razvoj spletne trgovine za prodajo evljev-ale dol i … · 2018-08-24 · aleš dolčič: razvoj...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija smer: Organizacijska informatika

RAZVOJ SPLETNE TRGOVINE ZA

PRODAJO ČEVLJEV

Mentor: red. prof. dr. Miro Gradišar Kandidat: Aleš Dolčič

Kranj, januar 2007

ZAHVALA:

Za strokovno vodenje in nasvete pri izvedbi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju profesorju dr. Miru Gradišarju. Hvala podjetju DAL d.o.o. za pomoč in nasvete. Hvala tudi vsem profesorjem, sošolcem in prijateljem, ki so mi kakorkoli pomagali pri študiju.

POVZETEK:

V svojem diplomskem delu obravnavam temo celovite izdelave spletnih strani za potrebe podjetja Dal d.o.o. Izdelava zajema vodenje in organizacijo vseh potrebnih spremljajočih del, realizacijo, postavitev v delujoče stanje ter uporabo. Opisan je celoten postopek pristopa k nalogi, analiza obstoječega stanja, opredelitev potreb podjetja, pričakovani rezultati, izdelava koncepta, vsebin, informacij, tehnologije in potek izdelave z oblikovanjem, programiranjem statičnega in dinamičnega dela, vgraditev vizualnih efektov, določevanje oblik, vsebin in pošiljanje podatkov.

KLJUČNE BESEDE:

Action script 2.0, Macromedia Flash, Adobe Photoshop, elektronska trgovina, čevlji.

ABSTRACT:

The topic of my diploma work is whole development of web page for the purposes of enterprise Dal d.o.o. The development comprises the management, organization of all requisite supporting work activities, realization and installation in working condition and use. Described in detail are the entire procedure of thesis concept, analysis of the current situation, definition of enterprise needs, expected results, formulation of the concept, contents, information, technology and the course of formulation together with design, programming of both the static and dynamic part, installation of visual effects, definition of forms, contents and sending data.

KEY WORDS:

Action script 2.0, Macromedia Flash, Adobe Photoshop, E-shop, shoes.

KAZALO

1. UVOD..........................................................................................................6 1.1 Predstavitev podjetja Dal d.o.o........................................................................6 1.2 Opis obstoječega stanja in opredelitev problema .............................................6 1.3 Pričakovani rezultat..........................................................................................6

2. INTERNET...................................................................................................6 2.1 Kaj je internet?.................................................................................................6 2.2 Zgodovina interneta .........................................................................................6 2.3 Internet danes..................................................................................................6 2.4 Pojmi v internetu ..............................................................................................6 2.4.1 HTTP ........................................................................................................6 2.4.2 TCP in IP ..................................................................................................6 2.4.3 FTP...........................................................................................................6 2.4.4 DNS ..........................................................................................................6 2.4.5 Domena ....................................................................................................6 2.4.6 URL...........................................................................................................6 2.4.7 Elektronska pošta......................................................................................6 2.5 Prihodnost interneta .....................................................................................6

3. POTEK IN METODOLOGIJA DELA...........................................................6 3.1 Izdelava koncepta............................................................................................6 3.2 Izbor vsebin, informacij in storitev ....................................................................6 3.3. Določitev strukture spletnih strani ..................................................................6

4. PROGRAMSKA OPREMA..........................................................................6 4.1 Predvideni programski jeziki ............................................................................6 4.1.1 HTML – statične strani ..............................................................................6 4.1.2 PHP – dinamične strani.............................................................................6

4.3 Orodja za izgradnjo spletnih strani ...................................................................6 4.3.1 Macromedia Dreamweaver MX .................................................................6 4.3.2 Adobe Photoshop 7...................................................................................6 4.1.2 Macromedia Flash.....................................................................................6

5. IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE .............................................................6 5.1 Grafična predloga ............................................................................................6 5.2 Programska koda.............................................................................................6 Prikaz Action script in PHP kode, ki nastopa na spletni strani, je v prilogi. .............6

6.0 OPTIMIZACIJA SPLETNE STRANI .........................................................6 6.1 Splošno o optimizaciji internetnih strani ...........................................................6 6.2 Optimizacija internet strani Dal d.o.o................................................................6 6.2.1 Meta oznake .............................................................................................6 6.2.2 Skrivanje besedila in povezav ...................................................................6

7. VZDRŽEVANJE ..........................................................................................6 7.1 Splošno o vzdrževanju internetnih strani..........................................................6 7.2 Posodabljanje internet strani............................................................................6 7.2.1 Vnos glavne slike ......................................................................................6 7.2.2 Vnos spodnje slike ....................................................................................6 7.2.3. Vnos novega izdelka ................................................................................6 7.2.4 Vnos podatkov o izdelku ...........................................................................6 7.2.5 Vnos vrednosti za pošto............................................................................6 7.2.6 Vnos besedil .............................................................................................6

8. ZAKLJUČEK...............................................................................................6 8.1 Ocena učinkov .................................................................................................6

8.2 Možnosti nadaljnjega razvoja...........................................................................6 VIRI IN LITERATURA.....................................................................................6 9.0 PRILOGA..................................................................................................6 9.1 Priloga iz točke 5.2...........................................................................................6 Modul za nalaganje besedilnih datotek ..............................................................6 Modul za nalaganje slik......................................................................................6 Modul za zvok na gumbih ..................................................................................6 Modul za spreminjanje barv menija in besedil na internetne strani....................6 Modul za prikaz SIT ..........................................................................................6 Modul za preverjanje vnesenih podatkov kupca.................................................6 PHP Modul za pošiljanje elektronske pošte in naročila.......................................6

KAZALO SLIK ................................................................................................6

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Aleš Dolčič: Razvoj spletne trgovine za prodajo čevljev stran 6 od 46

1. UVOD

1.1 Predstavitev podjetja Dal d.o.o.

Prvi začetki podjetja Dal d.o.o. segajo v leto 1982, ko je Tržičan Brane Dolčič odprl obrtno delavnico za izdelavo cokel iz lesa. V tistem času je bil to zelo iskan artikel. Zaradi izgube jugoslovanskega trga leta 1991 se je povpraševanje po tem izdelku močno zmanjšalo. Zato je bilo treba razmišljati o novih programih. Razvojni načrti so bili usmerjeni v novo blagovno znamko Dal.

Izdelava obutve zahteva veliko znanja, izkušenj in trdega dela. Za obutev, ki je izdelana večinoma ročno, uporabljamo samo prvovrstno usnje, kar naši obutvi omogoča izredno kvaliteto in udobnost. Sledimo vsem novostim in modnim trendom ter jih uspešno vgrajujemo v naše izdelke. To nam potrjuje vedno širši krog zadovoljnih kupcev, ki se radi vračajo, in nam dokazuje, da smo na pravi poti.

Za razširitev našega programa smo morali najprej razširiti proizvodne in skladiščne prostore, saj delo v prvotnih, zaradi majhnosti prostorov, ni bilo več mogoče. V začetku smo obutev sestavljali iz sestavnih delov, ki smo jih kupovali od različnih proizvajalcev. Nato smo prešli v izdelavo zgornjih delov, še vedno pa smo kupovali že gotove spodnje dele. Na ta način smo zagotovili, da je bil zgornji del izdelan iz kvalitetnega, naravnega in mehkega usnja. Pri tem je bila pomembna tudi barva usnja, ki naj bi sledila modnim trendom. Pri nabavi spodnjih delov obutve pa smo kmalu naleteli na veliko težav. Velik problem so bile količine, dobavni roki in cene. Zato smo razširili program in začeli z izdelavo najrazličnejših izdelkov iz poliuretana. Sami smo lahko izdelali potrebne količine poliuretanskih podplatov, ortopedske vložke in ortopedsko oblikovane pregibne cokle. Tako danes lahko izdelamo vse glavne dele čevlja. Na ta način pa smo hkrati postali bolj kakovostni, fleksibilni zato lažje ugodimo željam naših kupcev.

Noge so zelo občutljiv del telesa. Vsaka napačna ter slabo izdelana obutev lahko na nogah povzroči poškodbe in okvare. Te človek kasneje lahko samo blaži in sicer s kakovostno, zdravo in udobno obutvijo. Kakšna je torej zdrava in pravilna obutev, v kateri se človek počuti sproščeno in udobno? To je obutev, ki se stopalu prilagaja ter je hkrati zračna in prožna. Takšna obutev je izdelana iz naravnih materialov, in sicer naravnega živalskega usnja. Naši izdelki so prilagojeni tem zahtevam. Zgornji del je izdelan iz naravnega mehkega usnja. Spodnji del oziroma podplat je sestavljen iz anatomsko oblikovanega vmesnega podplata, oblečenega v naravno usnje, ter poliuretanskega podplata primerne trdote za udobno hojo. Pomembna je tudi širina izdelanega čevlja, saj nas čevelj ne sme tiščati. To je osnovno pravilo za ohranjanje zdravih nog in s tem tudi dobro počutje celega telesa.

Pri nakupu novih čevljev moramo biti previdni. Najpomembnejša nam je navadno podoba čevljev, saj morajo ti biti lepi na pogled, kar pa v resnici ni najpomembnejše. Najpomembnejša morata biti kvaliteta in udobje, ki sta naše vodilo pri izdelavi obutve.

Iz našega programa vam lahko ponudimo natikače, japonke, sandale za moške in ženske, velikosti od 35 do 46. Obutev je bolj športne oblike, zato je namenjena za delo in prosti čas. Izdelana je iz usnjenega zgornjega dela, anatomsko oblikovanega in mehkega usnjenega vložka ter prožnega in nedrsečega poliuretanskega podplata. Drugi tip obuval so pregibne cokle, narejene so iz usnjenega zgornjega dela, pregibnega, anatomsko oblikovanega lesenega vložka ter poliuretanskega podplata, s katerim je hoja tiha in mehka. Primerni so tudi za delovno obutev v zdravstvu ter sorodnih dejavnostih. Tretji tip obutve je namenjen ljudem, ki ljubijo udobje. To so



hišni copati. Zgornji del je izdelan iz mehkega govejega velurja, na notranji strani pa obložen s pravim ovčjim krznom.

Vsako leto predstavimo podjetje Dal d.o.o. na obrtnem sejmu v okviru tradicionalne Šuštarske nedelje v Tržiču. Na letošnjem sejmu smo prejeli priznanje za vzorno izdelan sejemski prostor. Obiskovalcem smo nudili tudi lično izdelan katalog. V okviru sejma je bila organizirana modna revija, na kateri smo predstavili tudi naše izdelke. Spoznali smo, da ni pomembno imeti le kvalitetnega izdelka, ampak tudi, kako ga predstaviš kupcu.

Zavedamo se, da nas vsak dan ogroža najrazličnejša konkurenca, tudi iz drugih držav. Prepričani smo, da se s kvalitetno in udobno obutvijo trudimo v pravo smer. Vsakoletno povpraševanje in zadovoljstvo naših starih in novih kupcev je potrdilo, da smo na pravi poti. V podjetju Dal d.o.o. je ves čas prisotna vizija po napredku in širitvi. Počasi nam uspeva, kljub že dalj časa trajajočim težkim časom, ki vladajo v čevljarski industriji.

Letna proizvodnja našega družinskega podjetja Dal d.o.o. je 2500 do 3000 parov obutve za delo in prosti čas. Izdelke prodajamo manjšim zasebnim trgovinam po vsej Sloveniji. Trenutno imamo nekaj povpraševanja iz tujine. Naš cilj za prihodnost je povečati prodajo na tuje trge. Ustni vir: Milena Dolčič, solastnica podjetja Dal d.o.o.

1.2 Opis obstoječega stanja in opredelitev problema

Podjetje Dal d.o.o. na internetu še ni prisotno, zato smo se odločili, da bi svojo bogato ponudbo predstavili na internetu. Glavni namen spletne trgovine je predstaviti izdelke širši množici kupcev z možnostjo nakupa.

Do osamosvojitve Slovenije je imelo podjetje Dal d.o.o. razvit svoj trg po vsej Jugoslaviji. Ob osamosvojitvi se je trg naenkrat zaprl, hkrati pa se je močno povečal uvoz poceni čevljev iz azijskih držav. Zaradi kopičenja trga s poceni izdelki so cene domačih proizvodov močno padle. Podjetje Dal d.o.o., ki je dolga leta izdelovalo izdelke nizkega cenovnega razreda, je naenkrat ostalo tako brez jugoslovanskega trga, hkrati pa so bili njihovi izdelki občutno predragi v primerjavi z izdelki iz uvoza. Zaradi preživetja podjetja Dal d.o.o. je bilo potrebno spremeniti strategijo. Odločili smo se, da bomo izdelovali izdelke visokega cenovnega razreda in s kvaliteto poskusili pridobiti čim več kupcev. Rezultati so iz leta v leto boljši, vendar še nekaj časa ne bodo dosegli ravni prodaje pred osamosvojitvijo. Sam trg nas je prisilil, da smo veliko več sredstev začeli vlagati v razvoj in marketing. Leta 2003 smo izdelali prvi katalog svoje obutve, ki zdaj izhaja vsako leto. Z naraščanjem uporabe interneta pa se nam je ponudila možnost predstavitve izdelkov širši množici kupcev. Današnje videnje interneta kot medija, njegova dostopnost, interaktivnost, filozofija prenosa informacij, globalnih komunikacij in vizualizacija nam omogočajo mnogo več kreativnosti od ostalih področij vizualnih komunikacij, ki so jim na voljo in dostopna vsakodnevno.

