VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ

Računalništvo in Informacijske Tehnologije

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJAv

MTD BIO, d. o. o. -- Slovenska Bistrica

1

Čas opravljanja od 15.3.2016 do 15.5.2016

Mentor v GD Peter Tadič

Študent Janez Krnc

Vpisna številka E1074545

E pošta janezk7@gmail.com

Telefon 068 686 952

2

3

1 UVOD.................................................................................................................................5

2 OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE IN PRODUKTOV......................................................5

3 OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA – PROJEKTNEGA DELA ŠTUDENTA...6

4 STROKOVNO PODROČJE ALI PROJEKT.....................................................................6

4.1 PRIPRAVA DELOVNEGA OKOLJA........................................................................6

4.2 SPOZNAVANJE PROGRAMA IN DELOVANJA PODJETJA................................7

4.3 POPRAVKI NA PODATKOVNI BAZI IN V PROGRAMU...................................10

4.4 IZDELAVA IN VKLJUČITEV OBRAZCEV...........................................................12

4.5 RAZŠIRITEV INFRASTRUKTURE PROGRAMA ZA VEČ DELODAJALCEV.16

4.5.1 IZDELAVA TABEL NA PODATKOVNI BAZI IN INTEGRACIJA...............16

4.5.2 IZDELAVA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA................................................23

5 SKLEP...............................................................................................................................37

6 PRILOGE..........................................................................................................................38

4

1 UVOD

Podjetje MTD BIO, d. o. o. je podjetje, ki nudi celovite tehnološke rešitve za podporo

avtomatizaciji proizvodnih/storitvenih procesov, opreme za kovinsko predelovalno

industrijo in kovinske konstrukcije. Vendar pa jaz nisem bil prisoten pri delu na stroki

podjetja, temveč na njihovim informacijsko računalniškim potrebam.

Podjetje za ažuriranje projektov, zaposlenih, ipd. uporablja računalniški program (pisan v

C#) vezan z SQL podatkovno bazo. Program služi tudi za avtomatizirano polnjenje

obrazcev in pogodb s podatki iz baze. Pri delu sem na novo pridobil znanje dela na

dejanskem programu in podatkovni bazi večjega podjetja. Seznanil sem se s prevzemom

kompleksne programske kode in delovanja programa, ki ga nisem napisal sam, reševanja

številnih problemov in naročil, ki sem jih dobil iz firme v zvezi z delovanjem programa in

dela v skupini.

2 OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE IN PRODUKTOV

V gospodarski družbi so zaposleni delavci na

delovnih mestih, ki pokrivajo predvsem delovna

mesta monterjev, varilcev, cevarjev, ipd. Ti so

dodeljeni na projekte.

Na področju mojega praktičnega izobraževanja

sem bil na razvojnem oddelku programske

opreme, preko katere je potekalo ažuriranje

zaposlenih, njihovih osebnih podatkov, pogodb,

polnjenje in tiskanje obrazcev in prijavljanje na

projekte. Delal in sodeloval sem s sodelavcem,

ki mi je bil v pomoč in vir znanja s strani

delovanja, potreb in strukture podjetja, naloge

5

Slika 1:Montaža robotskih sistemov

in naročila pa sem dobival preko mentorja in kadrovskih referentov, saj so le-ti uporabljali

ta program na katerem sem delal.

3 OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA – PROJEKTNEGA DELA ŠTUDENTA

V začetku so mi po tednu uvajanja bila zaupana dela, kot so kreacija novih obrazcev z

orodjem Adobe Acrobat Pro, ki delujejo s programom, popravljanje starih, kot tudi manjši

popravki v programu ali na SQL poizvedbah. Kasneje sem pridobil večjo odgovornost dela

neposredno s podatkovno bazo, ki vsebuje podatke o vseh zaposlenih, njihove prijave,

pogodbe,… Najpomembnejša naloga, ki mi je bila zaupana, je bila razširitev infrastrukture

programa in baze za delovanja programa v povezavi z ostalimi podružnicami v drugih

državah, ki pa spadajo pod isto firmo.

4 STROKOVNO PODROČJE ALI PROJEKT

4.1 PRIPRAVA DELOVNEGA OKOLJA

Ker sem delal od doma, mi je bilo treba v prvi fazi pripraviti delovno okolje za delo.

Program v osnovi predstavlja vmesnik uporabnika s podatkovno bazo, ki se nahaja v

poslopju podjetja. Verzioniziranje programske kode je potekalo preko GIT repozitorija,

razvoj programske kode preko »Visual Studio«, delo s podatkovno bazo preko »Microsoft

SQL Server Management Studio«, urejanje pdf obrazcev pa v programu »Adobe Acrobat

Pro«.

Za povezavo s podatkovno bazo sva s sodelavcem na mojem računalniku vzpostavila VPN

povezavo na domače omrežje v podjetju. Funkcija je na voljo v operacijskem sistemu

Windows. Naslov povezave sva določila »mtd-bio.si«. Ustvarjeno mi je bilo uporabniško

ime »janez« in geslo »admin%1234«. Vedno, ko sem delal na programu ali podatkovni

bazi, sem se moral najprej povezati na to povezavo.

6

Sledi nameščanje programa za verzioniziranje programske kode »SourceTree«, ki dela z

repozitorijem »GIT«. Ustvarjen mi je bil privatni ssh ključ (»janez_rsa.ppk«) z geslom, da

sem lahko delal na programu. Sledilo je kloniranje obstoječega repozitorija na moj lokalni

računalnik. Vnesel sem pot/URL repozitorija, »git@164.8.205.61:~/MTD/program.git« in

določit lokalno izhodno pot na računalniku (slika 2). Seveda sem moral biti povezan preko

na zgoraj omenjeno VPN povezavo.

Slika 2: Kloniranje GIT repozitorija v programu SourceTree

Po kloniranju repozitorija sem lahko izvorno kodo programa zagnal s programskim

okoljem Visual Studio 2013.

