skupnost 03/2012

SKUPN STAvgust 2012 | Številka 3 (40)Østerreichische Post AG / Sponsoring Post / GZ 05Z036464 / Poštni urad/Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Celovec

Na ZG/ZRG za Slovence so priprave na novo maturo potekale z vsemi podpornimi sistemi. Preložena uvedba je vzbudila dvojno obœutje.Die Vorbereitungen auf die neue Matura waren am BG/BRG für Slowenen im vollen Gange. Nun herrschen Enttäuschung und Freude.

CENTRALNA

MATURA

Uvedbo nove mature so

premaknili, ker niso bili še

dovolj pripravljeni na novi

sistem, öeprav so priprave

že tekle. Ali le niso?

Der Start der Zentralmatura

wurde aufgrund mangelnder

Vorbereitung verschoben.

Wirklich wahr?

Stran / Seite 2-3

LJUDSKA ŠOLA

GLOBASNICA

Veöjeziöna izobrazba zago-

tavlja krepitev dvokulturne

identitete otroka že od malih

nog.

In Globasnitz sind Førderung

von Multikulturalitåt und das

Aufwachsen in einer mehr -

sprachigen Umgebung bereits

von klein auf gewåhrleistet.

Stran / Seite 4

ISKRICA –NEXT

GENERATION

Po uspešnem zakljuöku prve

Iskrice se je iniciator Miha

Dolinšek odloöil, da bo letos

nadaljeval projekt.

Nach erfolgreichem

Abschluss des Pilotprojektes

hat sich Initiator Miha

Dolinšek f¨r eine Fort -

setzung entschieden.

Stran / Seite 5

20. KULTURNI

TEDEN

Župan Vrbe Ferdinand Vouk

je pripovedoval o poteku

prireditev in sožitju narodnih

skupnosti v oböini.

B¨rgermeister Ferdinand

Vouk hat vom Verlauf der

Veran staltungen und dem

Zusammenleben der Volks-

gruppen in Velden berichtet.

