prosojnice za poglavje 18 - baldwin&wyplosz

40
© Baldwin & Wyplosz 2006 Poglavje 18 Pakt stabilnosti in rasti

Upload: others

Post on 23-Nov-2021

3 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

© Baldwin & Wyplosz 2006

Poglavje 18Pakt stabilnosti in

rasti

© Baldwin & Wyplosz 2006

Fiskalna politika

• Z vstopom v monetarno unijo država izgubi monetarno politiko

• Obdrži fiskalno politiko

• Fiskalna politika edini instrument ekonomske politike na nacionalni ravni

• Zato postane zelo pomembna.

© Baldwin & Wyplosz 2006

Fiskalna politika• Pomembna vloga pričakovanj v

gospodarstvu:– Javnofinančni deficit danes, javni dolg

jutri: kdo bo plačal?• Počasna implementacija (v primerjavi z

monetarno politiko):– Proračun sprva sprejme vlada– Proračun potrdi parlament– Dejanski izdatki se izvajajo preko

državne birokracije– Davki niso retroaktivni

© Baldwin & Wyplosz 2006

Fiskalna politika

• Vendar pa ima fiskalna politika hitrejši učinek na gospodarstvo (6-12 mesecev) (monetarna 12-24 mesecev)

• Lahko se celo zgodi, da proticiklični ukrepi (prepozno) delujejo prociklično

© Baldwin & Wyplosz 2006

Fiskalna politika• Še en vidik fiskalne politike:- Vlada se zadolži namesto prebivalstva- zniža davke zdaj / zviša pozneje: posoja

prebivalstvu, ki bodo morali plačati pozneje

- Prebivalci bi si lahko sposojali tudi sami.

- Vlada se “vedno” lahko zadolži pod ugodnimi pogoji

• Države v krizi si sposojajo – dobivajo “transfer” s finančnih trgov

© Baldwin & Wyplosz 2006

Avtomatično / Diskrecijsko

• Avtomatični stabilizatorji:– Fiskalna politika spontano deluje

proticiklično – Prihodki od davkov se znižajo v recesiji– Socialni transferji se povečajo– Tu ni odločanja, torej ni zamika v politiki– V grobem: 1% upočasnitev rasti v BDP

povzroči 0,5% poslabšanje proračuna v BDP.

© Baldwin & Wyplosz 2006

Avtomatično / Diskrecijsko

© Baldwin & Wyplosz 2006

Avtomatično / Diskrecijsko

• Diskrecijska fiskalna politika:– Eksplicitne odločitve o spremembi

davkov ali javnih izdatkov.– Počasno odločanje in implementacija.– Vlade dajo na stran določena sredstva

za hitri dostop v nujnih primerih.

© Baldwin & Wyplosz 2006

Avtomatično / Diskrecijsko

• Številke v proračunu ne dajejo jasne slike, kaj vlada počne s fiskalno politiko:- izboljšanje zaradi višanja davkov ali

zmanjševanja porabe - (diskrecijsko)- izboljšanje zgolj zaradi hitre gospodarske

rasti - (avtomatični stabilizatorji)

• Ciklično prilagojen proračun

© Baldwin & Wyplosz 2006

Avtomatično / Diskrecijsko

• Ciklično prilagojen proračun- proračun, če je proizvodna vrzel = 0

• Razlika med dejanskim in ciklično prilagojenim proračunom kaže avtomatske stabilizatorje

© Baldwin & Wyplosz 2006

Avtomatično / Diskrecijsko

© Baldwin & Wyplosz 2006

Eksternalije fiskalne politike

• Fiskalna politika ene države ima učinke na druge

• Države morajo to upoštevati• Lahko izboljšajo položaj s koordinacijo

fiskalnih politik

Združevanje v EMU pomeni,• da je koordinacija potrebna, ker so države

ekonomsko še bolj integrirane• vendar pa z izgubo monetarne politike

fiskalna politika ostaja edini neodvisen instrument

© Baldwin & Wyplosz 2006

Eksternalije fiskalne politike• Bolj ko države trgujejo med seboj,

močnejši so spill-over učinki.

