prosojnice za poglavje 18 - baldwin&wyplosz
TRANSCRIPT
© Baldwin & Wyplosz 2006
Fiskalna politika
• Z vstopom v monetarno unijo država izgubi monetarno politiko
• Obdrži fiskalno politiko
• Fiskalna politika edini instrument ekonomske politike na nacionalni ravni
• Zato postane zelo pomembna.
© Baldwin & Wyplosz 2006
Fiskalna politika• Pomembna vloga pričakovanj v
gospodarstvu:– Javnofinančni deficit danes, javni dolg
jutri: kdo bo plačal?• Počasna implementacija (v primerjavi z
monetarno politiko):– Proračun sprva sprejme vlada– Proračun potrdi parlament– Dejanski izdatki se izvajajo preko
državne birokracije– Davki niso retroaktivni
© Baldwin & Wyplosz 2006
Fiskalna politika
• Vendar pa ima fiskalna politika hitrejši učinek na gospodarstvo (6-12 mesecev) (monetarna 12-24 mesecev)
• Lahko se celo zgodi, da proticiklični ukrepi (prepozno) delujejo prociklično
© Baldwin & Wyplosz 2006
Fiskalna politika• Še en vidik fiskalne politike:- Vlada se zadolži namesto prebivalstva- zniža davke zdaj / zviša pozneje: posoja
prebivalstvu, ki bodo morali plačati pozneje
- Prebivalci bi si lahko sposojali tudi sami.
- Vlada se “vedno” lahko zadolži pod ugodnimi pogoji
• Države v krizi si sposojajo – dobivajo “transfer” s finančnih trgov
© Baldwin & Wyplosz 2006
Avtomatično / Diskrecijsko
• Avtomatični stabilizatorji:– Fiskalna politika spontano deluje
proticiklično – Prihodki od davkov se znižajo v recesiji– Socialni transferji se povečajo– Tu ni odločanja, torej ni zamika v politiki– V grobem: 1% upočasnitev rasti v BDP
povzroči 0,5% poslabšanje proračuna v BDP.
© Baldwin & Wyplosz 2006
Avtomatično / Diskrecijsko
• Diskrecijska fiskalna politika:– Eksplicitne odločitve o spremembi
davkov ali javnih izdatkov.– Počasno odločanje in implementacija.– Vlade dajo na stran določena sredstva
za hitri dostop v nujnih primerih.
© Baldwin & Wyplosz 2006
Avtomatično / Diskrecijsko
• Številke v proračunu ne dajejo jasne slike, kaj vlada počne s fiskalno politiko:- izboljšanje zaradi višanja davkov ali
zmanjševanja porabe - (diskrecijsko)- izboljšanje zgolj zaradi hitre gospodarske
rasti - (avtomatični stabilizatorji)
• Ciklično prilagojen proračun
© Baldwin & Wyplosz 2006
Avtomatično / Diskrecijsko
• Ciklično prilagojen proračun- proračun, če je proizvodna vrzel = 0
• Razlika med dejanskim in ciklično prilagojenim proračunom kaže avtomatske stabilizatorje
© Baldwin & Wyplosz 2006
Eksternalije fiskalne politike
• Fiskalna politika ene države ima učinke na druge
• Države morajo to upoštevati• Lahko izboljšajo položaj s koordinacijo
fiskalnih politik
Združevanje v EMU pomeni,• da je koordinacija potrebna, ker so države
ekonomsko še bolj integrirane• vendar pa z izgubo monetarne politike
fiskalna politika ostaja edini neodvisen instrument
© Baldwin & Wyplosz 2006
Eksternalije fiskalne politike• Bolj ko države trgujejo med seboj,
močnejši so spill-over učinki.
© Baldwin & Wyplosz 2006
Eksternalije fiskalne politikeDve državi, obe v recesiji:• Brez koordinacije lahko pride do preveč
ekspanzije v politiki• Če vsaka država preveč računa na drugo
lahko pride do premalo ekspanzije
Dve državi, A v recesiji, B v ekspanziji:• Fiskalna ekspanzija v A še bolj pospeši
rast v B• Restriktivna fiskalna politika v B še poglobi
recesijo v A
© Baldwin & Wyplosz 2006
Eksternalije fiskalne politike
• Do spill-over učinkov lahko prihaja tudi preko učinkov na stroške zadolževanja –(skupna) obrestna mera.