Stran / Seite 6-7

SKS_casopis_03_12_Layout 1 13.08.12 09:01 Seite 1

2 Skupnost 3/2012

KomentarNovi prijemi Neuaus richtung

BernardSadovnik

Kot Skupnost koroških Slovencev inSlovenk želimo v prvi vrsti delovati vprid našim œlanicam in œlanom in v do-brobit jezika ter sožitja na Koroškem.Zato bo Upravni odbor v poletnihmesecih temeljito razpravljal o vsebin-skih potrebah in o programih, ki odgo-varjajo mladini kot tudi starej ši gene -raciji. Naš cilj je, da preusmerimo delo še bolj v prid naših ljudi. Zatosmo tudi obnovili naš œasopis „Skup-nost“, ki naj v prihodnje nago voriœimveœ prebivalcev na dvojeziœ nemozemlju. Dvojeziœnost œasopisa pa boomogoœila informacijo tudi za našenemškogovoreœe sodeželane. Ravnotako bomo razširili ponudbo našejezikovne iniciative in krepili projekt»Botrstvo veœjeziœnosti«. Zato vas,dragi bralci in drage bralke vabim, danam tudi vi posredujete vaše ideje invaše misli za uœinkovito delovanjenaše organizacije. Vsak prispevek invsaka ideja bo nam dobrodošla.

~~~~•~~~~

Als Gemeinschaft der Kärntner Slowe-nen und Sloweninnen möchten wirzukünftig eine Neuausrichtung unserer Tätigkeit umsetzen. Die Organisation soll den Bedürfnissender Volksgruppenangehörigenentsprechen. Dementsprechendhaben wir auch unsere Zeitung„Skupnost“ neu und zweisprachiggestaltet um so auch dieInformations arbeit für unseredeutschsprachigen MitbürgerInnen zugewährleisten. Wir laden auch Sie,sehr geehrte Leserinnen und Leserein, uns Ihre Ideen und Vorschlägemitzuteilen, die wir in unsere Neuaus-richtung miteinbeziehen wollen. Indiesem Sinne freuen wir uns auf IhreAnregungen.

[email protected]

V žarišöu

Priprave na izpit (ni)sodozorele? Uvedba nove mature se je premaknila in povzroœila razoœaranje pri tistih, ki so bili že pripravljeni nanjo

Uvedba centralne mature je trenutno glavna tema vseh medijev.Der Start der Zentralmatura ist derzeit im Brennpunkt aller Medien.

Ravnatelj Miha Vrbinc poskuša,da gleda pozitivno na preloženouvedbo nove mature: „Vajadela mojstra. Œe ti zmanjkaœasa za vaje, je težko biti mojster.“ Direktor Miha Vrbinc versucht,die Verschiebung der Zentral-matura positiv zu sehen:„Übung macht den Meister.Ohne genügend Zeit zum Übenwird man nur schwer Meister.“

Uöbeniki in zvezki preteklega

šolskega leta so že pospravljeni,

toda eno poglavje še vedno ni za-

kljuöeno: centralna matura. Konec maja je

bila podpisana odredba o novi maturi, tako

imenovani „centralni maturi“. V zaöetku

junija se je izvedelo, da je ministrica za šol-

stvo odloöila, da se bo uvedba nove mature

premaknila za eno leto, torej na šolsko leto

2014/15 na splošnoizobraževalnih višjih šo-

lah (AHS) oz. na leto 2016 na poklicno -

izobraževalnih višjih šolah (BHS). Zastop-

niki dijakov, uöiteljev in staršev so bili

mnenja, da niso še dovolj pripravljeni na

novi sistem, öeprav so priprave že tekle.

Ali le niso? Želela sem odgovor na to

vprašanje in ga dobila na šoli, kjer sem

sama maturirala, na ZG/ZRG za Slovence

v Celovcu.

Šola je trenutno v fazi sprememb. Ne samo

navidezno, ker se obnavlja poslopje,

temveö tudi na administrativni in uöni

ravni. Uöitelji in ravnatelj Miha Vrbinc

sledijo tokovom razvoja in so v pripravah

na novo maturo že zelo daleö, ne glede na

to, da so se naörti pred kratkim spremenili.

Novi sistem že preizkušajo v razliönih

predmetih, kot npr. v anglešöini in v itali-


3Skupnost 3/2012

Miha Vrbinc, ravnatelj ZG/ZRG za Slovence„Sam sem namenoma – kot ravnateljuœim samo v enem razredu – prevzelslovenšœino v šestem, torej v tej prvigeneraciji. Zdaj pa le nisem v tej generaciji. Hotel sem kolegicam inkolegom pokazati, da se kot ravnateljidentificiram s to novo ponudbo in dajo podpiram v svojem predmetu.“„Absichtlich habe ich – als Direktorunterrichte ich nur in einer Klasse –Slowenisch in der sechsten übernom-men, also in dieser ersten Genera-tion. Jetzt werde ich doch nicht indieser sein. Ich wollte den KollegIn-nen zeigen, dass ich mich als Direk-tor mit dem neuen Angebot identi-fiziere und es in meinem Fach auchunterstütze.“

~~~~•~~~~

Julija Urban, dijakinja 6. razreda„Ko smo izvedeli, da bo nova maturapreložena, sem se v prvem trenutkuveselila. Imela sem vtis, da bo zdajvse lažje. Toda to ni res. Stara matu-ra je malo drugaœna, toda ne lažja.Nisem se bala nove mature, ker dosedaj itak nisem poznala ne ene, nedruge.“„Als wir erfahren haben, dass dieneue Matura verschoben wird, habeich mich zunächst gefreut. Ichdachte, jetzt würde alles leichter wer-den. Doch das stimmt nicht, denndie alte Matura ist zwar anders, dafüraber nicht leichter. Die neue Maturahat mir keine Sorgen bereitet, da ichbis dato ohnehin weder die eine,noch die andere gekannt habe.“

janšöini. Mature so že delno centralne, am-

pak še ne v vseh nalogah. V naslednjem

letu bodo to razširili in nadaljevali, tako

kot Višja šola za gospodarske poklice

Št. Peter ter Dvojeziöna trgovska akademi-

ja TAK v Celovcu. Tudi v matematiki se

že dosledno pripravljajo in spreminjajo

naloge. Profesor Niko Ottowitz je se stavil

spremne zvezke k nemškemu uöbeniku

matematike, da bi uskladil slovensko ter-

minologijo. Ob predmetu matematika se

hkrati najbolj opazijo skrbi. Lansko leto je

bil problem, da niso imeli še odredbe o

ocenjevanju, ker pravne podlage niso bile

še öisto urejene.