4.2 SPOZNAVANJE PROGRAMA IN DELOVANJA PODJETJA

Prvi trije dnevi so bili namenjene seznanitvi, kako program deluje in okvirne dejavnosti z

strani podjetja, ki jih moram vedeti.

Ob zagonu in prijavi v t.i. »kadrovski program" se uporabniku izpišejo seznami aktualnih

osebnih dokumentov zaposlenih in potek le-teh (slika 3)

7

Slika 3: Kadrovski program – izgled

Od začetnega okna lahko naposled uporabnik, če ima ustrezne pravice, dostopa do okna

»Administracija« (slika 4), ki omogoča upravljanje z uporabniki programa, pregled

dostopov v program in brisanje zaposlenih, projektov in kupcev.

Slika 4: Administracija programa

8

Poleg tega pa program pod

zavihkom »Napake«

prikazuje izpis vseh

javljenih napak

uporabnikom (slika 5).

Ob izbiri na zavihek

»Iskanje«, dobi uporabnik

prikaz vseh zaposlenih,

projektov, kupcev, katerih

podatke le-teh lahko, če

ima ustrezne pravice, prosto

spreminja (slika 6).

Slika 6: Iskanje/Izbira po kadrih, projektih ali kupcih

9

Slika 5: Spisek javljenih napak

Preko tega okna je mogoče zaposlene prijaviti na želen projekt. To se stori tako, da se

odkljuka želene kadre iz velikega okna. Naposled se z klikom na gumb »Dodaj«, v grupi

kontrol »Dodaj na …«, delavce prijavi na želen projekt z izbranim datumom.

Ob kliku na delavca se odpre okno »Zaposleni« (slika 7).

Slika 7: okno "Zaposleni"

V tem oknu so vidni vsi osebni podatki o zaposlenemu in podatki in dokumenti v zvezi z

njegovim delom na podjetju, kot so delovne pogodbe, certifikati, opombe in zavihek z

možnostjo tiskanja obrazcev z samodejnim polnjenjem vnosnih polj na podlagi podatkov o

delavcu iz podatkovne baze.

4.3 POPRAVKI NA PODATKOVNI BAZI IN V PROGRAMU

Prva dela so predstavljala popravke v programu ali popravki pogledov ali procedur v

podatkovni bazi. Ker je takšnih del bilo mnogo, bom v tem poglavju opisal eno, prvo delo

te vrste, ki sem ga dobil.

Na prvem zaslonu prikazuje potek A1 dokumentov zaposlenih (slika 8). Vsak zaposleni

ima lahko več teh dokumentov. Težava je, da program na tem seznamu prikazuje vse

dokumente, medtem ko je željeno, da prikazuje samo aktualen dokument za vsakega, poleg

tega pa se ob izbrisu dokumenta (gumb »Prezri«) morajo skriti vsi dokumenti zaposlenega,

10

kateremu je pripadal prezrt dokument. Torej, ko se prezre dokument zaposlenega, se za

njim ne sme pojaviti zadnji najbolj aktualen dokument.

Slika 8: Prikaz potekov A1 dokumentov

Naloge sem se lotil tako, da sem pogledal kako se seznam polni in kaj se zgodi ob kliku na

gumb »Prezri«. Po preučitvi programske kode sem ugotovil, da se večina obdelave prikaza

podatkov iz baze dogaja preko pogledov in procedur na bazi in ne v programski kodi. V

programu se samo bere podatke iz baze in se jih prikazuje z minimalnim obdelovanjem ali

prireditvijo prikaza. Ta delovna praksa mi je bila v primerjavi z delom in nalogami med

študijem nekaj novega. V študijskih nalogah, ki zajemajo delo s podatkovnimi bazami in

njihovo integracijo v aplikacije, ni bilo posebnega poudarka na tem, katera opravila je

smiselno ali bolje opravljati na strani podatkovne baze, kaj pa v sami programski kodi

lokalno v programu.

Prikaz v programu je narejen preko selekcije pogleda »PotekA1« iz baze in prikazom

dobljenih podatkov v mrežo podatkov (angl. »Data grid«)(slika 9).

Slika 9: Selekcija pogleda iz baze v programu

V podatkovni bazi sta tabeli »Zaposleni« v kateri se nahajajo vsi zaposleni, podani z

identifikacijsko številko in »Dokumenti« v kateri so vsi dokumenti vseh zaposlenih. Ob

kliku na gumb »Prezri«, se kliče funkcija, ki bazi poda parameter IDdokumenta, katerega

dokumenta gumb je bil pritisnjen, ter požene proceduro »PosodobiDokument_skrij«, ki se

nahaja na podatkovni bazi (slika 10). Ob preučitvi le-te, sem ugotovil, da procedura

posodobi dokument, katerega ID se ujema z podanim parametrom. Za željeno rešitev

naloge, v kateri se morajo posodobiti vsi dokumenti zaposlenega, sem proceduro spremenil

tako, da sem ji dodal vhodni parameter »IDZaposleni«, pri posodobitvi dokumenta pa

posodobim vse dokumente, ki se ujemajo z ID-jem zaposlenega.

11

Slika 10: Procedura, ki posodobi vse dokumente zaposlenemu

4.4 IZDELAVA IN VKLJUČITEV OBRAZCEV

V programu je vključeno število pdf obrazcev, ki jih podjetje uporablja in izdaja za

zaposlene delavce. Sem spadajo pogodbe za zaposlitev, potrdila, sklepi, itd. Večina

podatkov o zaposlenemu, potrebnih na obrazcih, je v podatkovni bazi. V programu se ob

izbiri obrazca podatki iz baze samodejno izpolnijo. To je narejeno preko vnosnih polj v

obrazcih, katerim so podani ključi in uporabo posebne knjižnice v programu.

