a je t ega zagna l o naza j l n Je k sreči p r i l e t e l v kon j a , k e r hI se s i c e r n a t l eh l a h k o težje poškodoval. A k t i v i s t a ata nato seveda odšla od divjaškega k o r a c a .

N a r a z p r a v i se j p V e r h l e I z g o va r j a l na ra zbur j enos t In druge v z r oke , k i ga pa niso m o g l i opravičit i , da ne b i za n e p r a v i l e n odnos In n a p a d na drž. uslužbence p re j e l zaslužene k a z n i . Sodišče ga je obsod i l o na 2 meseca o d v z e m a p ros t os t i . — l j

H h . k i je »namakala* novomeške p r e k l j e z 4:2 (1:1)! L e t a l s k i d e l d n e v a so nato začeli novomeški m o d e l a r j i s p o l e t i mode lov s s t rehe h a n g a r j a n a k a r j e p o z d r a v i l o g r o m ­no množico s e k r e t a r A a r o k l u b a J a n k o S labe . N a p r o s t o r u o k o l i letališča i n n a bližnjih t r a v n i k i h se je z b r a l o nad 8000 g l eda l cev , več tisoč p a j i h je b i l o navzočih t u d i n a d o p o l d a n s k e m d e l u p r i r e d i t v e . S l e d i l i so po l e t i m o t o r n i h i n . j ad ra ln ih l e t a l , k i so v z b u j a l a navdušemje t isočglave množice. D i h je zas ta l v s r c i h tisoče v, ko se j e v i s o k o v z r a k u ločila od l e t a l a p o g u m n a p a d a l k a D a n i c a R a b u z a i n v k r a s n e m s k o k u p r i s t a l a s r ed i n e d i s c i p l i n i r a n e množice k i j e u d r l a n a letališče. S k o k z zadržanim p a d a l o m k i g a je i z vede l p a d a l e c Šinkovce je p r a v t a k o p r i k o v a l pog lede množice v p a d a l o i n po­g u m n e g a s k a k a l c a . Nepričakovan dež je z m o t i l n a d a l j n j i spored , k i n i moge l b i t i i z v eden v celota. N a v z l i c t e m u Pa .ie novo­meški A e r o k l u b p o k a z a l z n e d e l j s k i m n a ­s topom, da se j e l o t i l uresničevanja s v o j i h na l o g z v so resnost jo . Doseženi u s p e h i so m u zato najlepše n a p o t i l o k n a d a l j n j e m u i fcpolnjevamju p l e m e n i t i h c i l j e v L j u d s k e t e h n i k e .

Š A H O V S K O P R V E N S T V O V B R E Ž I C A H

Med s p o r e d o m f e s t i v a l a >Bra t * t v a i n enotnosti« v Brežicah j e b i l o d i g r a n p r e ­t e k l o nede l jo t u d i Šahovski t u r n i r mest. So­d e l o v a l a so moštva Brežic, T r ebn j e ga . No­v e g a m e s t a i n o k r a j a K a n j e c . Po o d i g r a n i h d v o b o j i h je zased lo p r v o mesto šahovsko druMvo it Brežic, s l e d i j o P a m u N o v o mesto T r e b n j e i n K l a n j e c . . '

S P O R T V ČRNOMLJU

V nede l jo 2fi. 8. 6ta o d i g r a l i nogome tn i moštvi R u d a r j a (Črnomelj) i n K r m e l j a ( rud­n i k Krmft/lj) p r i j a t e l j s k o t ekmo . Z v i s o k o zmago 9:2 (5:2) domačinov se j e t e k m a z a ­ključila ; gost je n i so m o g l i n u d i t i r esnega o d p o r a razpoloženim domačim i g r a l c e m . Z a R u d a r j a so b i l i uspešni Švarc (31. Kočole (2) i n Wedss I. i n I I . po 2 go la . T i i g r a l c i so b i l i t u d i najboljši n a igrišču. K . 0-