Priprave so potekale z vsemi podpornimi

sistemi, ki so jih imeli. Veliko gradiva je

bilo na razpolago, ki se ga je le bilo treba

poslužiti. Organizirali so informacijske

veöere za starše petih razredov. V šestih

razredih, ki bi kot prva generacija maturi-

ralo po novem sistemu, so uöitelji informi-

rali dijake, kaj jih öaka. Izbrali so že teme

za predznanstveno delo, ki bo po uvedbi

centralne mature obvezno za vse. Na slavi -

stiöno-pedagoškem seminarju, ki ga je

vodila gospa s centra za pisanje z Univerze

v Celovcu, so razpravljali o predznanstve -

nem delu ter že delali z idejami in predlo-

gi uöencev. Seminarja so se udeležili vsi

profesorji, ker bodo lahko vsi spremljeval-

ci take naloge. Trenutno še ni odloöeno,

kdo bo lahko doloöil spremljevalca. Obsta-

jajo razliöni modeli.

Slovenska gimnazija je edina šola v Avstri-

ji, ki ima drug uöni jezik, namreö

slovenskega. Tudi v slovenšöini bo

centralna matura. Za pripravo le-te je

ustanovljena delovna skupina, ki bo se -

stavila maturo za vse dvojeziöne izobraže-

valne ustanove. Vse tri mature – matura

nemšöine, slovenšöine in matematike -

bodo standardizirane, „centralne“. Kandi-

dati bodo dobili tudi v matematiki iste

naloge kot dijaki na vseh drugih šolah,

ampak v slovenšöini. Poleg tega si bodo

lahko izbrali še 4. predmet, tuji jezik,

latinšöino ali opisno geometrijo.

Uvedba nove mature se je sicer premakni-

la za eno leto, toda obstaja opcijski model,

kar pomeni, da uöitelji, dijaki in starši

lahko odloöijo, ali se naj nova matura kot

naörtovano uvede že v šolskem letu

2013/14 ali ne. Ta odloöitev bo na vrsti v

zaöetku sedmega razreda, torej nasled -

njega šolskega leta, in mora biti veöinska

(dve tretjini). Po vseh pogovorih ravnatelja

z uöitelji, tudi z dijaki šestih razredih, ne

kaže na to, da se bo to zgodilo. Ostalo bo

pri stari maturi.