Izdelava spletne trgovine bo zajemala grafično podobo, dizajn, tehnično izvedbo, zahtevno programiranje, slikovno predstavitev vseh izdelkov v različnih barvah, obdelavo slik, vnos slik in podatkov o izdelkih v spletno trgovino, zakup domene in prostora na strežniku, prenos datotek na strežnik ter optimizacijo spletne trgovine.



1.3 Pričakovani rezultati

Po pričakovanjih naj bi dosegli večjo prepoznavnost znamke Dal kot celote, povečanje prodaje izdelkov ter lažje komuniciranje s kupci, saj je internet okno v svet; z dokaj preprosto in cenovno ugodno vizualno komunikacijo z določeno populacijo. Notranja struktura povezav strani je premišljena v smeri čim lažjega in logičnega dostopa obiskovalcev oziroma uporabnikov informacij, da ti ne bi tratili časa in se zamujali pri zanje nepomembnih stvareh. Dostop do vsebine bo tako jasen, da bo obiskovalec v najkrajšem času dobil želene rezultate. Spletna trgovina je izdelana tako, da je celotna grafična podoba dinamična in jo lahko v najkrajšem času zamenjamo z novo. Z dinamično grafično podobo želimo direktno vplivati na kupca. Saj lahko na primer v jesenskem času za uvodno stran vnesemo zimski izdelek in s tem že z vstopom kupca na internetno stran pritegnemo njegovo pozornost. Poleg dinamične grafične podobe je dinamičen tudi vnos novih izdelkov ter vnos vseh besedil v spletni trgovini. Elektronsko sporočilo pošljemo preko posebnega okna za pošiljanje elektronskih sporočil.



2. INTERNET

2.1 Kaj je internet?

Internet si lahko predstavljamo kot sistem širokih digitalnih avtocest, ki so vezane na milijone računalnikov, ti pa so povezani v tisoče neodvisnih omrežij po svetu. Internet je pojem, ki ga vsak dan srečujemo v različnih pomenih. V najširšem smislu so to ljudje, računalniki in informacije, ki so med seboj elektronsko povezani v omrežje s skupnim jezikom (protokolom) za prenos podatkov in medsebojno komunikacijo.

Vsako omrežje v internetu je samostojno, vendar je za vsa omrežja značilno, da lahko med seboj komunicirajo v istem jeziku. Posamezna omrežja se z internetom povezujejo prek posebnega kosa strojne opreme, ki se imenuje usmerjevalnik. Njegova najpomembnejša naloga je, da poskrbi za pravilen pretok informacij med različnimi kraji na način iskanja optimalne poti.

Poznamo več omrežij. Po pomembnosti izstopata dve omrežji: LAN in WAN omrežja. Lokalna ali krajevna omrežja (LAN ─ local area network) povezujejo skupino računalnikov na majhnem področju. To so omrežja na majhnem prostoru, najpogosteje v eni stavbi, največ se uporabljajo v podjetjih, zavodih in šolah. Široka omrežja (WAN ─ wide area network) povezujejo računalnike na več področjih. Računalniki so tako povezani s pomočjo satelitov ali druge telekomunikacijske infrastrukture. Takšni računalniki so drug od drugega zelo oddaljeni, npr. od kontinenta do kontinenta.

Vir: http://www.e-uspeh.com/podpora/search/12/?q=internet&s=OK

2.2 Zgodovina interneta

Začetek interneta je v Ameriki, ko je oddelek za obrambo pred približno 30 leti ustanovil omrežje, imenovano ARPANET. Vendar internet do zgodnjih devetdesetih let ni bil namenjen komurkoli. Nato se je uveljavil WWW (world wide web). Leta 1957 je ameriška vlada ustanovila agencijo za napredno projektiranje (ARPA, Advanced Research Projects Agency), del oddelka za obrambo. Leta 1969 se je ARPA preimenovala v ARPANET, ki je začetnik interneta. ARPANET je bilo omrežje, ki je povezovalo glavne računalnike na kalifornijski univerzi v Los Angelesu, na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, na raziskovalnem inštitutu Stanford in na univerzi v Utahu. V nekaj letih se jim je pridružilo še nekaj izobraževalnih in raziskovalnih ustanov. ARPANET je bil ustvarjen na ta način, če eno ali več vozlišč ni delovalo, je povezava še vedno delovala. Uporabljali so jo samo računalniški specialisti, inženirji in znanstveniki, ki so se znašli v zapletenem sistemu ARPANET-a. V sedemdesetih letih so izdelovalci ustvarili protokol za prenos informacij prek interneta. V zgodnjih osemdesetih letih sta se rodila Usenet, strežnik za novice, in elektronska pošta. Uporabniki so se večinoma povezovali v internet prek univerz. Tudi knjižnice so začele objavljati sezname knjig, ki jih imajo na internetu. V poznih osemdesetih so se začeli pojavljati razni indeksi, kot sta Archie in WAIS (Wide Area Information Server), da bi se informacije lažje našle. Leta 1990 ARPANET-a ni bilo več in začeli smo govoriti o razvoju interneta, ki ga poznamo danes. Microsoft je takrat izdal še bolje grafično izpopolnjen operacijski sistem Windows, na podlagi katerega so lahko pri švicarskem CERN-u razvili WWW. Leta 1991 je univerza v Minnesoti ustanovila Gopher, preprost menijski sistem za dostop do datotek.



Svetovni splet (WWW): Tim Berners - Lee je oče svetovnega spleta. Leta 1991 je Tim Berners-Lee je pripomogel k ustanovitvi Web-a (svetovnega spleta) v evropskem laboratoriju za fiziko delcev, znan tudi, kot CERN (http://www.cern.ch/) iz Švice. Ustvarili so protokol, ki temelji na hiperbesedilu, ki omogoča povezati vsebino na splet z hiper povezavami. Konec leta 1992 je prvi komercialni internet ponudnik, Delphi, svojim naročnikom ponudil dostop do interneta. Sledilo mu je še nekaj drugih ponudnikov. Junija 1993 je bilo na spletu objavljenih le 130 strani. Leto kasneje je število naraslo na skoraj 3000. Aprila 1998 je število že presegalo 2,2 milijona spletnih strani. Vir: www.ewrs.net/clanki-novice/prvi-koraki-v-internetu.php#2

2.3 Internet danes

Danes si nihče več ne lasti svetovnega spleta in ima do računalnika in interneta dostop kdorkoli. Hkrati ima kdorkoli kadarkoli možnost poslati informacije v internet. Biti prisoten na internetu, danes, ni več le modna muha. Internet postaja del življenja in omogoča hiter in enostaven dostop do informacij tistim, ki jih potrebujejo. Danes internet slovi kot omrežje omrežij in razvoj tega omrežja je bil tako skokovit, da lahko govorimo o svetu, kjer se je že skoraj vsak prebivalec razvitega dela srečal z internetom ali slišal zanj. Internet se danes uporablja na praktično vseh področjih, v podjetjih, zavodih, vladnih ustanovah in individualno. Internet je danes najpomembnejše sredstvo za komuniciranje med ljudmi, prenos dokumentov in datotek ter za oglaševanje podjetij, ki si želijo razvoja na globalnem trgu, društev in posameznikov, ki predstavljajo sami sebe in svojo dejavnost.

Internet je že zdavnaj postal najbolj uporabljan komunikacijski kanal. Številni med nami se z internetom srečujemo vsakodnevno, nekateri morda celo preveč. Zagotovo pa vsi, ki bomo poklicno delali na poslovnem področju; v marketingu, odnosih z javnostmi, z računalništvom, z informatiko, v industriji, razvoju ali na katerem drugem področju, uporabljali in potrebovali internet. Prednosti in koristi, ki nam jih ponuja, so namreč prevelike, da bi si jih lahko privoščili zanemariti.

Če govorimo o poslovnem svetu, ga je internet v celoti korenito spremenil in pospešil poslovanje do prej neslutenih hitrosti. Na primer: koliko časa bi bilo prej potrebno, da bi neko dokumentacijo poslali v drugo oddaljeno državo, da bi jo dostavili pravi osebi na vpogled, v popravek, odgovornim v potrditev, nato oni nam nazaj, da bi mi sestavili pogodbo in jim jo ponovno poslali v podpis in oni spet nam? V današnjem videnju interneta in hitrih povezav bi rekli izguba časa. Sedaj to lahko opravimo v praktično enem dnevu. Še dlje pa je trajalo iskanje primernih poslovnih partnerjev in navezovanje prvih stikov z njimi.

Druga najpomembnejša prednost interneta je zniževanje transakcijskih stroškov poslovanja. Manj papirja, manj "ročne" obdelave, manj napak. Spremenil se je tudi sam marketing. Številni ljudje internet in njegovo uporabo v marketingu še vedno zavračajo. Ne morejo pa več zanikati njegovih prednosti in potencialov, ki nam jih ponuja. Internet je tu in bo kot eden najpomembnejših predstavitvenih, poslovnih in marketinških kanalov tudi ostal. Razvoj interneta bo imel neslutene posledice na vseh področjih človeškega delovanja. Nekaj teh lahko občutimo že danes v specializiranih ustanovah.

Internet je potrebno nujno spoznati in začeti izrabljati prednosti, ki nam jih ponuja. Kot vsak medij ali komunikacijski kanal ima tudi internet svoje posebnosti in zakonitosti. Brez njihovega poznavanja in upoštevanja so rezultati v najboljšem primeru zanemarljivi, lahko pa nam povzročijo tudi precej škode. Slaba spletna stran na kateremkoli področju lahko namreč odžene ljudi in jih za kar nekaj časa odvrne od



ponovnega obiska. Internet ni nekakšna kombinacija tiska in televizije, kot se pogosto predstavlja. Čeprav nam lahko nudi prednosti obeh, koncepti klasičnega marketinga oziroma predstavitev na njem pogosto ne delujejo.

Vir: www.ewrs.net/clanki-novice/prvi-koraki-v-internetu.php#2, http://www.pfmb.uni-mb.si/didgradiva/nastopi/didrac2/00/2/prihodnost_interneta.htm

2.4 Pojmi v internetu

2.4.1 HTTP

Kratica HTTP pomeni "Hypertext Transfer Protocol" ali v prevodu "protokol za

prenašanje hiperbesedila". Pod besedo hiperbesedilo štejemo besedilo, slike, glasbo, filme... Hiperbesedilo je besedilo, ki je kodirano s standardom Hypertext Markup Language (HTML). HTML koda se uporablja za kreiranje internetnih strani in povezav, ki so lahko tekstovne ali grafične. HTTP je protokol, ki ima za osnovno nalogo povezati odjemalca (client) s strežnikom (server). HTTP omogoča potrebno lahko in hitro prenašanje hiperbesedila po informacijskem sistemu. Beseda protokol pomeni dogovor, pravila. HTTP protokol tako določa pravila o prenosih, povezavah med strežnikom in stranko.

HTTP je nastal in je v uporabi za potrebe World Wide Web-a, globalnega informacijskega sistema iz leta 1990. Uradni naziv je HTTP/1.0. Načrtovalci so imeli za nalogo ustvariti tak protokol, ki bo omogočal lahko in hitro uporabo informacijskih sistemov, ki se zelo hitro razvijajo in širijo. Hiperbesedilo je še pred časom vsebovalo samo besedilo. Danes pa mora protokol podpirati tudi prenos videa, zvoka, skratka večpredstavnost in lahko pričakujemo, da to še ni konec njegovega razvoja. Združeval naj bi delo protokolov, ki so bili prej in so še vedno v uporabi. Poleg protokolov FTP, GOPHER, FINGER je to eden najbolj razširjenih protokolov. Za njegovo množično uporabo je kriva predvsem njegova vsesplošna uporabnost in kompatibilnost. Prav zaradi tega lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti s pomočjo HTTP-ja komunicirali vsi odjemalci in strežniki. S pomočjo HTTP-ja nam je omogočeno iskanje po internetu, prebiranje, branje in kopiranje. Iščemo, beremo in kopiramo lahko besedila, zvoke, video in vse druge elemente hiperbesedila. Je protokol, ki združuje tudi druge protokole (FTP je samo za kopiranje, GOPHER se uporablja za iskanje, ...) in jih omogoča.

Vir: http://www.e-uspeh.com/podpora/entry/12/28/

2.4.2 TCP in IP

Računalniki v internetu poganjajo veliko različnih operacijskih sistemov,

vendar med seboj komunicirajo z istim omrežnim jezikom, ki se imenuje TCP/IP (Transmission Control Protocol/Internet Protocol). TCP/IP je protokol za prenos podatkov med računalniki v internetu. To je nekakšna programska oprema, ki drži skupaj celotno omrežje.

Kadar se dva računalnika pogovarjata prek interneta lahko TCP/IP zagotovi, da je komunikacija celovita in točna, da nanjo ne vplivajo težave s programsko opremo v omrežju.

TCP/IP je postal standard v internetu, ker ga je bilo preprosto uporabljati, saj je bil njegov opis dostopen vsakomur in je popolnoma neodvisen od strojne opreme.



TCP/IP lahko pripravimo do delovanja na vsaki omrežni strojni opremi in na vseh kablih.