icicaosaaooaBtiaoaa

T E L E F O N ŠTEV. 3

B R Z O J A V : T K A L N I C A N O V O M E S T O

TEKOČI RAČUN: K O M U N A L N A B A N K A 616-1-50-200-10

TKALNICA mo NOVO MESTO

izdelujemo bombažno blago . za moško perilo

N A S C I L J : P O V E Č A N A S T O R I L N O S T D E L A I N R A Z Š I R I T E V P O D J E T J A

V manjših gospodinjstvih 6e poslužuje­mo z a sadje tehle sredstev, k i nam ga ohranijo pred gnitjem: s ladkor , a lkoho l , oslajen k is .

Razgrevanje v pr imernih posodaj (ste-ril iziranje).

Za zelenjavo pa : so l , k is , naravno k i -sanje zelenjave Jto razgrevanje a l i nepro-dušno zapiranje.

K a k o prav nam pr ide v prehrani po­sušeno sadje, dobro vemo; zelenjave pa ne sušimo, zato vam bomo da l i navod i la . Po izkus i te in v ide le boste, da vam bo pozimi zelo ugajala.

Kumare v k i s u . Lepe mlade in majhne kumar ice operemo v mrz l i vod i ter vsako posebej osnažimo's krtačko. Pust imo j ih stat i v vodi t r i u r e . Nato jih v pološčeni posodi posol imo in pustimo stat i šest ur ; medtem jih nekajkrat premešamo. V čiste kozarce jih tesno vlagamo, med nje pa denemo nekaj l is tov v inske trte, neko l i ko kopra fdila), nekaj o lup l i en ih šalotk, ce­lega belega popra in neko l iko gorčičnih z r n a l i hrena. Obenem pr iprav imo v insk i k is . A k o je prehud, ga razredčimo z vodo, da je bolj k i s e l kot za solato, a ne p r e v e č oster; na vsak l i ter k i 6 a damo k a v i n o žlico so l i . V r e naj šesi minut. K o n e h a vret i , pr idenemo za vsak l i ter n o ž e ­v o k o n i c o sa l i c i l a .

Ko za r c e postavimo na krpo, k i smo jo o že l i iz vroče vode, nato pa v l i vamo počasi ko l i ko r mogoče vroč kis na kuma­r ice. V vsak l i t r sk i kozarec vržemo za po l graha ve l ik drobec modre galice, da ostanejo kumarice lepo zelene. Dvo jn i ce­lofan papir zmočimo, zbrišemo in napne-mo ter zavežemo, ko se je k i s popolnoma ohladi l .

V S E M P O D J E T J E M . U S T A N O V A M

I N O R G A N I Z A C I J A M !

Od 15. do 30. s ep t emhra bo T Z a g r e h u m e d n a r o d n i ve lese jem P u t n l k o v a v t obus Iz N o v e g a mes ta bo v o z i l v sak dan v Z a e r c b . Odhod l z G l a v n e g a t r g a ob 8. u r l z j u t r a j , odhod Iz Z a g r e b a oh 20. n r l .

V s i . k l m ' s l l t o o h l s k a t l ve ' es lem. . « a j čimprej r e z e r v i r a j o av tobus l n določijo d a n odhoda d a ne bodo p r o s t o r i kasne je le z a ­seden i .

I n t e r e s en tom Izven N o v e g a mes ta dosta­v i m o a v t obus n a k r a j odhoda . S k u p i n e , k i bodo r z e r v i r a l e cel av tobus . Imajo p r a v i c o določiti čas o d h o d a Iz N o v e g a mes ta l n po­v r a t k a Iz Z a g r e b a .

P r i j a v i t e se pravočasno p r i P u t n i k u ! P o t n i k o v , k i h| p r i h a j a l i n e p r i j a v l j e n i šele ob odhodu a v t obusa , ne homo s p r e j e m a l i !

V o z n a cena v obe s m e r i Je 420 d i n a r j e v z a osebo (Iz N o v e g a mesta) .