• Vendar je Evroobmočje integrirano v svetovne finančne trge, tako da je to šibka razlaga (trg razlikuje med državami).
© Baldwin & Wyplosz 2006
Javni dolg in nagnjenost k
deficituJavni dolg se je potrojil v zadnjih 40 letih
© Baldwin & Wyplosz 2006
Javni dolg in nagnjenost k
deficitu• Države Evroobmočja so nagnjene k
deficitom.• Je potreben kolektivni ukrep proti temu?• Možni spill-over učinki:
- Inflacija/monetizacija dolga (prepovedano posojanje državi s strani CB)
- Zmanjšanje zaupanja – beg kapitala –šibek evro
- Možnost bankrota države – beg kapitala –šibek evro
© Baldwin & Wyplosz 2006
Javni dolg in nagnjenost k
deficitu• Zaradi potencialnih velikih težav so države
pod pritiskom, da pomagajo članici v stiski• V Maastrichtu “no bail-out” člen:
Evrosistem ne sme posojati nobeni državi članici
• Kolektivni ukrep lahko deluje kot preventiva, v izogib velikim težavam ob bankrotu
© Baldwin & Wyplosz 2006
Javni dolg in nagnjenost k
deficitu
• Velik javni dolg običajno odraža premalo demokratične kontrole nad vlado.
• Tudi tu lahko kolektivni ukrep pomaga v borbi proti interesnim skupinam.
© Baldwin & Wyplosz 2006
Načela
• Obstoj spill-over učinkov ni edini razlog za koordinacijo fiskalnih politik med državami.
• Vprašanje je, na kateri ravni (regionalni, državi, naddržavni) naj se izvaja fiskalna politika.
• Teorija fiskalnega federalizma• Načelo subsidiarnosti
© Baldwin & Wyplosz 2006
Fiskalni federalizem
• Teorija fiskalnega federalizma: Kako naj se fiskalna odgovornost razdeli po različnih ravneh? (nacionalna, regionalna, lokalna)
Dva argumenta za prenos na EU raven• Eksternalije• Naraščajoči donosi obsegaMožni rešitvi: koordinacija politik ali prenos
na nadnacionalno institucijo (Komisija)
© Baldwin & Wyplosz 2006
Fiskalni federalizem
Dva argumenta za ohranitev suverenosti• Heterogenost preferenc• Asimetrija informacij
Pomemben vidik: Kvaliteta institucij• Je Bruselj boljši kot domača vlada?
© Baldwin & Wyplosz 2006
Načelo subsidiarnosti
• EU deluje po načelu subsidiarnosti:• Na ravni EU se urejajo le stvari, ki se ne
morejo zadovoljivo urejati na ravni držav članic
© Baldwin & Wyplosz 2006
Pakt stabilnosti in rasti
• Pred vstopom v EMU je potrebno izpolnjevati dva fiskalna kriterija
• Kaj pa potem, ko so države že notri?• Maastrichtski sporazum določa, da se
morajo države izogibati pretiranim deficitom.