© Baldwin & Wyplosz 2006

Eksternalije fiskalne politikeDve državi, obe v recesiji:• Brez koordinacije lahko pride do preveč

ekspanzije v politiki• Če vsaka država preveč računa na drugo

lahko pride do premalo ekspanzije

Dve državi, A v recesiji, B v ekspanziji:• Fiskalna ekspanzija v A še bolj pospeši

rast v B• Restriktivna fiskalna politika v B še poglobi

recesijo v A

© Baldwin & Wyplosz 2006

Eksternalije fiskalne politike

• Do spill-over učinkov lahko prihaja tudi preko učinkov na stroške zadolževanja –(skupna) obrestna mera.

• Vendar je Evroobmočje integrirano v svetovne finančne trge, tako da je to šibka razlaga (trg razlikuje med državami).

© Baldwin & Wyplosz 2006

Javni dolg in nagnjenost k

deficituJavni dolg se je potrojil v zadnjih 40 letih

© Baldwin & Wyplosz 2006

Javni dolg in nagnjenost k

deficitu

© Baldwin & Wyplosz 2006

Javni dolg in nagnjenost k

deficitu• Države Evroobmočja so nagnjene k

deficitom.• Je potreben kolektivni ukrep proti temu?• Možni spill-over učinki:

- Inflacija/monetizacija dolga (prepovedano posojanje državi s strani CB)

- Zmanjšanje zaupanja – beg kapitala –šibek evro

- Možnost bankrota države – beg kapitala –šibek evro

© Baldwin & Wyplosz 2006

Javni dolg in nagnjenost k

deficitu• Zaradi potencialnih velikih težav so države

pod pritiskom, da pomagajo članici v stiski• V Maastrichtu “no bail-out” člen:

Evrosistem ne sme posojati nobeni državi članici

• Kolektivni ukrep lahko deluje kot preventiva, v izogib velikim težavam ob bankrotu

© Baldwin & Wyplosz 2006

Javni dolg in nagnjenost k

deficitu

• Velik javni dolg običajno odraža premalo demokratične kontrole nad vlado.

• Tudi tu lahko kolektivni ukrep pomaga v borbi proti interesnim skupinam.

© Baldwin & Wyplosz 2006

Načela

• Obstoj spill-over učinkov ni edini razlog za koordinacijo fiskalnih politik med državami.

• Vprašanje je, na kateri ravni (regionalni, državi, naddržavni) naj se izvaja fiskalna politika.

• Teorija fiskalnega federalizma• Načelo subsidiarnosti

© Baldwin & Wyplosz 2006

Fiskalni federalizem

• Teorija fiskalnega federalizma: Kako naj se fiskalna odgovornost razdeli po različnih ravneh? (nacionalna, regionalna, lokalna)

Dva argumenta za prenos na EU raven• Eksternalije• Naraščajoči donosi obsegaMožni rešitvi: koordinacija politik ali prenos

na nadnacionalno institucijo (Komisija)

© Baldwin & Wyplosz 2006

Fiskalni federalizem

Dva argumenta za ohranitev suverenosti• Heterogenost preferenc• Asimetrija informacij

Pomemben vidik: Kvaliteta institucij• Je Bruselj boljši kot domača vlada?

© Baldwin & Wyplosz 2006

Načelo subsidiarnosti

• EU deluje po načelu subsidiarnosti:• Na ravni EU se urejajo le stvari, ki se ne

morejo zadovoljivo urejati na ravni držav članic

© Baldwin & Wyplosz 2006

Pakt stabilnosti in rasti

• Pred vstopom v EMU je potrebno izpolnjevati dva fiskalna kriterija

• Kaj pa potem, ko so države že notri?• Maastrichtski sporazum določa, da se

morajo države izogibati pretiranim deficitom.

• Pakt iz leta 1997, nova verzija 2005• Komisija daje predloge, ECOFIN odloča

© Baldwin & Wyplosz 2006

Pakt stabilnosti in rasti

Štirje elementi Pakta:• Definicija “prekomernega primanjkljaja”• Preventivni del• Korekcijski del• Sankcije

© Baldwin & Wyplosz 2006

Prekomerni primanjkljaj

• Primanjkljaj je prekomeren, ko preseže 3% BDP

• Na srednji rok naj bi bil proračun “blizu uravnoteženosti oziroma v presežku”