I n t e r e s en t i Izven N o v e g a mes ta d o p l a ­čajo še m o r e b i t n o r a z l i k o v k i l o m e t r i h .

Pr iporočamo v a m d a se čimprej p r i ­j a v i t e I P U T N I K N o v o mesto t e l e f on 108

JCLKO K I N O N O V O M E S T O P R E D V A J A :

Od 7. do 10. s e p t e m b r a — ameriški f i l m »Dobri Sam«. .

Od 11. do 13. s e p t e m b r a — angleški bar ­v a n f i l m »Sarabanda«.

O d 14. do 17. s e p t e m b r a — a v s t r i j s k i f i l m »Očarl j iv i go l juf « .

K A J B O D O G L E D A L I N O V O M E Š K I K I N O O B I S K O V A L C I

»Očarl j iv i go l juf « je f i l m s k a k o m e d i j a ; A v s t r i j c i so v n j e j pos tav i l ) n a p l a t n o s t a ­rejšim g l e d a l c e m d o b r o p o z n a n e g a i g r a l c a W . A l b a c h - R e t t y j a . E l f e G e r h a r d , E n g e K o n r a d i i n d r u g e i g r a l k e s k r b i j o v f i l m u za zabavo , k i se suče o k o l i srčnih vprašanj s k l a d a t e l j a M a r t i n a P a l m e r j a . k i j e ne ­skončno z a l j u b l j e n v l j u b k o C h r i s t l p r o ­d a j a l k o v t r g o v i n i otroškega p e r i l a . Čeprav P a l m e r p r i d n o k u p u j e otroške hlačke, k a ­pice , nogavičke im d r u g o , p a se C h r i s t l zan j ne z m e n i . I z s t i ske m u p o m a g a z d r a v ­n i k M u t h e s i u s . k i je odda l de l s vo j e ga s t a ­n o v a n j a p r o d a j a l k i i n n j e n i m t r e m p r i j a t e ­l j i c a m . S k l a d a t e l i se l o t i težavne n a l o g e : pod t r e m i izmišljenimi i m e n i d v o r i t r e m p r i j a t e l j i c a m m i s l i p a n a četrto. P a l m e r postane športnik f i lozo f , s k l a d a t e l j s t v o pa, 6e obnese p r i t r e t j i trdosrčnloi. N o , s če­t r to , s to p a se n a k r a j u z-adevščina u g o d n o reši. I g r a ne b i b i l a k o m e d i j a , če takega, zaključka ne b i že v n a p r e j s l u t i l i .

P R I R E D I T E V N A M U H A B E R J U K r a j e v n a Z v e z a borcev K a m e n c e p r i r e d i

v nede l jo 9. s e p t e m b r a 1951 ob 13 u r l p o . po ldne p r i O s o l n l k u n a M n h a b e r j u v e l i k o v r t n o vese l i co . V a b l j e n i !

P R E K L I C C o l a r l c Frančiška Iz Geobe l j p r e k l l c u -

Jem žal i tve l n ob r ekovan j e , Izrečeno o Co -larlču Štefanu, p o s e s t n i k u v G r o b l j a b Št JS, kot neresnično ter I z j a v l j a m da z a to n i ­sem h ' e l a nobenega povoda . Z a h v a l j u j e m se m u . da j e o d s t o p i l od tožbe. — C o l a r i o Frančiška.

U r e j a a r u d n i š k i o d b o j — O d g o v o r n i u r e d n i k Tone GošnU - N a s l o v uredništva Ln u p r a v e : Novo mesto, K a p u c i n s k i t r g I — P o s t n i p r eda l 83 — Tekoči račun p r i K o m u n a l n i b a n k i v N o v e m mes tu . štev. 6111190323 1 — Četrtletna naročnina 79 d i n , p o l l e t n a 150 d i n , c e l o l e tna 800 d i n - Naročnina se plaču j * v n a p r e j - T i s k a t i s k a r n a »Ljudske pravice«