Konec septembra bo na Pedagoški visoki

šoli v Celovcu drugi informacijski dan, kjer

se bodo pogovarjali o tem, kako izkoristiti

dodatni öas za priprave. Šolska leta namreö

zelo hitro minevajo, zaradi öesar ravnatelj

ZG/ZRG za Slovence poudarja, da ne sme-

jo izgubiti elana in da morajo nadaljevati s

pripravami. Öim bolje se lahko pripravijo,

tem bolje bo.

~~~~•~~~~

Die B¨cher und Hefte sind schon långst

weggeråumt, doch ein Thema ist noch

nicht vom Tisch: die Zentralmatura. Ende

Mai wurde die Verordnung unterzeichnet,

in welcher der Start der neuen Matura mit

dem Schuljahr 2013/14 an allgemein

bildenden høheren Schulen und 2014/15

an berufsbildenden høheren Schulen

vorgesehen war. Bald darauf, Anfang Juni,

wurde die Verschiebung des Termins

bekannt gegeben. Die Eltern-, Sch¨ler-

und Lehrervertreter waren der Ansicht,

dass die Vorbereitungen nicht ¨berall

abgeschlossen seien. Infolgedessen ging

ich der Frage nach, inwiefern dies zutrifft,

und suchte die Antwort an meiner ehema-

ligen Schule, dem BG/BRG f¨r Slowenen

in Klagenfurt.

Nicht nur das Gebåude wird derzeit

renoviert, zugleich finden auch auf der

Verwaltungsebene zahlreiche Erneuerun-

gen statt. Laut Direktor Miha Vrbinc sind

die Vorbereitungen auf die standardisierte

Reifepr¨fung bereits sehr vorange schrit -

ten. In einigen Fåchern, wie Englisch oder

Italienisch, wird die Zentralmatura zum

Teil schon umgesetzt. Professor Niko

Ottowitz hat f¨r Mathematik eigens

Begleithefte zum deutschsprachigen

Lehrbuch verfasst, um die slowenische

Terminologie anzugleichen. Es wurden

Elternabende veranstaltet und die Sch¨ler

der sechsten Klassen erhielten von ihren

Lehrern Informationen ¨ber die bevor -

stehenden Verånderungen. Zudem

wurden schon die Themen der vorwissen -

schaftlichen Arbeiten beschlossen.

Nun ist alles um ein Jahr verschoben

worden. Es besteht zwar ein Options -

modell, nach dem Sch¨ler, Lehrer und

Eltern mit einer 2/3-Mehrheit dar¨ber

entscheiden kønnen, ob der Start der

Zentralmatura nicht schon wie geplant

fr¨her erfolgen soll. Doch alle Gespråche

deuten darauf hin, dass dies am Sloweni -

schen Gymnasium nicht der Fall sein wird.

Im September z. B. wird das Kollegium am

2. Tag der Reifepr¨fung an der Pådago -

gischen Hochschule in Klagenfurt teil-

nehmen, um dar¨ber zu diskutieren, wie

die zusåtzliche Vorbe reitungs zeit optimal

genutzt werden kann.


4 Skupnost 3/2012

Tema

Krepitev dvojezicne in dvokulturneidentitete otroka?Dvojeziœna izobrazba zagotavlja uœencem in uœenkam v Globasnici odrašœanje v spod budnem vzogojno-uœnem okolju

Ljudska šola Globasnica, ki praznuje

letos 35-letni obstoj, je šola, v kateri

poteka pouk v dveh jezikih – v

nemšöini in v slovenšöini. Kot na celotnem

manjšinskem podroöju se starši odloöijo,

ali želijo prijaviti otroke k pouku

slovenskega jezika ali ne. V predšolskem

öasu obiskujejo vsi otroci dvojeziöne

skupine, kar zagotavlja odrašöanje v veö-

jeziönem in spodbudnem vzgojno-uönem

okolju že v vrtcu. To se izraža zelo pozi-

tivno na ljudsko šolo, ker je zaradi tega ve-

liko prijav k pouku slovenšöine. V minu -

lem šolskem letu je bilo od 70 šolarjev

prijavljenih skoraj 50, ki se doma kakor v

šoli med seboj pogovarjajo deloma v

slovenskem jeziku, k dvojeziönemu

pouku.

Dvojeziöni pouk poteka dosledno v okviru

jezikovnih dni. Otroci doživljajo daljše

faze v enem jeziku in to v vseh predmetih,

kar pomeni, da je npr. tudi v matematiki

ali v stvarnem pouku uöni jezik slovenski.

Po navadi sta dva dneva na teden sloven -

ska, dva nemška, eden pa je mešan po

potrebi. Tedaj delajo skupinske uöiteljice

z enojeziönimi otroki. V tretjem in öetrtem

razredu obstaja možnost uöenja itali-

janšöine kot neobvezna vaja.

Na ljudski šoli je dobra izobrazba uöiteljic

zelo pomemba. Rade obiskujejo seminar-

je, vöasih tudi v Sloveniji (npr. v sklopu

projekta »Dežela pod Peco«), in se med

seboj pogovarjajo deloma v slovenšöini.

Vedo, da je motivacija pogoj za uspešno

uöenje in vzbujajo z igrivim poukom ter

atraktivno ponudbo veselje do uöenja

jezikov. Letošnji tretji razred je bil z

uöiteljico tri dni v Mežici, kjer so bili orga-

nizirani naravoslovni dnevi. Za naslednjo

leto je naörtovan izlet v Piran. Uöiteljice so

ponosne na rezultate veökulturnega delo-

vanja v razredu. Otroci doživljajo veöje -

ziönost kot nekaj samoumevnega, saj pri-

hajajo nekateri otroci iz družin z veöjeziö -

nimi starši in znajo tako še tretji jezik.

Vöasih se celo zgodi, da se med letom ne-

nadoma zbudi äelja enojeziönega otroka,

da bi se nauöil slovenski jezik, in nato prosi

starše za pri javo k dvojeziönemu pouku.

Šola je tudi navzven dvojeziöna. Sodeluje

pri razliönih projektih. Šolski zbor npr. za-

poje na prireditvah v oböini, ne glede na

to, ali jih povabi nemško ali slovensko

društvo. Povsod, kjer se LŠ Globasnica

udejstvuje, pa je program dvojeziöen. Rav-

nateljica Veronika Terbuch poudarja, da

jezik ni nikakor politika in želi, da se otro-

ci nauöijo slovenski jezik, ne da bi jih opre-

delili v kakšno smer.