TCP/IP pravzaprav vsebuje dva standarda: TCP in IP. TCP se skoraj vedno uporablja v povezavi s standardom IP, zato ju ponavadi najdemo napisana skupaj, kot TCP/IP. TCP in IP imata različno vlogo pri sporazumevanju dveh računalnikov. IP je metoda za prenos informacij med računalniki, ki delujejo na spodnji ravni. TCP deluje na višji stopnji, opisuje vsebino paketov in poskrbi za njihovo pravilnost ter berljivost.

Internet si lahko predstavljamo kot knjigo. IP so strani v knjigi, TCP pa jezik, v katerem je knjiga napisana. Jezik in strani ne vplivajo na vsebino knjige. Če v knjigi ne bi bilo strani, ne bi mogli vanjo napisati ničesar, in če knjiga ne bi imela jezika, ne bi mogli ugotoviti, kaj piše v njej. Najpomembnejše naloge TCP so: 1. zagotoviti, da se informacije med prenosom prek interneta ne izgubljajo; 2. poskrbeti, da se podatki na poti po omrežju ne spremenijo (po naključju ali namenoma); 3. ponovno prenesti neuspešno prispele podatke; 4. omogočiti nemotene dodate komunikacije, kljub milijonom hkratnih pogovorov med računalniki; 5. razbijati velika sporočila na manjše dele in ponovno te dele sestaviti na njihovem cilju. Najpomembnejše naloge IP so: 1. določiti način pretoka podatkov prek internetne strojne opreme; 2. zagotoviti načine za prepoznavanje vsakega računalnika v internetu, da lahko uporabniki ugotovijo, od kod je informacija prišla oziroma kam gre; 3. ustvariti sistem za razbijanje podatkov na manjše kose pri prehajanju skozi nekatere dele omrežja; 4. zbrati različne protokole višje ravni. Vir: http://www.e-uspeh.com/podpora/entry/12/34/

2.4.3 FTP

FTP (File Transfer Protocol) je poseben protokol, ki spada med protokole

TCP/IP za prenos datotek med računalniki in je ena najstarejših storitev interneta. Protokol nam dovoljuje, da se prijavimo na oddaljeni računalnik s programom

za FTP, prenos datotek, in tako prenašamo podatke s strežnika v naš računalnik (angl. Download) ali v obratni smeri, da pustimo določene podatke, datoteke ali kak drug material v elektronski obliki na internetnem strežniku (angl. Upload). Da lahko izvedemo prenos datotek, se moramo najprej povezati s FTP strežnikom in se na strežniku tudi identificirati oziroma prijaviti. Nekateri strežniki omogočajo anonimno prijavo, nanje se lahko priključi vsak, z drugimi strežniki pa se lahko povežemo le, če imamo ustrezno geslo in uporabniško ime, s katerim se predstavimo strežniku.

Vir: http://www.e-uspeh.com/podpora/entry/12/24/



2.4.4 DNS

Gostiteljski računalniki v internetu imajo svoja imena, npr. proper.com. To ni

del protokola TCP/IP, vendar obstaja splošni način spreminjanja teh imen v naslove IP, ki jih TCP/IP razume. Imenuje se DNS (domain name system, sistem imen področij) in se uporablja na vsakem računalniku v internetu. Zato nam skoraj nikoli ni treba vedeti naslova IP računalnika, s katerim se želimo povezati. Ko računalnik želi povezati ime računalnika B z njegovim naslovom IP, postavi zahtevek krajevnemu glavnemu strežniku DNS. Ta ima v svoji pretvorbeni tabeli zapisano eno samo stopnjo področij (če bi imel vse, bi imela podatkovna baza več milijonov zapisov), vendar glavni strežniki DNS znajo vprašanje predati tistim strežnikom, ki imajo podatke o področjih za več kot le eno stopnjo. Če na primer računalnik A želi vedeti naslov IP za kaj.nekaj.org, postavi ustrezni zahtevek glavnemu strežniku DNS. Ta ne ve naslova IP, ve pa, kje se nahaja strežnik, ki pozna naslove za vse računalnike, katerih ime se končuje na nekaj.org. Glavni strežnik preda zahtevo temu strežniku, ta pa računalniku A pošlje polni naslov IP. Vir: http://www.e-uspeh.com/podpora/entry/12/31/, http://www.streznik-101.net/kaj_je_dns/

2.4.5 Domena

Domena je spletni naslov na internetu, na katerem lahko obiskovalci najdejo

spletne strani. Ta naslov ima obliko www.domena.si, srečamo pa jo tudi v e-naslovu za elektronsko pošto, ki ima obliko [email protected].

V vsebinskem smislu domena ponazarja ime vsebinskega področja na nekem računalniku, ki deluje kot strežnik elektronske pošte, pogosto pa gre tudi za spletni strežnik, kamor lahko postavimo lastne spletne strani. Domena ima običajno določen pomen – lahko npr. opisuje lastnika domene (podjetje, ustanova, posameznik) ali pa vsebino, ki se nahaja na njenem spletnem prostoru (storitev, blagovna znamka, ...).

Na koncu vsake domene je končnica (npr. .com, .net, .si, …), ki jo imenujemo tudi vrhnja internet domena (angl. Top-Level Domain). Vrhnja internet domena je lahko vezana na geografsko področje, na državo. Taka domena je v obliki standardne dvočrkovne oznake, ki je določena z ISO standardom. Za Slovenijo je vrhnja internet domena določena z dvočrkovno oznako .si.

Registracija domene pod .si poteka v dveh korakih. Prvi korak je administrativni postopek, v katerem prosilec pridobi enolično ime oblike domena.si. Da bi domeno lahko uporabljali na internetu, je potrebno zanjo postaviti še primarni in sekundarni DNS strežnik. To je drugi korak in ga imenujemo aktiviranje domene. ARNES ne registrira domen pod drugimi splošnimi vrhnjimi domenami, npr. domena.com, domena.org, domena.info, … Več informacij o registraciji pod t.i. splošnimi vrhnjimi domenami kakor tudi nekaterimi nacionalnimi vrhnjimi domenami lahko najdemo pri ICANN pooblaščenih registratorjih. Splošne vrhnje internetne domene, ki niso vezane na državo izvora: .com (Commercial Organizations) ─ komercialne organizacije, .edu (Educational Institutions) ─ Izobraževalne ustanove, .gov (Government Organizations) ─ vladne organizacije, .org (Nonprofit Organizations) ─ neprofitne organizacije,



.net (Internet Acess Providers and Network Backbone Systems) ─ ponudniki internetskih storitev in upravljavci glavnega omrežja, .mil (Military Organizations) ─ vojaške organizacije, .aero (Airlines, Airports) ─ za strani letalskih družb, .coop (business cooperatives such as credit unions) ─ strani različnih organizacij, ki sodelujejo med seboj, .museum (Museums worldwide) ─ za muzeje po svetu, .name ─ za posameznike, osebne spletne strani, .pro ─ za strokovnjake različnih strok, npr. pravniki, zdravniki, ..., .biz ─ za strani podjetij - alternativa domeni .com, .info ─ splošna domena za katerikoli namen. Vir:http://www.spletno-gostovanje.com/kaj-je-domena.php, www.humerca.com/phpBB/viewtopic.php?t=1001&start=0&postdays=0&postorder=asc

2.4.6 URL

Vsako spletno mesto (angl. Site ali tudi Web Site) ima svoj spletni naslov, ki

mu pravimo tudi URL (Uniform Resource Locator). Začne se s kratico http:// (http – angl. HyperText Transport Protocol). Kratica določa vrsto uporabljenega protokola in pove programu, brskalniku, s katerim pregledujemo spletne strani, da se želimo povezati s spletnim dokumentom. Tej kratici sledita dve poševnici, nato pa domena gostitelja, ki se konča s pripadajočo vrhnjo internet domeno (npr. .com). Temu sledi poševnica in oznaka poti do imenika na strežniku, kjer se nahaja iskani spletni dokument.

Vir: http://www2.arnes.si/~sspmkotn/edus/internet/osnovni%20pojmi.htm

2.4.7 Elektronska pošta

Elektronska pošta je eden najosnovnejših načinov uporabe interneta. Omogoča prenos sporočil med uporabniki. V ta namen je bil izdelan skupek protokolov, ki skupaj tvorijo MTS ─ Mail Transter System (sistem za prenos pošte), internet uporablja kot sredstvo za prenos podatkov. Pogoj za uporabo elektronske pošte je poleg dostopa do interneta poštni predal, ki nosi njegov naslov.

Elektronska pošta je najbolj priljubljen način komuniciranja na internetu, ki že izpodriva navadno papirnato pošto, predvsem na univerzah, v šolah in podjetjih. Elektronska pošta je osnovna zmogljivost interneta, hkrati ena najuporabnejših. Vsak posameznik, ki je povezan z internetom, ima lahko svoj poštni naslov (elektronski naslov oziroma e-mail). Če želimo nekomu poslati elektronsko pošto, moramo poznati njegov naslov in vtipkamo vsebino. Obstaja množica odjemalnih programov za različne računalniške sisteme. Ker je elektronska pošta priljubljena, postajajo ti programi čedalje močnejši in preprostejši. Elektronska pošta ni primerna le za poslovno rabo, ampak je tudi imeniten način za ohranjanje stikov s prijatelji, ki živijo dlje kot seže krajevni telefonski klic. Tisoč ljudem je pomagala, da so ostali povezani s prijatelji tudi po tem, ko so se preselili. Ta tip pošte je zelo primeren za krajša in pomembna sporočila.



Prednosti elektronske pošte: 1. Takojšnja dostava: Znotraj istega omrežja e-pošta potuje do naslovnika navadno le nekaj sekund. Čas, potreben za prenos e-pošte v oddaljene kraje, je različen, toda sporočila ponavadi prepotujejo tisoče kilometrov v manj kot minuti. 2. Preprosta organizacija: Sporočila lahko shranjujemo v datoteke (kot pismo v kuverto pri navadni pošti). Prednost datotek je, da lahko hitro najdemo staro sporočilo in v tem sporočilu posamezne besede, ki nas zanimajo. 3. Skupinska pisma: Sporočilo lahko napišemo samo enkrat, nato pa ga pošljemo različnim ljudem, ne da bi ga znova in znova tipkali (ali ga, kakor pri papirnatih pismih, fotokopirali). Spreminjajoči se obraz komunikacij: Kljub vsem prednostim tovrstna pošta postavlja na glavo celoten način komuniciranja med ljudmi. Precej lažje je poslati sporočilo, dolgo tri vrstice, prek interneta kot napisati pisemce, opremiti ovojnico z naslovom in plačati poštnino. Elektronska pošta ima veliko prednosti in slabosti, vendar vse bolj izpodriva navadno (papirnato) pošto. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/E-mail, http://sl.wikipedia.org/wiki/E-mail

2.5 Prihodnost interneta

Internet je relativno mlad, saj se je njegov največji razvoj začel šele pred

dobrimi desetimi leti, ko je začel postajati priljubljen med navadnimi uporabniki. Prvotne težave so ga pestile zaradi premajhne propustnosti linij, po katerih so se pretakali podatki, in zaradi pomanjkanja uporabnih vsebin, dragih povezav in ostalih stroškov. Danes za relativno malo denarja dobimo dovolj za vse potrebe povprečnega in bolj zahtevnega uporabnika. Ogromno je spletnih strani, med katerimi je le peščica uporabnih, vse druge so balast svetovnega spleta. Spletno trgovanje ni zaživelo zaradi številnih zlorab številk kreditnih kartic, poleg tega je veliko težav povzročala počasnost povezav, ki je hkrati onemogočala multimedijsko pestrost spletnih strani, ki so ostale na precej preprosti ravni. Ena od rešitev je hitr širokopasovni dostop do interneta in s tem uporaba pestrejših vsebin. Ta je cenovno in fizično dostopen le peščici uporabnikov. Prihodnost interneta ni zgolj v svetovnem spletu, ki je del njegovega razvoja. Medmrežne povezave postajajo del tudi drugih naprav, ne le osebnih računalnikov. Eden od prvih poskusov je bil WAP v mobilnih telefonih, kjer so bile težave z skromnimi vsebinami in hitrostjo. Že naslednje generacije mobilne telefonije, sedaj GPRS in UMTS, omogočajo večjo uporabo interneta prek brezžičnih povezav, poleg tega naj bi bila prek omrežnih povezav povezana tudi večina gospodinjskih naprav. Večje hitrosti bodo omogočale prenose večjih količin podatkov, kar bo pomenilo tudi bolj sofisticirane in preciznejše želje posameznika po interesni zadevi.

Internet bo v prihodnosti lahko zelo revolucionaren in bo resno prodrl v pore družbe. Velika pričakovanja so v finančnem sektorju, saj velika večina bank že ponuja storitve prek svetovnega spleta in prek brezžičnih naprav. Toda uporabnikov je razmeroma malo, saj bankam še ni uspelo najti prave poti, kako prepričati stranke, da bi vse transakcije opravile prek interneta.

Večji delež naj bi si odrezala zabavna industrija, saj je moč večino zabavnih vsebin digitalizirati. Trenutna težava so majhne hitrosti povezave. Te onemogočajo



prenos slike, še posebej take z visoko resolucijo. Druga težava, s katero se ubada industrija zabave, pa je, kako prodajati vsebine oziroma kako na ta način nasploh veliko zaslužiti.