Tekom praktičnega izobraževanja na firmi, sem moral prirediti prikaz podatkov številnim

obrazcem, kot tudi kreiranje in dodajanje povsem novih neobstoječih obrazcev v program.

V nadaljevanju je opisan postopek kreacije in dodajanja obrazca »Potrdilo o prejemu

plačilne liste«. Obrazec sem s strani firme dobil v obliki Word dokumenta (slika 11).

Slika 11: Dobljen obrazec »Potrdilo o prejemu plačilne liste« v obliki Word dokumenta

V dokumentu so bila mesta, ki naj bi se samodejno izpolnila iz baze označena z črto in

namigom.

12

Polje za

samodejno

1.) Dokument sem najprej pretvoril v obliko PDF tako, da sem dokument shranil kot

PDF dokument. Nato sem preučil, ter se posvetoval z sodelavci, kateri podatki se

morajo ročno določiti v programu in kateri se pridobijo iz baze.

2.) V mojem primeru potrebujem samo ime, priimek in delovno mesto zaposlenega.

Datum spodaj se avtomatsko določi kot datum tiska obrazca (današnji datum),

datum v prvem odstavku pa se določi ročno znotraj programa ob izbiri obrazca.

3.) Izpis podatkov poteka preko pogleda (angl. »View«) na podatkovni bazi. Za

obrazce, ki potrebujejo samo najosnovnejše podatke o delavcu, se lahko uporabi

pogled »PROSNJE«. Za ostale obrazce, ki pa potrebujejo še podatke iz drugih tabel

(npr. delovno mesto, drzava…), pa sem moral ustvariti nov pogled (slika 12).

Slika 12:Pogled "POTRDILOOPREJEMUPLACILNE"

4.) Znotraj programske opreme Adobe Acrobat Pro sem počistil polja, kjer se bodo

prikazovali resnični podatki, ter jih nadomestil z vnosnimi polji. Vnosna polja sem

moral poimenovati identično, kot so imena stolpcev, ki jih izpisuje pogled, opisan v

točki 3 (slika 13). Pri tem sem moral biti pazljiv, da se tekst, ki bo pristal v

vnosnem polju, sklada z tekstom v isti vrstici. Tako v položaju, velikosti, stilu in

družini pisave.

Slika 13:Narejen obrazec z vnosnimi polji

13

5.) Končni obrazec sem nato dodal v program na listo obrazcev posebnega razreda

Forms.cs, v slovar, po katerem se sklicujemo, ko potrebujemo dostop do obrazca

(slika 14). Razred vključuje tudi metodo, ki napolni obrazec s podatki in metodo, ki

obrazec potem tudi odpre pripravljenega za tiskanje.

Slika 14:Dodajanje obrazca v program

6.) Sledilo je dodajanje obrazca na ravni uporabniškega vmesnika. Treba je bilo dodati

gumb za izbiro obrazca pod zavihek »Obrazci« v oknu »Zaposleni« (slika 7,

opisano v poglavju 4.2). Ob kliku na obrazec se odpre okno, kjer uporabnik za

izbran obrazec še vnese podatke, ki jih ni mogoče pridobiti iz baze in zahtevajo

ročni vnos (slika 15). Dodal sem zavihek »Potrdilo o prejemu plačilne liste«, ter mu

dodal zahtevana vnosna polja za ročni vnos.

14

Slika 15:Okno "Tiskanje obrazcev"

7.) Ob kliku na gumb »Natisni« ali »Predogled« se potem kliče funkcija, ki, glede na

izbran obrazec, kliče selekcijo podatkov iz ustreznega pogleda iz baze (slika 12,

opisano v točki 3), ter v definiran slovar dict (Dictionary<string, string> dict) vnese

dodatne podatke iz ročnih vnosov, če so le-ti bili potrebni (slika 16).

Slika 16:klic pogleda in vpis podatkov v slovar

Nato s pomočjo metod »fillForm« in »printForm« razreda »Forms.cs« (slika 17,

opisano v točki 5) napolnim polja v obrazcu z vrednostmi, katerih imena stolpcev,

ki jih vrne pogled »POTRDILOPREJEMAPLACILNE«, ali vrednostmi katerih

imena ključev v slovarju dict se ujemajo z imeni vnosnih polj v obrazcu.

Slika 17:Polnjenje in tiskanje obrazca

15

Končen rezultat vsebuje obrazec pripravljen za tisk z vsemi vnosnimi polji

samodejno izpolnjenimi. Obrazec priložen v poglavju »PRILOGE« (Priloga 1)

4.5 RAZŠIRITEV INFRASTRUKTURE PROGRAMA ZA VEČ DELODAJALCEV

Prva izmed dveh večjih projektov, oz. nalog, ki sem jih dobil je bila razširitev programa za

delovanje pod več podružnicami, ki spadajo pod isto podjetje. Podjetje je zaradi lažjega

poslovanja in zaposlovanja delavcev iz tujine odprlo novo podjetje na Slovaškem po imenu

»Pazmax«. Prav tako pa sodeluje z več kooperanti, oz. manjšimi podjetji. Podjetje hoče

imeti v programu tako ločene zaposlene. Prav tako, pa želijo pri tem sledljivost zaposlitev

za nazaj, oz. beleženo zgodovino prijav in odjav (zaposlitev) za vsakega delodajalca. Mora

se vedeti, pri katerem delodajalcu je delavec prijavljen za delo, obrazci so za slovaško

firmo »Pazmax« drugačni… Program mora omogočati dodajanje delodajalcev v program

podobno kot dodajanje kadrov, prijavo delavca na željenega delodajalca, posodabljanje

zaposlitev pri vsakem delodajalcu (delovno mesto, zgodovina pogodb, vrsta zaposlitve…),

ločeni dokumenti za vsako firmo, itd.

Preden sem začel karkoli delati na tem, sem šel skozi nekaj sestankov na firmi in

posvetovanj s sodelavcem, da so bile specifikacije naloge kar se da jasno določene.