~~~~•~~~~

Bildung in beiden Landessprachen,

Slowenisch und Deutsch, hat in der

Gemeinde Globasnitz einen besonderen

Stellenwert. Die Kinder besuchen im

Kindergarten zweisprachige Gruppen,

womit die Førderung von Multikultur -

alitåt und das Aufwachsen in einer

mehrsprachigen Umgebung bereits von

klein auf gewåhrleistet sind. Beim

Schuleintritt entscheiden die Eltern, ob

sie ihr Kind zum Slowenisch-Unterricht

anmelden wollen oder nicht. Im vergan-

genen Schuljahr war die Zahl betråchtlich

hoch - rund 50 von insgesamt 70 Sch¨lern

genossen eine zweisprachige Ausbildung.

Die Unterrichtssprache an der Volks -

schule wird tageweise gewechselt, d. h. an

zwei Tagen in der Woche wird auf

Deutsch unterrichtet, an zwei Tagen auf

Slowenisch und an einem Tag wird die

Sprache je nach Bedarf gewåhlt. Ein

besonderes Anliegen ist es, den Kindern

Lust und Freude am (Sprachen-)Lernen

zu vermitteln und einen vielfåltigen

Unterricht zu bieten. Des halb werden

zahlreiche Projekte und Ausfl¨ge organi -

siert, wie etwa nach Mežica oder Piran.

Auch bei øffentlichen Veranstaltungen

wird Wert darauf gelegt, dass die Zwei -

sprachigkeit der Schule zur Geltung

kommt. Die Direktorin Veronika Terbuch

betont, Sprache d¨rfe keineswegs poli-

tisiert werden und die Kinder sollten

Slowenisch lernen d¨rfen, ohne mit einem

bestimmten Etikett versehen zu werden.

Uœiteljice ljudske šole Globasnica vzbujajo z igrivim poukom ter atraktivno ponudbo veseljedo uœenja jezikovAuf eine spielerische Art und Weise wird bei den SchülerInnen der Volksschule GlobasnitzFreude am Sprachenlernen geweckt


5Skupnost 3/2012

MladinaPrva Iskrica je vzbudila vro¹e zanimanjeIniciator Miha Dolinšek nadaljuje uspešni multimedialni projekt, pri katerem dvoje ziœna koroška mladina izraža svojo kreativnost

Jeseni preteklega leta je bil v naj -

veöji celovški kinodvorani filmfes -

tival „Iskrica*posneto*abgedreht“.

60 mladostnikov je med projektom

„Iskrica*multimedia*project“ in ob

njem posnelo skupno 14 kratkih filmov,

ki so jih 20. oktobra 2011 predstavili v

kinu CineCity. Najboljšimi med njimi

pa je ob ogromni publiki strokovna žiri-

ja podelila nagrado. Po uspešnem za-

kljuöku lanske „Iskrice“ se je iniciator

Miha Dolinšek odloöil, da bo tudi letos

ponudil mladim možnost kreativnega

dela z modernimi mediji.

„Iskrica – Next gene ration“ je nadalje -

vanje projekta, ki je

pri otrocih in mla-

dostnikih naletelo na

velik odmev ter

zbudilo zanimanje za

filmski žanr. Posre-

dovanje medijskih

kompetenc, pospeše-

vanje talentov in

povezovanje mladih

so glavni cilji, ki jih

filmski producent

Dolinšek želi doseöi.