Internet naj bi v prihodnosti prispeval veliko novosti tudi v zdravstvu, toda tu gre najpogosteje za institucionalne ovire, saj sta pri tem pomembni stroka in tudi država. Druga bi morala postati koordinator izvedbe takšnih projektov. Online zdravniki bi bili dobrodošla pomoč predvsem pacientom v oddaljenih krajih in drugim, ki potrebujejo samo kakšen nasvet. Takšni zdravniki bi lahko na podlagi opisa simptomov postavljali diagnoze. Naprave, potrebne za preživetje kroničnih bolnikov bi lahko prek interneta sproti obveščale zdravnika o stanju pacienta. Nekatere od teh stvari že potekajo, a tu je vedno problem financiranja projektov in realizacija v praksi.

Elektronske trgovine so si od interneta veliko obetale, uspelo pa jih je bolj malo. Še vedno velja, da je s prodajo prek spleta precej manj stroškov kot pri klasični prodaji, a zaenkrat potencialni kupci na splošno ne zaupajo dovolj v varnostne sisteme. Glavna prednost klasičnih trgovin je videnje želenega blaga v treh dimenzijah in otipanje blaga, česar nam internet ne omogoča.

Novost interneta je izobraževanje prek interneta, ki so se ga lotile tudi nekatere uglednejše univerze. Toda za zdaj komunikacija poteka še precej na brezosebni ravni, kar študentom in profesorjem povzroča veliko preglavic. Bolj kot v izobraževanje so oči uprte v tako imenovano elektronsko državo. Večina zahodnih držav in tudi Slovenija ima vizije in programe, kako naj bi potekala elektronska komunikacija med državo in njenimi državljani, ki bi se s tem rešili bremena birokracije. Vse pa je bolj na papirju kot v splošni uporabi, ker so pač te zadeve povezane z ogromnimi stroški. Toda večina držav je glede tega precej optimistična.



3. POTEK IN METODOLOGIJA DELA

3.1 Izdelava koncepta Prenove spletne strani smo se lotili celovito in najprej določili kaj želimo od osnovne ideje prek vsebinskega in oblikovnega koncepta do končne izvedbe. Osnovni koraki pri nastajanju spletne strani so bili:

• določili smo namen internetne strani oziroma kaj naj bi predstavljala; • kaj so primarni cilji našega podjetja na internetu; • kakšna je strategija za doseganje teh ciljev; • določili smo ciljne skupin, ki jim je stran namenjena; • določili vsebine in funkcionalnosti, ki jih na internetu ponudimo posameznim

ciljnim skupinam; • določili organizacijo in arhitekturo predstavitve; • pripravili materiale; • se dogovorili za oblikovni in tekstovni zasnovi; • izvedli računalniško predstavitev in vključitev v internet.

Po zaključku izdelave spletne strani sta najpomembnejša: predstavitev in promoviranje spletnega naslova ter redno vzdrževanje in dopolnjevanje strani.

3.2 Izbor vsebin, informacij in storitev

V podjetju smo napravili analizo o izboru vsebin, ki bodo predstavljene na spletni strani. Odločili smo se, da mora biti spletna stran vizualno dovršena in všečna. Vsak izdelek, predstavljamo z vsemi barvami, velikostnimi številkami, s sestavo materiala in ceno. Na prvi strani bodo vedno predstavljeni izdelki, ki so aktualni za določen čas v letu (primer: jesen, zima – izdelki iz krzna, pomlad poletje – izdelki, ki so primerni za toplejše dni). Na tak način kupca pritegnemo že s prvo stranjo, nato si ogleda še ostale izdelke.

Poleg osnovnih informacij o podjetju Dal smo dodali še stran z navodili, kako naročiti izdelek, kaj narediti v primeru reklamacije in kako je z varovanjem podatkov.

3.3. Določitev strukture spletnih strani

Strukturo spletnih strani Dal smo si zamislili po zgledu struktur elektronskih trgovin s čevlji, ki se uporabljajo na internetu.

Zasnova spletnih strani temelji na porazdelitvi vsebinskih celot. Spletne strani s skupnimi značilnostmi uredimo v skupine tako, da lahko vsaki priredimo predstavnika, ki ga poimenujemo skelet. Skelet določa "okvir" spletne strani, vanj, glede na opravljeno porazdelitev in vsebinsko odvisnost vstavljamo vsebinske celote. Razložimo osnovne značilnosti grafične podobe skeleta spletnih strani. Razdeliti



vsebine na soodvisne vsebinske celote ni enostavno opravilo. Pojm vsebinske celote je relativna kategorija. Odvisnosti med vsebinskimi celotami je običajno veliko več, kot je vsebinskih celot. Tako se pogosto znajdemo v položaju, ko je treba poenostaviti (reducirati) vsebinske povezave med vsebinskimi celotami, na škodo celovitosti zapisa. Na vprašanje, koliko vsebine vnesti na posamezno spletno stran, ni enoznačnega odgovora. Vendar je za zasnovo spletnih strani odgovor nujno potreben. Veliko vsebinskih celot na spletnih straneh ali kar celoten dokument pogojuje drugačno zasnovo kot posamezna, dokaj elementarna vsebina na spletnih straneh.

Spletne strani omogočajo povezovanje vsebinskih celot glede na vsebinske odvisnosti. Porazdelitev vsebinskih celot na spletnih straneh je določena vnaprej. Tako lahko spletna stran obsega le en stavek, odstavek, poglavje ali celoten dokument. Spletna stran, s katere so dostopne (ne nujno neposredno) vse strani spleta, je naslovnica (home page) spleta. Naslovnica, tudi vsaka spletna stran spleta ima enoličen spletni naslov, izvorno poimenovan Universal Resource Identifier (URI). Uvodna stran je prva stran, ki jo naš obiskovalec vidi, ko nas obišče na spletu. Takoj na prvi strani moramo obiskovalca prepričati, da na strani ostane. Vzbuditi mu moramo zanimanje, da nadaljuje svoj ogled. Povedati mu je potrebno, kaj lahko storimo zanj in kaj bo pridobil. Seveda je odvisno od tega, ali je ciljni obiskovalec ali le naključni gost. Uvodna stran naj ne bi bila preprosto stran samo z našim logotipom in napisom Dal. Ali bi s takšno stranjo vzbudili v obiskovalcu željo, da si ogleda naše vsebine? Absolutno ne! Osredotočeni moramo biti na naše potencialne uporabnike. Že na uvodni strani moramo obiskovalca voditi do strani, kjer bo našel, kar ga zanima.

Na zadnjih straneh je potrebno na obiskovalca narediti dober vtis in ga prepričati, da se bo še vrnil. Težava je v tem, da je zaključna stran lahko katera koli podstran, zato moramo na vseh straneh vzbujati željo po vrnitvi.



4. PROGRAMSKA OPREMA

4.1 Predvideni programski jeziki

4.1.1 HTML – statične strani

HTML je jezik, ki se uporablja za pisanje spletnih strani. Jezik je sestavljen iz nabora posebnih oznak, ki so neodvisne od platforme. HTML je razvil Tim Berners - Lee iz Evropskega laboratorija fizike delcev v Ženevi (CERN). Avtor prve različice jezika HTML, Tim Berners-Lee, je oblikoval enostaven označevalni jezik. Za osnovo mu je služil jezik SGML (Standard Generalized Markup Language), s katerim je možno opisati poljubni označevalni jezik.

Značilnost jezika HTML je enostavnost. Ker je jezik HTML zasnovan tekstovno, z minimalnim številom oznak, se ga lahko vsakdo hitro nauči in s poljubnim urejevalnikom besedila napiše lastni dokument. Tako so naenkrat vsi začeli objavljati lastne HTML dokumente in splet se je razcvetel. Z rastjo spleta so naraščale potrebe po dodatnih oznakah v jeziku HTML. Ker Tim Berners - Lee ni bil pripravljen prevzeti nadaljnega razvoja jezika HTML, so to storili proizvajalci pregledovalnikov. Časi HTML-ja 1.0 so že davno mimo. Zdaj je HTML v različici 4.0, na voljo pa je tudi ogromno dodatkov in izboljšav. Z izdajo novih različic pregledovalnikov so proizvajalci dodajali nove oznake in jezik se še vedno razvija v drugih različicah, kot so XHTML, DHTML, VML … , skupaj s spletnimi brskalniki. HTML dokument je tako imenovani ASCII dokument, ki ga oblikujemo s tekstualnimi urejevalniki, kot sta Notepad (beležnica) v Windows okolju ali včasih z Edit v DOS-u. Z razmahom svetovnega spleta so se pojavili tudi HTML urejevalniki, ki nam omogočajo, da v WYSIWYG (What You See Is What You Get) načinu oblikujemo HTML dokumente.

Osnovne sestavine HTML dokumentov (spletnih strani) so elementi, kot so glava dokumenta, tabela, odstavek, seznam itd. Z oznakami HTML jezika pregledovalnikom spletnih strani povemo, kako naj prikažejo posamezne elemente. Za pisanje oznak veljajo nekatera preprosta pravila: - oznaka je vedno zaprta med znakoma za večji in manjši ─ <oznaka>; - oznaka velja od mesta klica do mesta preklica, za preklic oznake pred oznako postavimo poševnico / ─ (<H1> ...........</H1>); - nekatere oznake in elementi lahko vsebujejo tudi različne pomenske atribute - <P ALIGN=Center>...................</P>; - oznake niso občutljive na velike ali male črke - <TITLE> = <title> = <TiTlE>. Nekaterih oznak nekateri pregledovalniki ne prepoznajo, zato jih takrat enostavno ignorirajo.

Standard HTML je osnovan zelo neprilagodljivo, saj je bil ustvarjen z namenom predstaviti vsebino, brez razlage o pomenu vsebine. Jezik HTML predstavlja podatke na nestrukturiran način, zato je za obdelavo podatkov potreben precejšen napor (procesiranje). Primeren je kvečjemu za uporabo z nezahtevnimi aplikacijami, kjer obdelamo le nekaj podatkov, ni pa primeren za prenos in obdelavo velike količine podatkov.

Jezik HTML je ustrezen format za kratke dokumente, saj vsebuje vse potrebne oznake (naslov, odstavek, seznam …), za predstavitev kratkih člankov, poročil, seznamov, ni pa ustrezen format za zapis in izmenjavo strukturiranih vsebin. HTML je narejen tako, da se ga je enostavno naučiti, saj so oznake in njihov pomen določene že vnaprej.



Vir: http://anton.7.forumer.com/a/statine-in-dinamine-spletne-strani_post32.html

4.1.2 PHP – dinamične strani

PHP (Hypertext Preprocessor) je zelo popularen skriptni programski jezik, ki spletnim razvijalcem omogoča hitro ustvarjanje dinamičnih spletnih aplikacij in ga vključimo v opisni jezik HTML. To nam omogoči izdelavo dinamičnih spletnih strani, te so osnova za široko paleto storitev, ki jih danes najdemo na spletu. PHP je nekakšen naravni izbor za pripravo dinamičnih spletnih strani, ki jih streže spletni strežnik Apache.

Danes že skoraj vsakdo pozna svetovni splet in stvari, ki se jih tam dobi. Dinamična vsebina strani, dostop do zbirk podatkov in druge podobne stvari so bile za ''navadne smrtnike'' včasih le nekaj oddaljenega. Danes je stvar precej drugačna. Na platformah Unix ima strežnik Apache podporo za jezik Perl in več različic jezika PHP (Apache in PHP lahko uporabljamo tudi na platformah Windows), Microsoft pa je razvil ActiveX in ASP. Kaj je PHP? Strokovnjaki pravijo, da je PHP HTML-embedded scripting language. Se pravi PHP skriptni jezik, ki je vključen v opisni HTML jezik. Vse skupaj se odvija v spletnem strežniku. Nekdo "prideska" na našo spletno stran, spletni strežnik zaradi končnice datoteke (.php ali .php3) zažene interni tolmač PHP, ki to stran obdela in kot rezultat opisni jezik vrne HTML-ju, ki ga zna prikazati skoraj vsak spletni brskalnik. Koda PHP se izvaja na spletnem strežniku in ne na odjemalčevem brkljalniku. To pomeni, da odjemalčev brkljalnik ne ve, da je uporabljen PHP. PHP-jev predprocesor izvaja vso kodo med: <?php in ?>

PHP je podoben ASP na Microsoftovih spletnih strežnikih. Oba jezika pišemo v obstoječe strani HTML, ki jih strežnik obdela, preden jih pošlje uporabniku. Spletni strežnik za začetek kode PHP uporablja znak. Vse kar je med oznakami za začetek in konec, se šteje za kodo PHP, ki jo obdela naš strežnik.