V L j u b l j a n i

Narod si bo pisal sodbo sam Vladimir Dedi j * r — » D N J E V N I K « , drugi del

S (Nadaljevanje)

Ključar je vzel ponarejeno dovoljenje za sestanek »advokatov« in nj ihov ih »kli-jentov« in odšel ponje. V sobi za sestanke je b i l tudi neki stražar, Slovenec, k i mu je bi lo treba tačas zamašiti usta. VOS-ovcem je bi lo naročeno, naj ga ne ubijejo, marveč samo omamijo. Tovariši so ga udar i l i s k l ad i vom dvakrat po glavi, toda udarc i niso bi l i dovol j močni in je začel kričati. Tako je vsa akc i ja propadla, VOS-ovci pa so se mora l i umakn i t i iz zaporov.

Nekaj dni prej, ko so b i l i aret irani tovariši v po l ic i j sk ih zapor ih, je' b i l stor­jen še en izredno drzen poskus, da bi rešili Tomšiča. Neki pol icaj , Slovenec, je naprav i l odtis ključavnice v Tomšičevi cel ic i . VOS-ovc i so izdelal i ključ; dva tovariša sta ponoči preskočila zid in ob pomoči Slovenca-policaja prišla v zapore. Hotela sta odkleni t i Tomšičevo celico in celo govori la sta z n j im. Toda ključ ni b i l dobro narejen in sta se morala vrn i t i . Or ig inalni ključ, k i je odpira l celico, je ime l ključar — Itali jan. Vdrugič M na­

prav i l i odtis ključavnice in dva tovariša sta se lot i la naloge, toda Itali jani so opazi l i na z idu sledove že od prvega po­skusa in ko sta vosovca skočila na dvo­rišče, so j u osvetl i l i ref lektorj i in tako sta se znašla pred mitral jezi . Oba tovariša sta b i la obsojena vsak na osem let težke ječe, ko so sodi l i tudi Tomšiča. Tone Tomšič je b i l obsojen na smrt in ustre­ljen. E n a izmed prv ih slovenskih brigad nosi njegovo ime. Tovariši Mar inko , Pepca Kardel j in V ida Tomšič so b i l i obsojen -

na 20 oz iroma 30 let težke ječe.

I tal i janom se je že konec leta 1941 posrečilo, da so pri jel i skupino funkcio­narjev O F , med katerimi sta bi la tovariša Avbelj, France Popit in še šest tovarišev. VOS-ova tehnika je ponaredi la povelje ita­l i janske kvesture v L jubl jan i , v katerem je bi lo rečeno, da morajo aretirane tova­riše takoj izpustit i iz zaporov v šentpeter-ski vojašnici. S pomočjo slovenskih pol i ­cajev so odnesli to povelje v vojašnico, stražarji zaporov — Italijani pa niso

mogli opazit i , da je povelje lažno, in tako so ti naši tovariši prišli iz zaporov. V ik to r Avbelj je sedaj (1946) namestnik pol i ­tičnega komisar ja Glavnega štaba za Slo­venijo.

V L jub l j an i je b i la organiz irana Na­rodna zaščita, množična vojaška organi­zacija, katere naloga je bi la , zbirati mo­štvo in orožje. Imela je mobi l i zac i jsk i značaj, pošiljala je l judi v partizane in j ih poprej vojaško izur i la . Narodna zašči­ta je b i la razdeljena na osem bataljonov in nad petdeset čet. Konec leta 1942 je štela narodna zaščita v L jub l jan i nad 3000 članov. Kdaj pa kdaj je imela Na­rodna zaščita pregled. To je delala takole: vsaka četa je imela v eni izmed mestnih ul ic svoje zbirališče. Tam sta stala ko­mandant in komisar z vodnik i . Ob dolo­čenem času so mora l i it i neopaženo mimo njih vsi borc i .