4.5.1 IZDELAVA TABEL NA PODATKOVNI BAZI IN INTEGRACIJA

1.) DELODAJALCI

V programu se bomo pri zaposlitvah, dokumentih, zaposlenih sklicevali po delodajalcih.

Ker v bazi ne obstajajo podatki o njih, sem najprej ustvaril novo tabelo, ki jih bo vsebovala

(slika 18). V tabeli sem vključil tudi stolpec »IDDrzave«, ki je tuj ključ, ki povezuje tabelo

»Drzave« iz katere dobimo podatke o državi, v kateri se delodajalec nahaja. Skripta za

kreacijo tabele je vključena v prilogah (Priloga 2).

16

Slika 18:Stolpci nove tabele "Delodajalci"

V tabelo sem potem vnesel vrstice za delodajalce, po katerih se bo program skliceval (slika

19).

Slika 19:Podatki o delodajalcih v bazi

Delodajalec z ID številko 1 je firma, na kateri se praktično izobražujem sam, v Sloveniji.

Delodajalec z ID številko 2 je omenjana firma na Slovaškem po imenu Pazmax. ID

številka 3 pa predstavlja množico kooperantskih podjetij. Za ta podjetja sem ustvaril

posebno tabelo »Kooperanti«, ki vsebuje identične podatke kot tabela »Delodajalci«. Nova

tabela »Kooperanti« je potrebna zato, ker nas znotraj programa bolj ali manj ne zanima, za

katerega kooperanta gre. Le za to, da gre za kooperantsko podjetje.

Pomembni del pri delodajalcih je bil posvetovanje in določitev podatkov, ki bodo različni

in je za njih pomembno vedeti, pod katerega delodajalca spadajo. Tuji ključ

»IDDelodajalca« je bilo treba dodati v podatkovni bazi v potrebne tabele. Za vse

dokumente (tabela »Dokumenti«), delovno opremo na zaposlenega (tabela

»OvoPrevzem«) (slika 20) in opombe zaposlenega (tabela »Opombe«).

17

Slika 20:Struktura tabele »OvoPrevzem« in selekcija vsebine

2.) STANJA ZAPOSLENEGA

Do zdaj je bila tabela »Zaposleni« zgrajena tako, da je s stolpci »Predlog« (tip »bit«),

»Aktiven« (tip »bit«), »DatumPrijave« (tip »Date«) in »DatumOdjave« (tip »Date«)

ponazarjala stanje zaposlenega. Ob vnosu zaposlenega v program ima vrednost stolpca

»Predlog« 1. To pomeni, da še ni prijavljen in je samo v naboru delavcev. Ob prijavi se mu

določi »DatumPrijave«, »DatumOdjave« se (če obstaja) izbriše, »Predlog« se nastavi na 0,

stolpec »Aktiven« pa na 1, kar pomeni, da je delavec prijavljen. Ob odjavi, se mu samo

določi »DatumOdjave«, »Aktiven« pa se nastavi na 0.

Iz tega sem torej lahko sklepal:

- Delavec je prijavljen, če ima vrednost »Aktiven« 1, prav tako je vrednost

»DatumOdjave« prazna.

- Delavec je odjavljen, če ima neko vrednost pod stolpcem »DatumOdjave«, prav

tako pa je vrednost »Aktiven« 0.

- Delavec je v naboru takrat, ko ima vrednost »Predlog« 1.

Primer vidimo na sliki (slika 21).

Slika 21:Primer ponazoritve stanja zaposlenega po starem sistemu

Ta sistem seveda ne more funkcionirati, ko je prisotnih več delodajalcev. Moramo vedeti

stanja delavca pri vsakem delodajalcu. Tako sem najprej ustvaril novo tabelo »Stanja«, ki

18

Nov dizajn tabele »OvoPrevzem«

Dodan

stolpec

Odjavljen

V naboru

Prijavljen

vsebuje vsa stanja, ki jih delavec lahko ima (npr. Prijavljen), oz. dejanje ki to stanje

povzroči (npr. »Prijava«). Strukturo tabele in vrednosti, ki sem jih vanjo shranil lahko

vidimo na sliki spodaj (slika 22).

Slika 22: Struktura tabele "Stanja" in selekcija vsebine

Za vsakega zaposlenega je treba vedeti kakšno stanje ima pri vseh izmed treh delodajalcev.

Zato sem v tabelo »Zaposleni« dodal tri polja, ki predstavljajo stanja zaposlenega pri vseh

treh delodajalcih (slika 23). Za primer, da je delavec zaposlen pri delodajalcu »kooperanti«

(t.j. vrednost »IDStanjaKooperanti« je enaka 2, kar pomeni, da je prijavljen) sem dodal še

stolpec »IDKooperanti«, kjer je vrednost tuj ključ to tabele »Kooperanti« (opisano v

poglavju 4.5.1) in ponazarja pri katerem kooperantu je prijavljen.

Slika 23: Nov sistem ponazoritve stanj zaposlenih pri delodajalcih

Na tej točki sem moral stolpce, ki so bili potrebni za delovanje in reprezentacijo stanj

zaposlenih, odstraniti. Pred tem pa sem moral seveda obstoječim zaposlenim nastaviti

stanja glede na prejšnji sistem. Pri pisanju skripte (slika 24) sem, kot prej, iz vrednosti

»Aktiven«, »Predlog«, »DatumPrijave« in »DatumOdjave« sklepal, ali je delavec trenutno

prijavljen (vrednost stanja »2«), odjavljen (vrednost stanja »1«) ali pa samo v naboru

(vrednost stanja »0«). V času razvoja v bazi še ni bilo dodanih delavcev, ki bi bili

prijavljeni pri drugih delodajalcih, temveč samo tisti, ki delajo v Sloveniji, pod

gospodarsko družbo MTD-bio. Zato, sem lahko stanja za Pazmaks in kooperante nastavil

na 0, kar pomeni, da so v naboru.