Danes imamo na voljo že različico PHP 4.0.0, ki je v marsičem boljša od različic 3.x, saj podpira tudi seje (sessions), ki jih doslej ni bilo. Na ta način nam je olajšano pisanje spletne trgovine in podobnih namenskih programov. Glede na hitrost izvajanja je PHP4 vsaj 50 % hitrejši od njegovega predhodnika. Za različico, ki deluje kot dodatni modul spletnega strežnika Apache, pa je na voljo tudi Zend Optimizer (http://www.zend.com), ki omogoča še hitrejše izvajanje kode. Prednosti PHP-ja: PHP je poln programski jezik. Podpira dostop do različnih tipov podatkovnih baz. Podpira storitve kot so IMAP, POP3, NMTP in HTTP. Lahko se izvaja na različnih platformah (Linux, FreeBSD, Windows, ...). PHP se lahko konfigurira tako, da teče v CGI izvedljivem načinu. Lahko se inštalira kot modul za Apache ali pa razširitev ISAPI. Zato deluje PHP skoraj z vsemi spletnimi strežniki, od Apacheja na Linuxu do IIS na Windows NT. Vir: http://www.e-uspeh.com/podpora/entry/12/43/



4.3 Orodja za izgradnjo spletnih strani

4.3.1 Macromedia Dreamweaver MX

Je predstavnik nove generacije spletnih orodij. Program Dreamweaver je produkt podjetja Macromedia, ki izdeluje orodja za razvoj spletnih strani. Poleg ostalih orodij vsebuje spletni urejevalnik Dreamweaver MX, spletni slikarski program Fireworks MX in razvojno okolje ter strežnik za spletne programe CoIdFusion MX. Skupni imenovalec družine izdelkov MX je združitev oblikovalskih in razvojnih orodij za izdelavo spletnih programov, kar je naslednja smer razvoja spletnih vsebin. Kot pravo orodje tega tipa se lahko pohvali s podporo za širok nabor standardov, kot so HTML, XHTML, ASP, ASP,NET, JSP in PHP. Paket vsebuje vnaprej pripravljene predloge, kodo za spletne programe ter interaktivne spletne strani, ki močno poenostavijo razvoj rešitev. Ključno orodje za razvoj rešitev je Dreamweaver MX, ki je več, kot le urejevalnik.

Dreamweaver je začel svojo pot kot eden izmed vizualnih urejevalnikov spletnih strani. Po tretji večji prenovi je postal dovolj zmogljiv, da je postal najbolj priljubljeno »orožje« oblikovalcev spletnih strani. Macromedia je kmalu ponudila še izboljšano različico UltraDev, ki je bila dopolnjena s pripomočki za programerje dinamičnih spletišč. Tudi ta je bila v javnosti dobro sprejeta in četrti rod, Dreameawer MX, je enoten izdelek za oblikovalce, programerje in arhitekte spletišč.

Med paletami so številne novosti, precej izboljšane pa so tudi stare, kot na primer paleta za urejanje slogov CSS (Cascading Style Sheet). Ta zdaj vizualno loči sloge, določene v zunanji datoteki, od tistih, ki so določeni v samem dokumentu. Urejevalnik slogov, s katerim preprosto pregledujemo in spreminjamo vse nastavitve sloga, pozna številna nova določila, med njimi tudi precej določil iz standarda CSS 2.

Urejevalnik spletnih strani za prikaz spletnih strani uporablja lastno rešitev, ki je v prejšnji različici Dreamweaverja delovala izstopajoče (še posebej v Oknih), saj je bila privzeta pisava izbrana nenavadno. Upodobitev spletnih strani v novem Dreamweaverju je bolj podobna dejanski spletni strani, seveda pa je mogoče videti še kup simbolov, ki vizualno označujejo posebne prvine spletne strani. Ena izmed palet nosi cel kup koščkov pripravljene kode v HTML ali skriptnem jeziku, s katerim lahko hitro in učinkovito dosežemo določeno funkcionalnost. Dreamweaver ohranja tudi dodajanje »obnašanj« (behaviours), kot so: predvajanje zvoka, prikaz priročnega menuja, dinamična zamenjava slik … Zaradi zelo velike priljubljenosti orodja je zelo živahna tudi spletna skupnost, povezana z Dreamveawerjem, ki jo Macromedia podpira s posebnim spletiščem. Dreamwever MX pa se zna povezati z njim s posebnim orodjem, Extensions Manager, tako da lahko dinamično dodajamo nova vedenja, izseke kode, palete in celo programske razširitve. Dreamweaver MX podpira veliko število spletnih tehnologij. O tem priča pogovorno okno za nov dokument, ki nam lahko ponudi vnaprej pripravljene predloge za različne vrste spletnih strani. Že ob namestitvi jih je na voljo cel kup, dodajamo pa lahko tudi nove. Nabor različnih tehnologij je zares impresiven: ColdFusion, ASP, ASP.net, JSP in PHP.

Urejevalnik kode ponuja vrsto dobrot. Za vse podprte tehnologije je na voljo barvno označevanje skladnje. Pri vnosu oznak HTML, CFML (ColdFusion) in ASP.net nam pomaga seznam za samodejno dopolnjevanje kode, v katerem hitro najdemo želeni atribut, ga nastavimo na izbrano vrednost. Poleg tega je na voljo tudi urejevalnik v posebnem oknu, v katerem so zbrana vsa določila oznake in celo sprotna pomoč zanjo. Tako kot na vizualni del urejevalnika lahko tudi v del s kodo, z nekaj kliki miške dodamo izseke delujoče kode in različna »obnašanja«. Med drugim



tudi povezljivost z viri podatkov in njihov prikaz v poljubni obliki, skupaj z orodji za brskanje po zapisih ter njihovo urejanje, dodajanje in odstranjevanje.

Samodejno dopolnjevanje kode je sicer nadvse uporabno, vendar nekoliko neizpiljeno, saj nam pri vnosu vrednosti atributa ponudi brskalnik, ki vedno prikliče pogovorno okno za izbiro datoteke, čeprav je na primer atribut, ki ga določamo, povezan z določeno barvo.

Predloge so na voljo za posamezne strani in tudi za celotno spletišče. V teh predlogah lahko določamo območja, ki se na spletni strani prikažejo le ob določenih pogojih. Za prikaz podatkov iz zbirk podatkov je neprecenljivo območje, ki se lahko poljubno mnogokrat ponovi, na primer za vse zapise trenutne »strani« podatkov. Dreamweaver MX je zelo učinkovito orodje za arhitekte celotnih spletišč. Seveda je najprimernejši za spletne rešitve, ki jih nadzira strežnik ColdFusion MX. Če se odločimo zanj, se bo Dreamweaver pokazal v najlepši luči. Podpira tudi najnovejše posebne oznake CFML. Posebna paleta omogoča vpogled v gradnike. V Dreamweaverju lahko celo lovimo hrošče, ki se prikažejo v strežniku.

Zelo dobra je tudi podpora spletnim stranem ASP.net. Dreamweaver omogoča preprosto vstavljanje gradnikov DataSet, DataGrid in DataList. Podpira oznake za vmesnike WebForms, ki jih prepozna tudi urejevalnik oznak. Poleg tega Macromedia dodaja nekatere lastne oznake za strani ASP.net, ki omogočajo hitrejši razvoj in čistejšo kodo.

Izmed vseh tehnologij je najmanj obširna vključitev podpore PHP, ki jo pohvalijo mnogi. Dreamweaver pozna pripomočke za hitro določanje funkcij, ki se izvedejo na strani strežnika, podpira pa tudi barvno označevanje in samodejno dopolnjevanje kode v PHP. Pravi predhodnik Dreamveaverja MX je pravzaprav Macromediino programersko orodje UltraDev. Dreamweaver ostaja najboljše orodje tudi za oblikovalce spletnih strani. Omogoča delo s sloji in okviri. Končni rezultat lahko prilagodi manj zmogljivim spletnim brskalnikom. Celotno spletno stran lahko preveri in opozori na težave z združljivostjo s spletnimi standardi ali starejšimi brskalniki. V celoto je zelo dobro vpet še en člen družine MX, urejevalnik spletne grafike Fireworks MX. Vir: http://www.infomediji.si/s.nsf/vse/72DD1F0BB4F8360FC1256BE500751376

4.3.2 Adobe Photoshop 7

To je program, ki ga v različnih oblikah uporabljajo vsi profesionalni oblikovalci, fotografi in številni drugi, ki imajo opraviti z digitalno fotografijo in slikami. Photoshop se je v zadnjih letih uveljavil kot vodilni programski paket, ki izstopa po velikem številu funkcij in možnosti ter po stabilnosti in hitrosti delovanja pri obdelavi še tako velikega gradiva. Uspešno je preživel prihod interneta in svetovnega spleta, v katerem je našel nove uporabnike, zlasti med oblikovalci spletnih strani. Čeprav tu najdemo številne programe, specializirane za posamezne vrste obdelav in uporabe, je Photoshop navadno še vedno korak pred drugimi. To je zato, ker moštvo, ki stoji za projektom, nenehno razvija izboljšave, posodobitve in dodaja nove funkcije. Pregled vsebine Photoshop je namreč končno dobil modul, ki omogoča, da si pred nalaganjem slik ogledamo vsebino imenika, pomanjšane vnaprejšnje oglede slik in njihove



značilnosti. Taka orodja ima večina tekmecev že vrsto let, pri Photoshopu pa smo si morali pomagati z zunanjimi orodji. K sreči je Adobe domačo nalogo opravil zelo dobro. Poleg pomanjšane slike namreč lahko v brskalniku vidimo tudi tehnične podatke o sliki, od ločljivosti, barvne globine do bolj specifičnih informacij, kot so avtorska zaščita, informacije Exif (iz digitalnih fotoaparatov) in še marsikaj drugega. Slike lahko vrtimo, razvrstimo v skupine (recimo dokončne, delovne …) in jih nato razvrščamo po nekem podatku, tako da hitro opazimo podobne, recimo najnujnejše za obdelavo. Škoda je le, da v pregledovalniku ne moremo spreminjati informacij o sliki (razen imena), temveč to lahko opravimo šele po tem, ko sliko dejansko naložimo (v podmenuju File Info). Vsekakor bi se dalo narediti še več, toda File Browser vseeno koristi.

Najpomembnejše orodje je Healing brush (v dobesednem prevodu zdravilni čopič), ki je lahko zelo dragocen pri retuširanju fotografij in popravljanju napak. Deluje podobno kot čopič za kloniranje delov slike, s pomembno razliko, da zdaj zna ohraniti sence, svetlobo in vzorec površine, na katero lepimo vzorce od drugod. To je še posebej koristno tedaj, ko retuširamo fotografije, na primer popravljamo gube na človeškem obrazu. Doslej je bilo to precej težje opraviti in je bilo časovno brez dvoma znatno bolj potratno. Sorodno orodje je »obliž«, ki deluje s slikovnimi izbori. Postopek je tak: z izbranim orodjem (čarobna palica, prostoročno izbiranje, okvir …) označimo nov izbor na »zdravem« delu slike in ga prenesemo na podobno zasnovan, a pokvarjeni del slike. Photoshop naredi vse drugo sam, do konca in to zelo dobro, brez vidnih anomalij.

Kljub temu da so pri Adobu vselej govorili drugače, Photoshop ni bil nikoli prav posebej dober program za prostoročno slikanje. Res, da z njim ne moremo narediti le redko česa, kar bi lahko s tekmeci, toda vprašanje je, kako. Vendar so tudi temu želeli narediti konec. Photoshop 7.0 prinaša nove čopiče in orodja, ki simulirajo tradicionalna klasična risarska orodja. Tako so zagotovili funkcionalnost, ki smo jo že pred mnogimi leti našli v glavnem namenskem programu, Fractal Painterju. Z natančnimi nastavitvami čopičev je mogoče zelo učinkovito določiti učinke pri slikanju.

Naredili so nov generator vzorcev ter izboljšali orodja Liquify in FreeForm Transfer, ki skrbijo predvsem za doseganje zanimivih učinkov. Vse skupaj je preseljeno na menu za filtre. Nova funkcija Auto Color izboljšuje videz fotografij z analizo barv v osvetlitvah, sencah in vmesnih barvnih nivojih, pri čemer skuša nevtralizirati napake in izboljšati videz. Orodje je napredek v primerjavi z dosedanjimi orodji Auto Levels in Auto Contrast, ki včasih le preveč vplivata na barvno podobo in dinamični razpon fotografije.

Photoshop že v nekaj različicah nadgrajujejo s podporo spletni grafiki. Kljub temu Adobe novi različici prilaga pomožni program ImageReady 7.0. Ta skrbi za optimizacijo spletne grafike, izdelavo manjših animacij (predvsem vrtljivih napisov rollovers, razrezov …).

Laže kakor doslej je narediti prosojne slike in sicer tako, da odstranimo eno ali več barv. Prosojnice so lahko tudi rastrirane, tako da dosežemo učinke le delne prosojnosti, kar je bilo doslej težko narediti. Nova različica orodja za mehčanje robov omogoča prikaz bolj ostrih besedil z majhnimi črkami v spletnih napisih. Poleg tega znata Photoshop in ImageReady vektorskim delom in besedilom določiti večjo prioriteto pri optimizaciji in s tem boljšo končno kakovost pri majhnih velikostih datotek.