• Pakt iz leta 1997, nova verzija 2005• Komisija daje predloge, ECOFIN odloča
© Baldwin & Wyplosz 2006
Pakt stabilnosti in rasti
Štirje elementi Pakta:• Definicija “prekomernega primanjkljaja”• Preventivni del• Korekcijski del• Sankcije
© Baldwin & Wyplosz 2006
Prekomerni primanjkljaj
• Primanjkljaj je prekomeren, ko preseže 3% BDP
• Na srednji rok naj bi bil proračun “blizu uravnoteženosti oziroma v presežku”
• V krizah to ni mogoče – izredna prekoračitev meje- Če BDP pade za najmanj 2% v določenem
letu- Če BDP pade za 0,75-2% in država
pokaže, da je kriza posebej močna
© Baldwin & Wyplosz 2006
Prekomerni primanjkljaj
• V praksi že daljša upočasnitev rasti začne poglabljati primanjkljaj
• Revidirana verzija Pakta bolj nedoločna- Tudi daljše obdobje zelo nizke rasti že
lahko sproži izredno prekoračitev meje- Upošteva tudi t.i. “vse ostale relevantne
faktorje”
© Baldwin & Wyplosz 2006
Preventivni del
• Vzajemni nadzor: Finančni ministri kolektivno predebatirajo fiskalno politiko vsake države
• Vsaka država predloži svoj Program Stabilnosti– projekcija proračuna– predstavi ukrepe, če primanjkljaj po
projekcijah preseže 3%• Komisija prouči in poda oceno ECOFIN-u• ECOFIN nato poda mnenje - potrdi program
in poda predloge (korekcijski del)
© Baldwin & Wyplosz 2006
Korekcijski del
• Če država ne zadovolji zahtevam Pakta, ECOFIN začne izvajati pritisk:- Zgodnje opozorilo (politična ročna granata)- Postopek prekomernega deficita (excessive
deficit procedure - EDP) (politična bomba)- Evalvacija ukrepov države in potencialno
dodatna obvezna priporočila• Če država še vedno ohranja prekomerni
primanjkljaj, sledijo sankcije (politična
nuklearna bomba)
© Baldwin & Wyplosz 2006
Sankcije
• Brezobrestni depozit pri Komisiji• Če se primanjkljaj ne vrne pod mejo v dveh
letih se depozit spremeni v kazen
© Baldwin & Wyplosz 2006
Značilnosti Pakta
• Države ohranijo suverenost v vodenju fiskalne politike
• Pakt skuša delovati predvsem preventivno• Že deklaracija, da je država v konfliktu s
Paktom, naj bi spodbudila države k popravljanju primanjkljaja
• Vse odločitve so v rokah ECOFIN-a, ki je zelo politično telo
© Baldwin & Wyplosz 2006
Pakt in proticiklična fiskalna
politika
• Pušča Pakt dovolj prostora za proticiklično fiskalno politiko?
Avtomatični stabilizatorji• Povzročajo težave Paktu• Če je proračun že slab, potem moramo za
zadovoljitev Pakta ob recesiji blokirati avtomatične stabilizatorje
© Baldwin & Wyplosz 2006
Pakt in proticiklična fiskalna
politikaDiskrecijska fiskalna politika• Avtomatični stabilizatorji niso vedno dovolj
(predvsem v luči izgube instrumenta monetarne politike)
• Seveda, če države pridelajo presežke v dobrih časih, ne bi smelo biti problemov
© Baldwin & Wyplosz 2006
Pakt in proticiklična fiskalna
politika• Pakt skuša spodbuditi države k vzdrževanju
ravnotežja oz. presežkov
• Glavni izziv so prva leta Pakta, saj je že v začetku imelo veliko držav deficite
• V začetnem obdobju smo bili priča gospodarski upočasnitvi, kar je zadevo otežilo- Kritiki celo krivijo Pakt za upočasnitev Evrope
© Baldwin & Wyplosz 2006
Pakt in pomanjkljivosti
Ekonomske pomanjkljivosti• Zakaj ravno 3%?• Primanjkljaj je endogen in ni v popolni
kontroli države• Spremljanje ciklično prilagojenega
proračuna? (Skozi celoten cikel?)• Bolj pametno bi se bilo osredotočiti na
javni dolg
© Baldwin & Wyplosz 2006
Pakt in pomanjkljivostiPolitične pomanjkljivosti• Fiskalna disciplina od zunaj / izgovarjanje na
Bruselj doma (slabo na daljši rok) • Pakt bi se lahko izvajal “avtomatično”, vendar
bi to zmanjšalo suverenost fiskalne politike• ECOFIN zelo politično telo (male/velike
države)• Temeljna kontradikcija: v interesu
preprečevanje fiskalne nediscipline, a hkrati se fiskalna politika pojmuje kot steber demokratične suverenosti