19

Slika 24: Skripta za nastavitev aktualnih stanj

3.) ZAPOSLITVE PRI DELODAJALCIH

Vsak zaposlen ima mnogo podatkov, ki se prikazujejo v oknu »Zaposleni« (slika 25).

Slika 25: Podatki o delavcu

20

Stanja

delodajalce

ma Pazmax

Prijavljen

je takrat, ko Odjavljen

je takrat, ko V naboru je

takrat, ko je

Podatki, ki

ostanejo

glede na

Nekateri podatki se glede na zaposlitev pri drugem delodajalcu ne spremenijo. Sem

spadajo osebni podatki, izobrazba, družinski člani, ipd. Kot smo že opisali v poglavju

4.5.1, morajo biti vsi dokumenti ločeni med delodajalci. Poleg dokumentov pa morajo biti

ločeni tudi podatki o sami zaposlitvi (delovno mesto, pogodbe o zaposlitvi, možnost

odjave/prijave delavca…). Začel sem s tem, da ustvarim novo tabelo

»ZaposlitveDelodajalci«, kjer so izvzeti vsi podatki o zaposlitvi iz tabele »Zaposleni«.

Tabeli je dodan tudi stolpca »IDDelodajalci« in »IDZaposleni«, ki ponazarjata za katerega

delavca je vnos podatkov o zaposlitvi, kot tudi pri katerem delodajalcu. Tako dobimo v

podatkovni bazi za vsakega delavca 3 vnose podatkov o zaposlitvi (za vsakega izmed treh

delodajalcev)(slika 26).

Slika 26: Struktura tabele ZaposlitveDelodajalci in primer podatkov o zaposlitvi za delavca

Obstoječe podatke o zaposlitvi delavca sem sedaj moral iz tabele »Zaposleni« prenesti pod

ustreznim ID-jem delodajalca v tabelo »ZaposlitveDelodajalci«. Za to sem napisal skripto

(slika 27). Vse zaposlitve trenutnih delavcev veljajo za »MTD-bio«, zato sem nastavil

privzeto vrednost delodajalca pri novem vnosu v tabelo »ZaposleniDelodajalci« na 1.

Slika 27: Skripta za prenos podatkov o zaposlitvah iz tabele "Zaposleni" v "ZaposlitveDelodajalci"

Za tem sem moral v programu in na bazi v vseh pogledih, tabelah in procedurah poiskati

reference na katerikoli podatek o zaposlitvi, ki se bodo odstranili iz tabele »Zaposleni« in

urediti, da se glede na željen rezultat, sklicuje na podatke o zaposlitvi ustreznega

delodajalca, iz tabele »ZaposlitveDelodajalci«. Postopek je bil zamuden in nadvse

pomemben. Potrebno je bilo poiskati in razumno spremeniti vse reference vsakega

podatka. Za iskanje na strani podatkovne baze sem si pomagal z iskalnim orodjem

»ApexSQL«, ki deluje kot vtičnik znotraj programa za upravljanje z podatkovno bazo Sql

21

Server Management studio 2008. Ob vpisu željene entitete (bodisi ime stolpca, ime

procedure, funkcije, tabele, pogleda…) ti program izpiše vse reference na to ime znotraj

celotne baze (slika 28).

Slika 28: Uporaba iskalnega vtičnika "Apex SQL"

Za tem sem šel skozi vse najdene entitete in posodobil reference na pravo mesto po smislu,

prav tako pa rekurzivno iskal vsa mesta, kjer se nahaja entiteta, kjer se nahaja iskan objekt

in tako dalje. Po končanem procesu dela, sem lahko iz tabele »Zaposleni« končno odstranil

stolpce.

4.) ZGODOVINA PRIJAV ZAPOSLENEGA

Podatkovna baza je do sedaj za vsakega zaposlenega beležila samo zadnji aktualni datum

prijave in datum odjave. To predstavlja problem v primeru, da se želi imeti sledljivost na

zaposlitve delavca ali izpis zaposlenih delavcev v določenem preteklem časovnem

obdobju. Za beleženje zgodovine prijav in odjav sem ustvaril tabelo s podatkom za

katerega zaposlenega gre, katerega delodajalca se zadeva vnos, za kakšno vrsto vnosa gre

(bodisi prijava, odjava…), datum vnosa in ID projekta, v primeru da se pri vnosu gre za

22

prijavo na projekt. Strukturo tabele in primer zgodovine zaposlenega vidimo na sliki

spodaj (slika 29).

Slika 29: Struktura tabele ZaposlitveDelodajalci in primer podatkov o zgodovini prijav delavca

Vnos v tabelo se zgodi ob dodajanju zaposlenega v bazo, ob vsaki prijavi, odjavi in prijavi

na projekt.

4.5.2 IZDELAVA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA

Sedaj, ko sem za evidenco zaposlenih in delovanje programa za več delodajalcev izdelal,

odstranil in priredil vse potrebne komponente v podatkovni bazi , je bilo potrebno vse to še

prenesti v uporabniški vmesnik, oz. poskrbeti za programerski del projekta v oknu

»Zaposleni«. Najprej sem v programu dodal vnosni obrazec, ki omogoča dodajanje novih

kooperantov v tabelo »Kooperanti« na podoben način kot dodajanje kadrov, projektov in

kupcev (slika 30).

Slika 30: Okno za dodajanje kooperantov

Za uporabniku prijazen in odporen proti napakam uporabniški vmesnik, sem pri vnosu

države podal uporabniku izbiro iz spustnega seznama, ki podatke dobi iz podatkovne baze,

specifično tabele »Države«, ki vsebuje vse države in njihove kode. To sem ob inicializaciji

23

okna storil z preprostim vezanjem (angl. binding) elementov spustnega seznama na vir

podatkov iz podatkovne baze (slika 31).