Pomemben je tudi nov datotečni zapis XMP (temelji na XML), ki poleg slike shranjuje metapodatke, torej tiste, ki lahko drugim uporabnikom in tudi programom, povejo marsikaj o sliki, kar ni samo po sebi očitno in je težko izluščiti. Photoshop odgovarja tudi na vse bolj priljubljeno mobilno računalništvo, saj lahko odslej slike shranjuje tudi v zapisu WBMP, prijaznem do mobilnih naprav. Slike, posnete v zapisu Photoshop PDF, lahko odslej zaščitimo tudi z geslom, ki med drugim



preprečuje tiskanje in kopiranje vsebine. To je kakor nalašč za takrat, ko želimo gradivo poslati samo v avtorizacijo. Izboljšani Picture Package omogoča bolj učinkovit izkoristek prostora na papirju, ko tiskamo več fotografij.To je koristno zlasti pri dragem tisku. Res je, da nimamo preveč nadzora nad tem, kako se to dogaja. Slike lahko opremimo s podnapisi, vendar ne moremo določiti, kje bodo. Photoshop je končno dobil svoj črkovalnik, seveda pa ta podpira le angleščino in še nekaj pomembnejših jezikov. Vir: http://www.infomediji.si/s.nsf/vse/9765A68CC5609EC9C1256BC700755D76

4.1.2 Macromedia Flash

Flash je tehnologija proizvajalca Macromedia, ki se uporablja za izdelavo zahtevnejših iger, animacij, mobilnih vsebin, oglasnih pasic in predstavitev z ekrani. Vsebuje tudi veliko elementov, ki jih lahko uporabimo pri izdelavi spletne izobraževalne programske opreme ter CD autoringa. Podjetje Macromedia je tehnologijo, s tem imenom, prvič uvedlo ob koncu leta 1996. Po navdušenju med oblikovalci je sledilo veliko popravkov in novih različic, ki so skušale narediti Flash boljši in lažji za uporabo. In uspelo jim je. Najnovejša različica MX 2004 omogoča mnogo več kot kdaj prej in je narejena zelo intuitivno.

Flash je zelo primeren za izdelavo internet aplikacij, ker so njegove datoteke izredno majhne. Omogoča skoraj brezmejno izražanje v vektorski in bitni grafiki ter neprimerno več kreativnosti kot običajni HTML. Vektorska grafika zavzame veliko manj prostora kot bitmap grafika in sicer zato, ker je predstavljena z matematičnimi formulami namesto z velikimi podatkovnimi skupki. Bitmap grafika je večja, ker je vsak posamezni pixel na sliki predstavljen s svojimi podatki, ki ga predstavljajo. Če hočemo izdelati aplikacijo v Flashu, izdelamo slike s Flash risarskim orodjem in jih vnesemo v Flash dokument. Nato pa določimo, kako in kdaj želimo predstaviti vnesene elemente. Flash dokument ima štiri glavne dele:

- Stage (oder) je tam, kjer se slike, video in gumbi prikažejo med izgradnjo same aplikacije.

- The Timeline (čas) je prostor, kjer Flashu povemo kdaj in kje želimo, da se prikažejo slike in drugi elementi. Timeline uporabljamo tudi za določanje vrstnega reda plasti (katera slika ali drug element prekriva določen element na odru).

- The Library (knjižnica) je prostor, kjer so zbrani vsi elementi, ki jih uporabljamo za izdelavo aplikacije.

- ActionScript 2.0 coda omogoča komunikacijo med elementi. Na primer: gumbu lahko dodamo kodo, ki povzroči prikaz določenega okna, ko kliknemo nanj. ActionScript lahko uporabimo tudi za dodajanje logičnih ukazov v aplikaciji. Logični ukazi omogočajo, da se aplikacija obnaša, glede na kaj klikne uporabnik.



5. IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE

5.1 Grafična predloga Grafična predloga oblikovalca vizualnih komunikacij je vnaprej izdelana spletna stran v formatu raster (.psd, .gif, .bmp, .png,…), na osnovi izdelanega koncepta, izbrane vsebine, informacij in dodelane strukture strani. Teh predlog je lahko tudi več, odvisno od vsebine in koncepta. Po teh predlogah izdelamo spletno stran.

Slika 1: Prikaz predloge za predstavitev izdelka Slika 2 prikazuje obliko košarice. V košarici bo možno spreminjati količino naročenega izdelka, in brisanje izdelka.



Slika 2: Prikaz predloge za košarico Slika 3, ki se nahaja v prilogi prikazuje obrazec za vnos podatkov o kupcu, število naročenih izdelkov in končno ceno. Sam obrazec vsebuje kontrolo vnosa pravilnosti podatkov, gumb za nadaljevanje nakupa ter pošiljanje podatkov.



Slika 3: Prikaz predloge za vnos podatkov o kupcu

5.2 Programska koda

Prikaz Action script in PHP kode, ki nastopa na spletni strani, je v prilogi.



6.0 OPTIMIZACIJA SPLETNE STRANI

6.1 Splošno o optimizaciji internetnih strani

Le redki podjetniki se zavedajo pomembnosti uvrstitve njihove internet strani na iskalnikih. Spletno mesto postavijo na strežnik, s tem pa je zanje projekt tudi zaključen. Spletno mesto, ki ima odlično obliko in vsebino, podjetniku prav nič ne koristi, če ga nihče ne najde.

Pri raziskavah so ugotovili, da si kar 80 odstotkov obiskovalcev ogleda le prvo stran z rezultati iskanja. Raziskava je pokazala, da kar polovica teh potencialnih kupcev ─ se pravi 40 odstotkov obiskovalcev iskalnika običajno klikne na enega od prvih treh zadetkov med rezultati iskanja.

Visoko uvrstitev na iskalnikih si spletno mesto lahko zagotovi na relativno preprost način. Podjetnik lahko zakupi rezultate iskanj na iskalnikih in imenikih, ki so zanj ključnega pomena. Malo težja, vendar cenovno ugodnejša možnost je, da se zadeve loti podjetnik sam.

Nekateri nasveti za boljšo uvrščenost na iskalnikih so: • Aktivnost na forumih lahko vpliva na uvrstitev spletnega mesta v

iskalnikih, če ob podpisu dodajamo tudi URL spletne strani. • Spletno mesto podjetnika naj ne uporablja okvirjev, saj jim nekateri

iskalniki ne znajo slediti. • Uporabljali naj bi HTML povezave. V primeru, da je spletno mesto

narejeno v Flashu, naj bi dodajo tudi HTML povezave, da bodo iskalni pajki lahko raziskali in indeksirali spletišče tudi v globino.

• Pri vpisu meta oznak naj bo v pomoč brezplačni generator meta oznak, ki je na voljo na internetu (http://www.optimiziraj.si/meta.php).

• Uporabljajo naj bi naslove (heading) in odebeljene ključne besede, saj imajo večjo težo pri iskalnikih kot navaden tekst.

• Ključne besede naj bi bile na spletnem mestu čim višje in čim večkrat (v mejah normale seveda).

• Slike na spletnem mestu naj vsebujejo ALT oznake (spremno besedilo). • Visoka uvrstitev na iskalnikih in imenikih je nujna za uspešnost spletnega

mesta. V Sloveniji se je za visoko uvrstitev potrebno potruditi predvsem na najbolj obiskanih iskalnikih in imenikih, kot sta Najdi.si in Mat'kurja. Podjetnik se tega lahko loti tako, da na iskalniku zakupi najrelevantnejše ključne besede. Druga možnost je optimizacija spletnega mesta ali kombinacija obojega.

• Podjetnik naj se loti optimizacije spletne strani. Stran naj bo prijazna iskalnim pajkom in naj vsebuje dovolj kvalitetne vsebine, ki bo zanimala obiskovalce. Prisotne naj bodo tudi kvalitetne povezave. Na iskalnikih naj zakupi splošne ključne besede (npr. poslovni načrt, finance), ki so relevantne za podjetnika, saj je pri teh zelo težko pridobiti dobro pozicijo na iskalnikih, še težje pa jo je obdržati. Pri specifičnih ključnih besedah oziroma besednih zvezah (izdelava poceni poslovnih načrtov) pa je lažje doseči visoko uvrstitev na iskalniku.

Vir: http://www.najdi.si/help/bettervis.html



6.2 Optimizacija internet strani Dal d.o.o Spletna stran je sestavljena iz dveh html strani. Prva je vhodna stran, druga pa stran na kateri se nahaja Macromedia Flash datoteka. Prva stran je pomembna zaradi: 1. optimizacije internet strani: Sami pajki iskalnikov ne morejo prodreti v Flash datoteko in prebrati besedila, ki se nahaja na internetni strani. 2. opozorila, da je ogled strani možen samo z namestitvijo Macromedija Flash playerja. Druga stran preveri, če imamo na osebnem računalniku nameščen Macromedia Flash player. Če tega nimamo, nam stran ponudi bližnjico, s katere si lahko naložimo program na svoj osebni računalnik.

6.2.1 Meta oznake

V meta oznake vpišemo ključne besede, za katere predvidevamo, da jih bo uporabnik vpisal v iskalnik. Pri vpisu teh besed moramo upoštevati, da pomembnost teh besed pri iskalnikih pada z mestom, na katerem se nahaja beseda. Pozorni moramo biti tudi na število vpisanih besed. <title>Dal, natikači, čevlji, sandale, pregibne cokle, japanke, krznene copate</title> <link rev=" made" href= " mailto:[email protected]"/> <meta name="keywords" content="dal natikači sandale pregibne cokle japanke čevlji krznene copate leder sandale lesen podplat prodaja čevljev pregib polivretanski podplat les"/> <meta name="description" content="DAl d.o.o. Prodaja obuteve, kot so natikači, pregibne cokle, sandali, čevlji, copati, japanke, krznene copate delavna obutev..."/> <meta name="author" content="Dal d.o.o"/> <meta name="robots" content="all"/>

6.2.2 Skrivanje besedila in povezav

Za iskalnike je pomembno, da se iskana beseda nahaja v odebeljenem besedilu, v naslovu ter v povezavi. Pri Flash datotekah se pojavi problem, ker pajki iskalnikov ne morejo prebrati besedila. V Flash datoteki je zato edini možni način, da ključne besede napišemo na uvodno stran. Ker želimo, da ključne besede na uvodni strani niso vidne, smo za barvo besedila izbrali enako barvo, kot je barva ozadja. Ob prebiranju člankov o optimizaciji strani je zaslediti, da so pajki nekaterih iskalnikov občutljivi tudi na besedilo, ki je v enaki barvi kot ozadje. Te pajke prelisičimo, namesto da ozadju določimo barvo, zanj določimo najmanjšo možno sliko, ki je v barvi ozadja. Če zanj določimo sliko, ta slika prekrije barvo ozadja in zakrije besedilo, ki je v enaki barvi kot slika. Zadnja stvar, ki jo moramo še narediti, je, da za barvo ozadja določimo barvo, ki je različna od barve besedila.



Slika 4:Uvodna html stran, prikazuje besedila, ki so skrita v ozadju internetne strani



7. VZDRŽEVANJE

7.1 Splošno o vzdrževanju internetnih strani

Stroški vzdrževanja in dopolnjevanja spletne strani so v nekaterih primerih lahko tudi višji kot stroški postavitve. Spletne strani se v nasprotju s klasičnimi dokumenti neprestano spreminjajo in dograjujejo. Vzdrževanje je potrebno izvajati tekoče. V letu dni se na svetovnem spletu spremeni okrog 40 odstotkov vseh povezav.

Podatke na spletnih straneh moramo ažurirati redno. Izogibajmo se neprestanemu spreminjanju organizacije direktorijev in lokacij datotek na spletnem strežniku ter neprestanemu preseljevanju spletne strani s spletnega strežnika na spletni strežnik. Vse to ruši obstoječe povezave in povzroča tistim, ki se v svojih spletih povezujejo na naše spletne strani, veliko dela.

Spletno stran reorganiziramo le, ko postane obstoječa organizacijska shema preozka. Stroški reorganizacije spletne strani so lahko precejšnji. Reorganizacija spletne strani mora biti zastavljena tako, da jo je nekaj časa možno dopolnjevati, ne da bi bilo potrebno spreminjati organizacijsko shemo. Z dopolnjevanjem je mišljeno predvsem dodajanje in ne spreminjanje že obstoječih spletnih strani. Ikonam in napisom "Internet stran v delu" se izogibamo, ker so spletne strani neprestano v delu.

Tehnološke novosti (novi formati zapisov in njihova reprodukcija) uvajamo postopoma. Poseben del spletne strani lahko namenimo vsebinam, ki so podane v novih formatih. V okviru spletne strani obstaja tudi poseben tehnološki kotiček, v katerem lahko eksperimentiramo z novimi tehnologijami. Izogibamo se promociji. Kot avtorje/uporabnike nas zanima predvsem uporabnost novih tehnologij za našo spletno stran, ne pa, kako bodo te tehnologije spremenile svet. S takšnim pristopom omogočimo uporabnikom lažjo sledljivost tehnološkim spremembam, ki jih uvajamo v spletno stran. Pri večjih spremembah spletne strani moramo vedno upoštevati zmogljivost virov. Če bi z njimi povzročili preobremenitev naših virov ali virov uporabnikov, je potrebno načrtovano spremembo temeljito analizirati in spraviti v okvir dejanskih možnosti. Spletna stran se nalaga eno minuto ali več, za uporabnike je postala neprivlačna, ne glede na to, kako privlačne so sicer njene vsebine. Vir: http://home.izum.si/cobiss/cobiss_obvestila/2001_2/Html/clanek_01.html

7.2 Posodabljanje internet strani

7.2.1 Vnos glavne slike

Internet stran je izdelana tako, da dinamično zamenjamo vse slike in barve

okvirjev. Slika 5 nam prikazuje glavno sliko, ki jo lahko zamenjamo, ter okvir, ki mu lahko določimo poljubno barvo. Na sliki 6 je prikazano mesto, kamor vnesemo nove slike in spreminjamo barve menija.