V Narodn i zaščiti sn pr ire ja l i sredi mesta tečaje za ravnanje z orožjem. V teh tečajih so se borci seznanjali z vsem orožjem od revolverja do mitraljeza. Vse orožje so prenašali iz bunkerjev m dolo­čeno stanovanje, tam so se tovariši vežbali z n j im, potem pa so ga nosi l i skoz i mesto nazaj v bunker. Tud i Narodna zaščita je izvrševala pod vodstvom V O S v L jub­l jani manjše akcije ler razoroževala i ta l i ­janske oficirje in vojake.

V l e tu 1943 se je število množičnih demonstracij v Ljubl jani povečalo. Ome­n i t i je t reba nekaj najpomembnejših. Italijani so vko raka l i v Ljubljano dne 11. apr i la 1941. L e t a 1943. so hote l i pra­znovat i ta dan. N e k i mladinec iz Narodne zaščite je prišel 11. apr i la zvečer v fran­čiškansko cerkev in se s k r i l v nji, ponoči pa je sp leza l na visok zvonik in p r i t rd i l na v rhu ve l iko zastavo s pe te rokrako zvezdo. K o je p lezal nazaj, je popu l i l vse železne k l ine , na kater ih je b i l pr i tr jen s t re lovod. Ccz noč se je s k r i l v ce rkv i , zgodaj zjutraj pa je zbežal i z nje. Tako je zav ihra la part i zanska zastava na dan ital i janskega praznovanja okupac i je Ljub­ljane. Ital i jani so pobesnel i , toda zastave niso mogl i taikoj snet i . N a trgu pred cer­kv i jo se je zbra la v e l i k a množica ljudi, k i so gledal i zastavo, k a k o je v ihra la vrh z von ika in k l jubova la Itali janom. P red poldnem je stalo na Mar i j inem trgu nad t r i tisoč l judi . Itali jani so l judi pretepal i in pod i l i domov, pa n i nihče odšel. Šele popoldne se je Itali janom posrečilo snet i zastavo in ljudje so se je l i vračati domov. T a k o je ital i jansko praznovanje propadlo. Zanimivo je, da je mladinec, k i je op rav i l to akcijo, vse leto pr iprav l ja l načrt, k a k o bi sprav i l zastavo na vrh zvon ika . K o je b i lo vse pr iprav l jeno, je d o b i l od Na r od ­

ne zaščite nalog, naj izobesi za«<tavo za 12. apr i l .

P r v i maj 1942 se je spremeni l v L jub­ljani v v e l i ko narodno manifestaci jo. N a predvečer 1. maja od 8. do 9. ure zvečer so odšle ženske in mlad ina na ul ice in pok r i l i so Ljubljano z gesli, nap isanimi po 6tenah in hodn ik ih ; s posebnimi l i s t k i na ­vadnega papirja, na kater ih so b i l a k r a t ­ka gesla >OF«, »2. ZSSR«, »Ž. 1. maj«; z rdečimi, modro-belo-rdečimi in be lo -modro-rdečimi zastav icami, t i skan imi na l i s tk ih . Dogajalo se je, da so šli m lad inc i čez ul ico in s polno pestjo s ipa l i l e take . Ljudje 6o se ustavl ja l i , p l oska l i m lad in ­cem, da b i se s k r i l i , kadar so se p r i b l i ­žale- i tal i janske patrulje. V s a k a stena v Ljubl jani je imela svoje geslo, Množične organizaci je so tekmovale med seboj, k a ­tera bo lepše okras i l a svojo u l i co .

Itali jani 60 pobesnel i , vojska je odšla na ul ice in gonila l judi domov. Največje presenečenje pa je prišlo šele ob 9. zve­čer. Točno ob 9. i n 2 minut i 6e ie začela slavnost, ko je je p r ip rav i l V O S . Na Ši­šenskem hr ibu v podališku parka T ivo l i ja , na G o l o v c u in na Ljubl janskem gradu so zagorel i v e l i k i kresov i . Eksploz i je p r i ­pravljenega benc ina so metale plamene po 20 metrov v isoko. Ognje je bi lo v ide t i po vsej L jubl jani in oko l i c i .