Slika 31: Vezanje vira podatkov na tabelo iz podatkovne baze

Vsako vnosno polje je označeno z svojo značko (angl. »Tag«). Ob posodobitvi (kliku na

gumb »Posodobi/dodaj«, se kliče funkcija (slika 32), ki podatkovni bazi pošlje parametre,

z istim imenom, kot so imena značk vsakega vnosnega polja. Vrednosti parametrov, pa so

vrednosti vnosnih polj z značkami.

Slika 32: Dodajanje kooperanta

Zatem se požene procedura »PosodobiKooperanta«, ki sem jo pred tem ustvaril na

podatkovni bazi (slika 33).

24

Slika 33: Dodajanje kooperanta

Zatem je nastopil največji delež dela, to je, programiranje prikaza podatkov o zaposlenih,

njihova prijava, odjava, prikaz zgodovine in stanj pri delodajalcih in prikaz in tiskanje

ustreznih obrazcev glede na delodajalca. Obstoječemu oknu sem na levi strani popolnoma

odstranil meni za izbiranje zavihkov, saj ni potreben. Nadomestil sem ga z izpisom stanj

delavca pri delodajalcih in aktualnim datumom prijave in odjave.

Zavihkom s podatki sem dodal 3 nove zavihke. Eden za vsakega delodajalca: MTD-bio,

Pazmaks in Kooperanti. Vse zavihke, katerih podatki delavca so odvisni od delodajalca

(opisano v poglavju 4.5.1, glej: slika 25), sem premestil v zavihke treh delodajalcev. V

glavni kontroli zavihkov v oknu naposled ostanejo samo trije zavihki (eden za vsakega

delodajalca) in zavihki z podatki, ki se glede na delodajalca ne spremenijo (slika 34).

25

Slika 34: Nov izgled okna "Zaposleni"

Vsaki strani zavihka delodajalcev sem dodal kontrolo zavihki (angl. TabControl). To

kontrolo sem pri vsakemu delodajalcu napolnil z vsemi, prej, odstranjenimi zavihki. To so

zavihki, ki vsebujejo podatke delavca, ki morajo biti za vsakega delodajalca ločeni

(podatki o zaposlitvi, dokumenti, itd…). z adicijo zavihka »Prijave/Odjave« (slika 35).

Slika 35: Ločeni zavihki za delodajalce in nov zavihek za prijavo in odjavo delavca

Po starem sistemu so kontrole za prijavo in odjavo potekale pod zavihkom »Zaposlitve«,

ker pa sem moral vključiti zraven še zgodovino odjav in prijav, pa sem celotno operacijo in

izpis zgodovine prestavil v nov zavihek (slika 36). Na sliki vidimo gumba za

prijavo/odjavo delavca in izpis zgodovine prijav, ki prej ni bila mogoča.

26

Podatki, ki se glede na delodajalca ne spreminjajo

Trenutna stanja delavca pri

vseh delodajalcihAktualni datumi prijave/odjave

delavca pri trenutnem delodajalcu

Slika 36: Prijava delavca in izpis zgodovine

Ob odprtju okna, se najprej vsem poljem, ki so spustni seznami napolnijo podatki iz

podatkovne baze, po enakem principu kot zgoraj omenjene države pri dodajanju

delodajalca. Zatem se preberejo vsi podatki, stanja in dokumenti zaposlenega. (slika 37).

Slika 37: Branje podatkov in dokumentov

Vsako vnosno polje ima poimenovano svojo značko, ki se pri selekciji tabele iz

podatkovne baze sklada z imenom stolpca (slika 38). Vsebino kontrole z ujemajočim

imenom značke napolni s podatkom iz tabele napolni funkcija »nastaviText(kontrola,

StolpecTabele, vrednostIzTabele)«. Na primer, vnosno polje za tekst, kjer želimo, da se

27

prikazuje priimek zaposlenega, ima ime značke enako, kot pa je ime stolpca, v katerem je

priimek izbranega zaposlenega v podatkovni bazi.

Slika 38: branje in polnjenje osebnih podatkov iz baze

Dokumenti, pogodbe, zgodovina in opombe se iz baze polnijo na bolj preprost način. Za

vsako kategorijo posebej se kliče iz podatkovne baze svoj pogled, iz katerega se naredi

selekcija tako, da pogled vrne ustrezne dokumente za izbranega delavca. (slika 39). Pri

selekciji sem moral paziti, da sem za vsakega delavca prebral enako vrsto dokumentov za

vse tri delodajalce posebej, ter jih prikazoval v relevantnih zavihku.

Slika 39: Polnjenje opomb delavca za vse tri zavihke delodajalcev

Ko se vsi podatki preberejo in naložijo, lahko uporabnik operira z njimi. Podatke lahko

posodablja, briše in dodaja nove dokumente, prijavlja/odjavlja delavca in tiska obrazce na

podlagi podatkov izbranega delavca. Posodabljanje podatkov deluje po enakem principu,

28

ID

ID

kot pri začetnemu dodajanju zaposlenega v program. Pravzaprav se celo uporablja isto

okno. Ob kakršnikoli spremembi podatkov se polje obarva rdeče, in spodaj se pojavi gumb

»Posodobi«. Ob kliku na gumb se naposled posodobijo/dodajo podatki v podatkovno bazo

(glej slika 38). Urejanje dokumentov deluje malce drugače. Dokumenti se s selekcijo

pridobijo iz podatkovne baze in se nato napolnijo v pripravljeno podatkovno mrežo (angl.

»DataGrid«), ki ima dodane gumbe za spreminjanje ali brisanje dokumenta iz mreže in

posledično tudi iz podatkovne baze (slika 40).