• V krizah to ni mogoče – izredna prekoračitev meje- Če BDP pade za najmanj 2% v določenem

letu- Če BDP pade za 0,75-2% in država

pokaže, da je kriza posebej močna

© Baldwin & Wyplosz 2006

Prekomerni primanjkljaj

• V praksi že daljša upočasnitev rasti začne poglabljati primanjkljaj

• Revidirana verzija Pakta bolj nedoločna- Tudi daljše obdobje zelo nizke rasti že

lahko sproži izredno prekoračitev meje- Upošteva tudi t.i. “vse ostale relevantne

faktorje”

© Baldwin & Wyplosz 2006

Preventivni del

• Vzajemni nadzor: Finančni ministri kolektivno predebatirajo fiskalno politiko vsake države

• Vsaka država predloži svoj Program Stabilnosti– projekcija proračuna– predstavi ukrepe, če primanjkljaj po

projekcijah preseže 3%• Komisija prouči in poda oceno ECOFIN-u• ECOFIN nato poda mnenje - potrdi program

in poda predloge (korekcijski del)

© Baldwin & Wyplosz 2006

Korekcijski del

• Če država ne zadovolji zahtevam Pakta, ECOFIN začne izvajati pritisk:- Zgodnje opozorilo (politična ročna granata)- Postopek prekomernega deficita (excessive

deficit procedure - EDP) (politična bomba)- Evalvacija ukrepov države in potencialno

dodatna obvezna priporočila• Če država še vedno ohranja prekomerni

primanjkljaj, sledijo sankcije (politična

nuklearna bomba)

© Baldwin & Wyplosz 2006

Sankcije

• Brezobrestni depozit pri Komisiji• Če se primanjkljaj ne vrne pod mejo v dveh

letih se depozit spremeni v kazen

© Baldwin & Wyplosz 2006

Značilnosti Pakta

• Države ohranijo suverenost v vodenju fiskalne politike

• Pakt skuša delovati predvsem preventivno• Že deklaracija, da je država v konfliktu s

Paktom, naj bi spodbudila države k popravljanju primanjkljaja

• Vse odločitve so v rokah ECOFIN-a, ki je zelo politično telo

© Baldwin & Wyplosz 2006

10 let Pakta

© Baldwin & Wyplosz 2006

Pakt in proticiklična fiskalna

politika

• Pušča Pakt dovolj prostora za proticiklično fiskalno politiko?

Avtomatični stabilizatorji• Povzročajo težave Paktu• Če je proračun že slab, potem moramo za

zadovoljitev Pakta ob recesiji blokirati avtomatične stabilizatorje

© Baldwin & Wyplosz 2006

Pakt in proticiklična fiskalna

politikaDiskrecijska fiskalna politika• Avtomatični stabilizatorji niso vedno dovolj

(predvsem v luči izgube instrumenta monetarne politike)

• Seveda, če države pridelajo presežke v dobrih časih, ne bi smelo biti problemov

© Baldwin & Wyplosz 2006

Pakt in proticiklična fiskalna

politika

© Baldwin & Wyplosz 2006

Pakt in proticiklična fiskalna

politika• Pakt skuša spodbuditi države k vzdrževanju

ravnotežja oz. presežkov

• Glavni izziv so prva leta Pakta, saj je že v začetku imelo veliko držav deficite

• V začetnem obdobju smo bili priča gospodarski upočasnitvi, kar je zadevo otežilo- Kritiki celo krivijo Pakt za upočasnitev Evrope

© Baldwin & Wyplosz 2006

Pakt in proticiklična fiskalna

politika

© Baldwin & Wyplosz 2006

Pakt in pomanjkljivosti

Ekonomske pomanjkljivosti• Zakaj ravno 3%?• Primanjkljaj je endogen in ni v popolni

kontroli države• Spremljanje ciklično prilagojenega

proračuna? (Skozi celoten cikel?)• Bolj pametno bi se bilo osredotočiti na

javni dolg

© Baldwin & Wyplosz 2006

Pakt in pomanjkljivostiPolitične pomanjkljivosti• Fiskalna disciplina od zunaj / izgovarjanje na

Bruselj doma (slabo na daljši rok) • Pakt bi se lahko izvajal “avtomatično”, vendar

bi to zmanjšalo suverenost fiskalne politike• ECOFIN zelo politično telo (male/velike

države)• Temeljna kontradikcija: v interesu

preprečevanje fiskalne nediscipline, a hkrati se fiskalna politika pojmuje kot steber demokratične suverenosti