Slika 5: Prikaz prve strani, glavno sliko (1)

Slika 6: Prikaz, kjer se nahajajo datoteke za spreminjanje ali dodajanje glavne slike V tej mapi se nahaja besedilna datoteka z imenom MeniBarvaSteviloSlik.txt. V datoteki se nahaja besedilo: MeniBarvaSteviloSlik1=4&cap=capped Številko, ki je v zgornjem prikazu odebeljena, spremenimo glede na število slik v mapi. Za vnos glavne slike vnesemo v mapo Slike\SlikaGlavna želeno sliko. Ime slike mora biti sestavljeno iz besede SlikaGlavna in zaporedne številke SlikaGlavna0.jpg. Dolžina slike mora biti 618 pixlov, višina pa 350 pixlov.

Poleg slike, moramo vnesti tudi besedilno datoteko z enakim imenom, kot smo poimenovali vneseno sliko SlikaGlavna0.txt.V tej datoteki spreminjamo barvo okvirjev(2). V to datoteko vnesemo naslednje besedilo: MeniBarva=0x274e73&cap=capped Besedilo, ki je v zgornjem prikazu odebeljeno, spremenimo glede na barvo, v kateri želimo, da se nam prikaže meni. Mesto, kjer dobimo številko barve, nam prikazuje slika 7.



Slika 7: Prikaz, kjer dobimo zapis, ki določa barvo V mapo, v katero smo dodali želeno veliko sliko, lahko dodamo več slik. Programska koda najprej preveri število slik v mapi (MeniBarvaSteviloSlik.txt), glede na število slik naključno izbere sliko in jo naloži. Z besedilne datoteke prebere tudi vrednost za barvo menija, in spremeni njegovo barvo. Ta funkcija nam omogoča, da se uporabniku, ob vsakem prihodu na stran, prikaže drugačna podoba strani.

7.2.2 Vnos spodnje slike

Slika 8 in 9 nam prikazujeta podobno glavna slika, mesto, kjer vnašamo nove ali spremenjene slike in datoteke.

Slika 8:Prikaz strani s spodnjo sliko (1)



Slika 9: Prikaz, kjer se nahajajo datoteke za spreminjanje ali dodajanje spodnje slike Spodnje slike so vezane na okna, ki jih odpiramo. V vsakem oknu, ki ga odpremo, se prikaže drugačna slika. Vse te slike se nahajajo v mapi Slike\SlikaSpodnja. Na primer, za vnos spodnje slike okvirja, ki prikazuje moško obutev, v mapo Slike\SlikaSpodnja\SlikaMoškaSpodnja vnesemo želeno sliko. Ime slike mora biti sestavljeno iz besede SlikaSpodnja in zaporedne številke SlikaSpodnja1.jpg. Dolžina slike mora biti 618 pixlov, višina pa 100 pixlov. Poleg slike moramo vnesti tudi besedilno datoteko z enakim imenom, kot smo poimenovali vneseno sliko (SlikaSpodnja1.txt). V to datoteko vnesemo naslednje besedilo: SlikaSpodnjaBarva=0x5a5e4c&cap=capped Besedilo, ki je v zgornjem prikazu odebeljeno, spremenimo, glede na barvo, v kateri želimo, da se nam prikaže meni (Slika7) V tej mapi se nahaja tudi besedilna datoteka z imenom SlikaSpodnjaSteviloSlik.txt. V tej datoteki se nahaja besedilo: MeniBarvaSteviloSlik1=2&cap=capped Številko, ki je v zgornjem prikazu odebeljena, spremenimo; glede na število slik v mapi. V to mapo, podobno kot za velike slike, lahko vnesemo več slik in s tem naredimo internetno stran bolj zanimivo.

7.2.3. Vnos novega izdelka:

Sliki 10 in 11 nam prikazujeta mesto vnosa novih izdelkov.



Slika 10:Prikaz, kjer se prikažejo na novo dodani izdelki(1)

Slika 11: Prikaz, kjer se nahajajo datoteke za spreminjanje ali dodajanje novih izdelkov Če želimo, na primer, za ženske izdelke dodati nov izdelek, v mapo Slike/SlikaArt/SlikaArtZenska/SlikaArtZenskaMala shranimo malo sliko želenega izdelka. Dolžina slike mora biti 80 pixlov, višina pa 59 pixlov. Ime slike mora biti sestavljeno iz besede SlikaMala in zaporedne številke slike.



Če je, na primer, v tej mapi pet slik, se glasi ime slike, ki smo jo dodali SlikaMala6.jpg. Mapa vsebuje tudi besedilno datoteko z imenom SlikaMalaSteviloSlik.txt. V tej datoteki se nahaja naslednje besedilo: SlikaMalaSteviloSlik=6&cap=capped Številko, ki je v zgornjem prikazu odebeljena, spremenimo glede na število slik v mapi.

7.2.4 Vnos podatkov o izdelku

Slika 12:Prikaz podrobnosti o izdelku

Slika 13: Prikaz, kjer se nahajajo datoteke za dodajanje povečane slike izdelka



1. Vnos povečane slike (Slika 12) Za vnos te slike v mapo Slike\SlikaArt\SlikaArtMoska\SlikaArtMoskaVelika (Slika 13), shranimo veliko sliko izdelka, ki ga dodajamo. Dolžina slike mora biti 237 pixlov, višina pa 167 pixlov. Ime slike mora biti sestavljeno iz besede SlikaVelika in zaporedne številke slike. Če je, na primer, v tej mapi pet slik, se glasi ime slike, ki smo jo dodali SlikaVelika6.jpg. 2. Vnos podatkov o izdelku (Slika 12) Za vnos teh podatkov v mapo dodamo Slike\SlikaArt\SlikaArtMoska\SlikaArtMoskaVelika (Slika 13) besedilno datoteko pod enakim imenom, kot smo poimenovali veliko sliko izdelka SlikaVelika6.txt. V to datoteko vnesemo naslednje besedilo: Art=505&cap=capped&Stevilka=41-46&cap=capped&Material=Naravno usnje&cap=capped&Cena=6000&cap=capped Besedilo, ki je v zgornjem prikazu odebeljeno, priredimo izdelku, ki ga vnašamo. 3. Vnos slik za barvo (Slika 12) Za vnos teh slik najprej v mapo Slike\SlikaArt\SlikaArtMoska\SlikaArtMoskaBarva dodamo novo mapo. Ime mape mora biti sestavljena iz besede (SlikaArtMoskaBarva) in zaporedne številke slike (SlikaArtMoskaBarva6). V to mapo vneseno male slike z barvami izdelka. Imena slik morajo biti sestavljene iz besede (SlikaMalaBarva) in zaporedne številke slike. Na primer, če želimo vnesti tri barve, se imena slik imenujejo (SlikaMalaBarva1.jpg, SlikaMalaBarva2.jpg, SlikaMalaBarva3.jpg).

Poleg zgoraj naštetega je potrebno vnesti besedilno datoteko z imenom SlikaMalaSteviloBarv.txt. V to datoteko vnesemo naslednje besedilo: SlikaMalaSteviloBarv=3&cap=capped Besedilo, ki je v zgornjem prikazu odebeljeno, priredimo glede na število barv, ki smo jih vnesli. Poleg vsake male slike dodamo besedilno datoteko z enakim imenom, kot smo poimenovali malo sliko, ki smo jo dodali (SlikaMalaBarva1.txt). V to datoteko dodamo naslednje besedilo: Stevilke=SlikaArtStevilke2&cap=capped&Barva=Črna&cap=capped& NaZalogi=Da&cap=capped Prva vrednost (Stevilke) nam pove, katere številke naj programska koda naloži v kombinirano polje. Če želimo, da se nam v kombiniranem polju prikažejo številke od 35 do 41, vpišemo besedo SlikaArtStevilke1, za številke od 41 do 46 vpišemo besedo SlikaArtStevilke2, za številke od 35 do 46 pa vpišemo besedo (SlikaArtStevilke3). Če želimo, da se nam v kombiniranem polju prikažejo kakšne druge številke, v mapo Slike\SlikaArt\SlikaArtStevilke vnesemo besedilno datoteko. Ime te datoteke mora biti sestavljeno iz besede SlikaMalaBarva in zaporedne številke. V to datoteko vnesemo vrednosti, na primer, za številke od 35 do 41.



SlikaArtStevilkeSteviloStevilk=7&cap=capped&Stevilka1=35&cap=capped&Stevilka2=36&cap=capped&Stevilka3=37&cap=capped&Stevilka4=38&cap=capped&Stevilka5=39&cap=capped&Stevilka6=39&cap=capped&Stevilka6=40&cap=capped&Stevilka7=41&cap=capped Prva vrednost, SlikaArtStevilkeSteviloStevilk, predstavlja količino številk, ki jih želimo vnesti v kombinirano polje, vse ostale vrednosti so podatki, ki naj se pojavijo v kombiniranem polju. Te vrednosti morajo biti sestavljene iz besede Stevilka in zaporedne številke (Številka1), znaka =, vrednosti, ki jo želimo prikazati v kombiniranem polju 40 in besedila &cap=capped. Na primer, če bi želeli vnesti v kombinirano polje številko 40, bi se besedilo glasilo Stevilka6=40&cap=capped. Pri vnosu vrednosti v besedilno datoteko moramo biti pozorni, da med vrednosti vedno vnesemo znak &.

Poleg malih slik v to datoteko vnesemo še velike slike barv, ki jih poimenujemo enako kot male, s tem da besedo SlikaMalaBarva zamenjamo s SlikaVelikaBarva.

7.2.5 Vnos vrednosti za pošto

Za vnos cene poštnine v mapi, (Slike\Postnina), odpremo datoteko Postnina.txt, v kateri se nahaja naslednje besedilo: Postnina=890&cap=capped Besedilo, ki je v zgornjem prikazu odebeljeno, priredimo glede na ceno poštnine, ki jo želimo prikazati v košarici in pri končnem izračunu.

7.2.6 Vnos besedil

Vsa besedila, ki se nahajajo na internetni strani, najdemo v mapi Text, kjer se nahajajo besedilne datoteke: Dejavnost podjetja, Kje smo, Postopek naročila, Reklamacije, Varnost nakupa. Za popravljanje tega besedila odpremo datoteko v urejevalniku besedil in popravimo besedilo. Ko shranjujemo datoteko, moramo paziti, da pri kodirnem naboru izberemo Unicode.



8. ZAKLJUČEK

8.1 Ocena učinkov

Izdelava spletnih strani Dal je uspela. Dosegli smo vse zastavljene cilje. S skupnimi močmi smo premagovali ovire, se učili in napredovali. Veliko strokovnega, teoretičnega znanja, ki je potrebno za tako obsežen projekt, sem pridobil na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in na delavnem mestu v času šolanja. Med projektom, ki je trajal več mesecev, sem se največ naučil iz literature, ki je objavljena na internetu. Tu je zaloga tematik, uporabljenih pri mojem delu, skoraj brezmejna. Šele s tem da sem bil tolikokrat postavljen pred nerešljive probleme, sem odkril prave vire pravih informacij. Nekaj malega sem si prebral tudi v knjigah, vendar je veliko lažje prave informacije, dobiti na spletu. Vseeno pa moramo biti pazljivi, saj lahko na spletu objavlja vsakdo, zato so informacije lahko tudi napačne ali napačno tolmačene. Za zapise spletnih strani moramo uporabljati predvsem preverjene ter razširjene jezike in tehnologije. Z uvajanjem novih tehnologij ne smemo odlašati v nedogled. Da bi bili vedno prvi, je lahko zelo naporno in tudi drago. Pri spletnih straneh moramo ohraniti poudarek na vsebini, preglednosti in razumljivosti. Grafična podoba spletne strani naj ne bo preveč izstopajoča. S spletno stranjo se moramo poskušati približati potrebam uporabnikov in navajati le tiste podatke o naši dejavnosti, ki so potrebni.

8.2 Možnosti nadaljnjega razvoja

Pri izdelavi spletnih strani ne moremo govoriti o zaključku projekta, ker je to dinamičen proces. Navadno po zaključku ene faze skoraj vedno sledi naslednja. To je vzdrževanje rezultatov ali posodabljanje strani. Podjetje kolekcijo natikačev posodablja dvakrat letno, zato bo tudi obnavljanje vsebin, informacij in podatkov predvideno dvakrat letno, in sicer ob pričetku poletne sezone in ob pričetku zimske sezone. Posodabljanje grafične podobe pa bo izvedeno, ko bodo na razpolago nove slike.

V podjetju uvajamo tudi nov program za vodenje zalog. V primeru, da se bo prodaja preko interneta močno povečala, bi lahko sam sistem naročanja posodobili do te mere, da bi bil povezan s tem programom. Kupec bi s tem, že v samem poteku naročanja, prišel do podatkov, ali je izdelek na zalogi in kako hitro ga bo dobil na dom. Poleg tega bi podatke o kupcu direktno poslali v bazo kupcev in s tem prihranili pri prepisovanju teh podatkov iz sporočila v program za izdajanje računov. V načrtu je tudi izgradnja tridimenzionalnega prikaza izdelka, ki bi kupcu omogočala pogled izdelka z želene strani, kupec pa bi na podlagi danih materialov lahko tudi sam sestavil natikač v želeni barvni kombinaciji.