Slika 40: Primer dokumentov zaposlenega

Dokumente se lahko v podatkovno bazo doda z določitvijo podatkov o dokumentu in

nalaganju dokumenta s »*.pdf« končnico iz računalnika z klikom na gumb z ikono »PDF

Adobe«. Ko je dokument pripravljen, se lahko doda v podatkovno bazo s pritiskom na

gumb »+ Dodaj«. Kliče se funkcija, ki podatkovni bazi doda parametre, ki predstavljajo

vse podatke o dokumentu, vključno z vsebino dokumenta (datoteko), in nato požene

proceduro, in ustvari nov vnos v dokumentih. Pri tem delu sem tabeli »Dokumenti« dodal

stolpec ključa delodajalca, ter spremenil proceduro da sprejme še dodaten parameter

29

Osebni

dokumenti

Nalaganje

dokumenta

Dodajanje

v bazo

»IDDelodajalci« (slika 41). Podobno sem priredil tudi proceduro za posodobitev željenega

dokumenta.

Slika 41: Sprememba procedure, ki doda dokument za delovanje z več delodajalci

Zatem je sledil zelo pomemben del, to je programiranje prijave delavca k delodajalcu in

beleženje zgodovine. Tukaj ne sme priti do napak. Ne sme se zgoditi, da bi bil delavec ob

istem času prijavljen pri dveh delodajalcih naenkrat. Ob izbiri, na novo dodanega, zavihka

»Prijave/Odjave«, se prikaže stran s kontrolami za prijavo in odjavo, ter podatkovna

mreža, ki prikazuje zgodovino prijav delavca pri trenutno izbranem delodajalcu (slika 42).

Slika 42:Zavihek za prijavo/odjavo ter prikaz zgodovine

Najprej se napolni spisek zgodovine zaposlenega, za vsakega delodajalca, iz podatkovne

baze (slika 43).

30

Dodan

parameter

Slika 43: Branje zgodovine iz baze

Procedura glede na parameter, ki določa zaposlenega in parameter, ki določa delodajalca.

Iz baze vrne spisek prijav in odjav zaposlenega, razporejen po datumih padajoče (slika 43).

Slika 44: Procedura "PreberiZgodovino"

Vnos v zgodovino se zgodi ob vsaki:

- Prijavi,

- Odjavi,

- Avtomatski odjavi,

- Adiciji delavca na projekt in

- Vrnitvi v nabor.

1.) PRIJAVA: Uporabnik lahko delavca ob kliku na gumb »Prijavi z dnem« prijavi z

dnem, določenim v vnosnem polju z datumom. Ob tem se zaposlenemu pobriše

datum odjave, posodobi se mu datum prijave na določen datum, stanje za izbranega

delodajalca se mu nastavi na »2«, kar pomeni, da je prijavljen, v zgodovino pa se

doda vnos prijave. Zatem se gumb »Prijavi z dnem« pri tem delodajalcu osenči,

gumb »Odjavi z dnem« pa se omogoči za pritisk. Pri ostalih dveh delodajalcih se

gumba nastavita ravno obratno, saj je sedaj mogoča prijava samo na druge

delodajalce, odjava pa na delodajalca, na katerem je prijavljen.

31

Zgodovina katerega delavca?

Pri katerem delodajalcu?

Če je delavec ob prijavi na delodajalca že prijavljen pri drugem, se izpiše

opozorilo. Ob potrditvi program, pred prijavo, delavca avtomatsko odjavi, kjer je

bil prej prijavljen, prav tako pa vnese z zgodovino vnos, da je bil delavec s tem

dnem pri tistem delodajalcu odjavljen. Stanje pri omenjenem delodajalcu pa se mu

nastavi na »1«, kar pomeni, da je odjavljen.

2.) ODJAVA: Uporabnik lahko delavca ob kliku na gumb »Odjavi z dnem« odjavi z

dnem, določenim v vnosnem polju z datumom. Ob tem se zaposlenemu zabeleži

datum odjave, stanje za izbranega delodajalca se mu nastavi na »1«, kar pomeni, da

je odjavljen, v zgodovino pa se doda vnos prijave. Zatem se gumbi »Odjavi z

dnem« pri vseh delodajalcih osenčijo, gumbi »Prijavi z dnem« pa se omogočijo.

3.) DODAJANJE V NABOR: Ko se uporabnik prvič doda v bazo preko programa,

dobi stanje pri vseh delodajalcih »0«, kar pomeni, da je delavec v naboru. Ob tem

se mu za vsakega delodajalca doda vnos v zgodovino.

Prikaz stanj in zgodovine se ob vsaki, zgoraj opisani akciji, osveži. Podatki se ponovno

preberejo. Logiko za prijavo/odjavo delavca pri delodajalcu MTD-bio lahko vidimo na

sliki spodaj (slika 45), pri čemer so spremenljivke:

- prijavljen : tipa bool. Zastavica, ki pove, ali zaposlen je prijavljen, ali ne.

- prijavljen_pri : tipa int. Število, ki pove, pri katerem (1- MTD-bio, 2- Pazmaks, 3-

Kooperanti) delodajalcu je delavec prijavljen.

- sql : tipa razreda SQL. Spremenljivka predstavlja vmesnik za uporabo povezave z

podatkovno bazo

- id : tipa int. To je id zaposlenega.

32

Slika 45: Logika prijave/odjave

Prototipi dveh funkcij uporabljenih v izseku kode (glej slika 45), sta prikazana na sliki

spodaj (slika 46).

Slika 46: Prototip funkcije "odjava" in "dodajZgodovino"

Funkcija »odjava« bazi poda še potrebne parametre bazi, nakar se požene procedura

»OdjaviZaposlenega« (priloga 3), ki zaposlenega, odjavi (t.j. posodobi podatke). Funkcija

»dodajZgodovino« prav tako bazi poda parametre, nakar požene na bazi proceduro

»DodajZgodovino« (priloga 4), ki v tabelo »ZgodovinaZaposleni« doda vnos o dejanju.

V oknu »Zaposleni« mi je pri uporabniškem vmesniku preostalo samo še to, da v vsakem

zavihku dodam gumbe za tiskanje obrazcev, ki so potrebni pri delodajalcu. Pri podjetju

33

Pazmaks so namreč nekateri obrazci drugačni, v drugem jeziku, nekaterih obrazcev se ne

potrebuje, nekateri obrazci so pa v uporabi samo pri tem podjetju (slika 47, 48, 49).

Slika 47: Obrazci za MTD-bio

Slika 48: Obrazci za Pazmaks

34

Slika 49: Obrazci za kooperante

Nazadnje sem moral še opraviti izpis seznama prijavljenih zaposlenih v določenem

obdobju. V začetnem oknu je pod spustni gumb možnost izpisa seznama zaposlenih, ki so

bili prijavljeni v določenem časovnem intervalu. To je pomembna funkcija, saj se seznam

uporablja za izračun plač konec meseca. Do sedaj je izpis deloval tako, da je lahko izpisal

seznam samo na podlagi aktualnega datuma prijave in odjave, saj beleženja prijav za nazaj

ni bilo. Sedaj pa je to mogoče, saj sem delovanje aplikacije in podatkovne baze nadgradil,

da deluje na podlagi zgodovine prijav delavcev. Naredil sem tri izbirne opcije, za vsakega

delodajalca, in vsaki dodal datuma začetka in konca intervala (slika 50).

Slika 50:izpis zaposlenih v časovnem intervalu

Program potem izpiše vse zaposlene, ki so v obsegu tega intervala bili prijavljeni. Glede na

datume prijav delavca v zgodovini, bo le-ta vključen na seznam v štirih situacijah:

- Datum prijave je nekje v intervalu

- Datum odjave je nekje v intervalu

- Datum prijave je pred intervalom, medtem ko je pripadajoči datum odjave za

intervalom

- Datum prijave je pred intervalom in nima pripadajočega datuma odjave (delavec je

še vedno prijavljen)

35

Zgoraj omenjene primere vključimo v algoritem, ki vključi na seznam vse delavce, ki so ne

neki točki znotraj intervala bili prijavljeni, ne glede na trajanje prijave.

Najprej sem za vsakega delodajalca kreiral pogled v bazi s podatki, ki jih podjetje pri

izpisu seznama za zaposlenega potrebuje. To vključuje nekaj osebnih podatkov in podatke

o zaposlitvi na delodajalcu, za katerega je pogled ustvarjen. Pogled za prikaz podatkov s

strani delodajalca Pazmaks je prikazan na sliki spodaj (slika 51).

Slika 51: Pogled za prikaz podatkov delavca z strani delodajalca Pazmaks

V programu sem s pomočjo teh pogledov sestavil poizvedbo (query), ki vrača podatke na

zgornji sliki samo za tiste zaposlene, ki ustrezajo enemu izmed štirih pogojev (opisano

zgoraj).

Poizvedbo selekcije (spremenljivka »query«) v programu sestavljam iz dveh ključnih

delov:

- Prvi del, ki pove kateri pogled bomo uporabili za izpis podatkov (odvisno od

delodajalca)

36

Slika 52: Prvi del poizvedbe (query)

- Drugi del, ki predstavlja pogoj, oz. vse ID šifre zaposlenih, katerih pripadajoče

vrstice v pogledu se naj izpišejo. Za pridobitev šifer zaposlenih sem napisal

algoritem (priloga 5), ki listo napolni s šiframi zaposlenih, ki so delali v časovnem

intervalu. Ko sem pridobil vse šifre, sem SQL pogoj (»WHERE«) zlepil z vsemi

šiframi liste. Ta pogoj sem dodal prvemu delu poizvedbe (spremenljivka »query«)

(slika 53).

Slika 53: Lepljenje vseh šifer zaposlenih v pogoj in adicija k poizvedbi

- Zatem sem samo še dobljeno poizvedbo sprožil na podatkovni bazi, in dobljeno

tabelo vpisal v Excel dokument, katerega sem ustvaril in v njega polnil podatke s

pomočjo za to vključene knjižnice za delo z »Microsoft Office« programi (slika

54).

Slika 54: Polnjenje excel datoteke z pridobljenimi podatki

- Rezultat, oz. primer izpisa v Excel datoteki vidimo na sliki spodaj (slika 55).

37

Adicija

pogoja k

Slika 55: Končni izpis zaposlenih, ki so delali med določenim časovnim intervalom

5 SKLEPOsebno se počutim po praktičnem izobraževanju odlično, saj mislim, da sem na njem

izkusil prav to, če ne več, čemur je namenjeno. Pridobil sem mnoge, meni, še kako zelo

potrebne in nujne izkušnje na področju računalništva. Dobil sem priložnost osvežiti znanja,

ki sem jih pridobil na fakulteti in jih v praksi aplicirati, vendar tudi na načine, ki so mi bili

popolnoma tuji. Pridobil sem nova znanja po-uporabe, nadgrajevanja tuje programske

kode, uporabe zunanjih knjižnic in metod za delo z različnimi zunanjimi programi (bralniki

pdf, orodja »Office«, podatkovna baza sql…). Nazadnje pa sem imel možnost tudi izkusiti

delo in sodelovanje v skupini, bodisi posvetovanje z sodelavcem, ki se bolj spozna na

delovanje podjetja, ali pa določitve specifikacij nalog z nadrejenimi in uporabniki

programa na firmi.

38

6 PRILOGE

39

Priloga 1:Obrazec z samodejno izpolnjenimi podatki

Priloga 2: Skripta za kreacijo tabele "Delodajalci"

40

Priloga 3: procedura "OdjaviZaposlenega"

Priloga 4: procedura "DodajZgodovino"

41

Priloga 5: algoritem, ki listo napolni z šiframi zaposlenih, ki so delali v časovnem intervalu

42