VIRI IN LITERATURA

1) Hanke, Johann-Christian, Šuler, Aleš, Spletne strani in HTML, 2001 Flamingo, Nova Gorica

2) Hribar, Peter, Spletne strani: Zvijače in nasveti, 2001 Flamingo, Nova Gorica 3) Mikuž, Mašenka, Grafično oblikovanje spletnih strani, 1999 4) Smith B., Bebak A., Oblikovanje spletnih strani za telebane, 2000 Založba

Pasadena, Ljubljana 5) Štrancar, Matjaž, PHP in MySQL, 2002 Založba Pasadena, Ljubljana 6) Bilke, Petra, Spoznajmo PHP in MySQL, 2002 Flamingo, Nova Gorica 7) Bates, Chris D., Web programming: building Internet, 2002 Web site

development / Wiley 8) Flanagan, David, JavaScript: the definitive guide, 2002 Sebastopol (CA):

O'Reilly 9) Deitel, Harvey, Internet and World Wide Web, 2000 Upper Saddle River (New

Jersey), Prentice Hall 10) Sturm, Jake, Developing XML solutions, 2000 Redmond (Washington):

Microsoft Corporation 11) Kostrevc L., Računalništvo in informatika, 2001Pasadena Ljubljana 12) Vsebine spletnih strani: • http://www.designsbymark.com/ • http://www.planetphotoshop.com/tutorials.html • http://www.flashkit.com/index.shtml • http://www.flashtool.de • http://www.flashberry.com/examples.html • http://www.macromedia.com • http://www.ewrs.net/clanki-novice/prvi-koraki-v-internetu.php#2 • http://www.e-uspeh.com/podpora/search/12/?q=internet&s=OK • http://www.ewrs.net/clanki-novice/prvi-koraki-v-internetu.php#2 • http://www.pfmb.uni-

mb.si/didgradiva/nastopi/didrac2/00/2/prihodnost_interneta.htm • http://www.e-uspeh.com/podpora/entry/12/28/) • http://www.e-uspeh.com/podpora/entry/12/34/ • http://www.e-uspeh.com/podpora/entry/12/24/) • http://www.e-uspeh.com/podpora/entry/12/31/ • http://www.streznik-101.net/kaj_je_dns/) • http://www.spletno-gostovanje.com/kaj-je-domena.php,

www.humerca.com/phpBB/viewtopic.php?t=1001&start=0&postdays=0&postorder=asc

• http://www2.arnes.si/~sspmkotn/edus/internet/osnovni%20pojmi.htm • http://sl.wikipedia.org/wiki/E-mail, http://sl.wikipedia.org/wiki/E-mail • http://anton.7.forumer.com/a/statine-in-dinamine-spletne-strani_post32.html • http://www.e-uspeh.com/podpora/entry/12/43/) • http://www.infomediji.si/s.nsf/vse/72DD1F0BB4F8360FC1256BE500751376 • http://www.infomediji.si/s.nsf/vse/9765A68CC5609EC9C1256BC700755D76 • http://www.najdi.si/help/bettervis.html • http://home.izum.si/cobiss/cobiss_obvestila/2001_2/Html/clanek_01.html



9.0 PRILOGA

9.1 Priloga iz točke 5.2

Modul za nalaganje besedilnih datotek

var myLV:LoadVars = new LoadVars (); myLV.onLoad = function (success) { if (success) { BarvaMeni (myLV.MeniBarva, 100); BarvaText = myLV.MeniBarva; } }; var myLVA:LoadVars = new LoadVars (); myLVA.onLoad = function (success) { if (success) { var n:Number = random (myLVA.MeniBarvaSteviloSlik1); GlavnaSlikaStevilo (n); } };

Modul za nalaganje slik

var mcL:MovieClipLoader = new MovieClipLoader (); var myListener:Object = new Object (); mcL.addListener (myListener); myListener.onLoadProgress = function (mctarge, loadetBites, totalBites) { mcProcentSkupaj = totalBites; mcProcentNalozen = loadetBites; mcLoad0.mcLoad.mcProtxt = Math.round ((mcProcentNalozen / mcProcentSkupaj) * 100); Ales = mcLoad0.mcLoad.mcProtxt; mcLoad0.mcLoad.mcLoad1.gotoAndStop (mcLoad0.mcLoad.mcProtxt); updateAfterEvent(); if (mcLoad0.mcLoad.mcProtxt == 100) { mcLoad0.mcLoad1.gotoAndPlay (101); } };

Modul za zvok na gumbih

MP3Gumb = new Sound (this["mcMeniPostaText" + i]); MP3Gumb.attachSound ("MP3Gumb"); MP3Gumb.setVolume (50);



Modul za spreminjanje barv menija in besedil na internet strani

function BarvaMeni (Barva, Alpha) { var MeniBarva:Color = new Color (mcMeniPodlaga); MeniBarva.setRGB (Barva); this.mcMeniPodlaga._alpha = Alpha - 40; //Barva zgornje črte var MeniBarvaCrta:Color = new Color (this.mcMeniCrtaTanka); MeniBarvaCrta.setRGB (Barva); this.mcMeniCrtaTanka._alpha = Alpha; this.mcMeniPodlaga._x = 3; var MeniBarvaCrtaSpodaj:Color = new Color (this.mcMeniCrtaTankaSpodaj); MeniBarvaCrtaSpodaj.setRGB (Barva); this.mcMeniCrtaTankaSpodaj._alpha = Alpha; this.mcMeniPodlaga._x = 3; var MeniBarvaSpodaj:Color = new Color (this.mcMeniPodlagaSpodaj); MeniBarvaSpodaj.setRGB (Barva); this.mcMeniPodlagaSpodaj._alpha = Alpha - 40; var MeniBarvaText:Color = new Color (this.mcMeniCrtaSpodaj.mcMeniCrtaSpodaj2.tMeniCrtaSpodaj); MeniBarvaText.setRGB (Barva); var MeniBarvaText1:Color = new Color (this.mcMeniCrtaSpodaj.mcCrtaMeni); MeniBarvaText1.setRGB (Barva); var MeniBarvaText20:Color = new Color (this.mcMeniCrtaSpodaj); MeniBarvaText20.setRGB (Barva); //Prekrivanje glavne slike var MeniBarvaText21:Color = new Color (this.mcGlavnaSlikaPrekrivanje); MeniBarvaText21.setRGB (Barva); this.mcGlavnaSlikaPrekrivanje._alpha = Alpha - 40; }

Modul za prikaz SIT

function FormatSIT (amount, isCents) { if (amount == 0) { return ("0,00 SIT"); } if (isCents != "isCents") { amount = amount * 100; amount = Math.round (amount); //trace(amount) } amount = String (Math.floor (amount)); if (amount.length == 1) { return ("0." + amount + " SIT"); } if (amount.length == 2) { return ("0." + amount + " SIT"); } if (amount.length == 5) { cents = amount.slice (-2);



amount = amount.substring (0, amount.length - 2); dollars = []; do { dollars.push (amount.slice (-3)); amount = amount.substring (0, amount.length - 3); } while (amount.length > 3); return (dollars + ",00 SIT"); } cents = amount.slice (-2); amount = amount.substring (0, amount.length - 2); dollars = []; do { dollars.push (amount.slice (-3)); amount = amount.substring (0, amount.length - 3); } while (amount.length > 3); return (amount + "." + dollars + ",00 SIT"); }

Modul za preverjanje vnesenih podatkov kupca

on (release) { Ime = this._parent._parent.mcPodatki.mcPodatki1.mcIme.mcPodatkiIme1.mcPodatkiIme1.tIme; Priimek = this._parent._parent.mcPodatki.mcPodatki1.mcPriimek.mcPriimek1.tPriimek; Naslov = this._parent._parent.mcPodatki.mcPodatki1.mcNaslov.mcNaslov1.tNaslov; PostnaStevilka = this._parent._parent.mcPodatki.mcPodatki1.mcPostnaStvilka.mcPostnaStvilka1.tPostnaStevilka; Posta = this._parent._parent.mcPodatki.mcPodatki1.mcPosta.mcPosta1.tPosta; Telefon=this._parent._parent.mcPodatki.mcPodatki1.mcTelefon.mcTelefon1.tTelefon Email = this._parent._parent.mcPodatki.mcPodatki1.mcEmail.mcEmail1.tEmail; Komentar = this._parent._parent.mcPodatki.mcPodatki1.tKomentar; if (Ime == undefined|Ime == "") { this._parent._parent.mcZvezdaIme._visible=true this._parent._parent.mcObvestiloNapaka.gotoAndPlay(2) } if (Ime != undefined) { this._parent._parent.mcZvezdaIme._visible=false } if (Priimek == undefined) { this._parent._parent.mcZvezdaPriimek._visible=true this._parent._parent.mcObvestiloNapaka.gotoAndPlay(2) }



if (Priimek != undefined) { this._parent._parent.mcZvezdaPriimek._visible=false } if (Naslov == undefined) { this._parent._parent.mcZvezdaNaslov._visible=true this._parent._parent.mcObvestiloNapaka.gotoAndPlay(2) } if (Naslov != undefined) { this._parent._parent.mcZvezdaNaslov._visible=false } if (PostnaStevilka == undefined) { this._parent._parent.mcZvezdaPostnaStevilka._visible=true this._parent._parent.mcObvestiloNapaka.gotoAndPlay(2) } if (PostnaStevilka != undefined) { this._parent._parent.mcZvezdaPostnaStevilka._visible=false } if (Posta == undefined) { this._parent._parent.mcZvezdaPosta._visible=true this._parent._parent.mcObvestiloNapaka.gotoAndPlay(2) } if (Posta != undefined) { this._parent._parent.mcZvezdaPosta._visible=!true } if (Telefon == undefined & Email == undefined ) { this._parent._parent.mcZvezdaEPostaTelefon._visible=true this._parent._parent.mcObvestiloNapaka.gotoAndPlay(2) } if (Telefon != undefined & Email == undefined | Telefon == undefined & Email != undefined | Telefon != undefined & Email != undefined) { this._parent._parent.mcZvezdaEPostaTelefon._visible=false } if (Ime!=undefined&Ime!=""&Priimek!=undefined&Priimek!=""&Naslov!=undefined&Naslov!=""&PostnaStevilka!=undefined&PostnaStevilka!=""&Posta!=undefined&Posta!=""&(Telefon!=undefined&Telefon!="" |Email != undefined&Email != "")){ _level0.PosiljanjePodatkov (Ime,Priimek,Naslov,PostnaStevilka,Posta,Email,Komentar,Telefon); this._parent._parent.mcObvestiloNapaka.gotoAndStop(1) //pokaze napis Narocilo Poslano this._parent._parent.mcNarociloPoslano1.gotoAndPlay(2) //izbriše podatke iz košarice _level0.NarociSteviloKlikov=0 //zbriše podatke iz cen this._parent._parent.mcPodatki.mcPodatki1.mcKomentar.mcZaPlacilo.tZaplaciloEuro="0 €"



this._parent._parent.mcPodatki.mcPodatki1.mcKomentar.mcZaPlacilo.tSteviloNarocenih="0" this._parent._parent.mcPodatki.mcPodatki1.mcKomentar.mcZaPlacilo.tZaPlacilo="0 SIT" } }

PHP Modul za pošiljanje elektronske pošte in naročila

<? $nr = "\r\n"; $date = date('j M y H:i:s O'); $headers = ''; $headers .= 'Content-type: text/plain; charset=UTF-8' . $nr; $headers .= 'Content-encoding: 8bit' . $nr; $headers .= 'From: "Dal Elekronska Trgovina" <' . $from . '>' . $nr; $headers .= 'Date: ' . $date . $nr; $headers .= 'Subject: ' . $subject . $nr; $headers .= 'Reply-To: ' . $email . $nr; $to = '[email protected]'; $subject = $_REQUEST['Zadeva']; $msg = $_REQUEST['Sporocilo'] . $nr; mail($to, $subject, $msg, $headers); $to1 = '[email protected]'; mail($to1, $subject, $msg, $headers); ?>



KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz predloge za prikaz izdelka ..................................................................6 Slika 2: Prikaz predloge za košarico ..........................................................................6 Slika 3: Prikaz predloge za vnos podatkov o kupcu ...................................................6 Slika 4: Uvodna html stran, prikazuje besedila, ki so skrita v ozadju internetne strani6 Slika 5: Prikaz prve strani z glavno sliko (1)...............................................................6 Slika 6: Prikaz, kjer se nahajajo datoteke za spreminjanje ali dodajanje glavne slike.6 Slika 7: Prikaz, kjer dobimo zapis, ki določa barvo.....................................................6 Slika 8: Prikaz strani s spodnjo sliko (1).....................................................................6 Slika 9: Prikaz, kjer se nahajajo datoteke za spreminjanje ali dodajanje spodnje slike..................................................................................................................................6 Slika 10: Prikaz, kjer se prikažejo na novo dodani izdelki(1) ......................................6 Slika 11: Prikaz, kjer se nahajajo datoteke za spreminjanje ali dodajanje novih izdelkov .....................................................................................................................6 Slika 12: Prikaz podrobnosti o izdelku .......................................................................6 Slika 13: Prikaz, kjer se nahajajo datoteke za dodajanje povečane slike izdelka .......6

razvoj spletne trgovine za prodajo evljev-ale dol i … · 2018-08-24 · aleš dolčič: razvoj...

Documents