Sodelujejo uöenci in

uöenke dvojeziönih

razredov na Koroškem,

ki s kratkimi posnetki uresniöujejo

lastne ideje in pripovedujejo zgodbe, ne

daljših od 8 minut. Na facebookovi

strani Iskrice („Iskrica Multimedia-

project“) lahko sledimo napredovanju

projekta in si ogledujemo slike s seta,

posnetke, ki so nastali med snemanjem

filmov kot Game over, Pizza, Shit hap-

pens, Lovestory idr.

~~~~•~~~~

Das multimediale Projekt

Iskrica, das bereits vergange-

nes Jahr großen Erfolg erntete,

geht heuer in die zweite Runde.

Sch¨lerInnen zwei sprachiger Schulen

drehen mit der Unter st¨tzung von

Filmemacher Miha Dolinšek Kurz-

filme, die beim Filmfestival „Iskrica*

posneto*abgedreht“ im Klagenfurter

Kino CineCity ausgezeichnet werden.

Der Kerngedanke des Projektes sind

die Førderung von Talenten und die

Vermittlung von Medien- sowie

Solidaritåts kompetenzen. Der Fort -

schritt der Dreharbeiten kann auf

Facebook („Iskrica Multimedia-

project“) mitverfolgt werden, wo auch

interessante Eindr¨cke vom Set ver -

øffentlicht werden.

Na kratkoNaœrtovano je 22 produkcij, med katerimi bodo oktobra 2012 nafilmskem festivalu v kinu CineCitynagrajena najboljša dela.~~~~•~~~~

Bis Oktober 2012 sollen 22 Kurz-filme entstehen, von denen diebesten beim Filmfestival in derCineCity ausgezeichnet werden.

Foto: Danilo Katz

Anita Jušiç„Iskrica je pro-jekt, ki nudiuœencem dvoje -ziœnih šolmožnost, da izsvojih fantazijustvarijo kratekfilm. Je posebej

za tiste, ki so si že vedno želeli statipred kamero oz. za njo in tudi zavse, ki radi pišejo zgodbe. Udeležen-ci lahko pridobijo na razliœnih po-droœjih veliko izkušenj, krepijo so-cialne in organizacijske kompetence.

Sama sem lansko leto pomagala prisnemanju in bila pozitivno pre-seneœena. Rada sem delila svojeznanje z mladimi, ob œem sem setudi veliko novega nauœila. Vsi so biliodprti za nasvete in tudi za kritiko.Dijaki so bili zelo motivirani in imeliveliko dobrih idej. Dokazali so, da sosposobni delati v skupini, saj se je izvsake razvila moœna skupnost.Vse, kar se pri tem projektu lahkonauœiš, ne samo kot udeleženec,temveœ tudi kot pomoœnik ali men-tor, je napredek za celotno skup-nost.“

~~~~•~~~~

„Den Teilnehmern wird ermöglicht,in verschiedensten Bereichen neueErfahrungen zu sammeln, ihreSozialkompetenzen sowie ihr Organisationstalent zu stärken undihre Teamfähigkeit unter Beweis zustellen. Vergangenes Jahr habe ichselbst den Dreh der Filme unter-stützt und gerne mein Wissen mitden jungen Leuten geteilt, wobei ichauch viel Neues gelernt habe.“


6 Skupnost 3/2012

Intervju

Sožitje narodnih skupnosti v VrbiPogovor z županom obœine Ferdinandom Voukom je vodilaDanijela Mišiç.

Die traditionelle Kulturwoche derKärntner Slowenen hat vom 19. bis 26.Juni 2012 bereits zum 20. Mal stattge-funden, heuer in der Gemeinde Veldenam Wörthersee. Sind Sie mit dem Ver-lauf der Veranstaltungen zufrieden?

Ja, sehr, beginnend mit einer beein-

druckenden Erøffnungsfeier, bei der

auch die Ministerin f¨r Auslands -

slo wenen Ljudmila Novak als Ehrengast

anwesend war, gab die 20. Kulturwoche

der Kårntner Slowenen einen Einblick in

das vielfåltige Kulturschaffen der Volks-

gruppe. Das Programm reichte von

Chorgesang ¨ber Literatur und klassi -

scher Musik bis hin zu einem

Puppentheater von Volks schulkindern

und einem zweisprachigen Gottesdienst

mit anschließender Agape.

Das diesjährige Leitmotiv lautete „DIALOG & KULTUR(A)“. Konntedieser Gedanke realisiert werden?

Aus meiner Sicht war die positive Stim-

mung besonders bei den Darbietungen

der Partner kindergårten Pørtschach und

Naš otrok/ Unser Kind aus Klagenfurt zu

sp¨ren, die ihren Auftritt unter dem

Titel „Ich bin ich und du bist du, wir

gehen aufeinander zu“ stellten, und bei

den vielen Veranstaltungen, die auch

immer die Møglichkeit des Gespråchs

boten.

Bei der Eröffnungsrede von Landes -hauptmann Gerhard Dörfler wurde betont, dass wir unsere Kräfte ver -doppeln und nicht wie in der Ver -gangenheit halbieren sollen. Inwiefernkommt diese Synergie mit der slowe -nischen Gemeinschaft in Velden zumAusdruck?

Das Geistesleben bei uns in Velden

zeichnet sich durch seine bunte Vielfalt

aus. Es wurde vom jahrhundertelangen Zu-

sammenleben deutsch- und slowenisch -

sprachiger Menschen samt den damit

verbundenen kulturellen und sprach -

lichen Wechselwirkungen geprågt.

Velden lebt und praktiziert diese

Gemeinsamkeit, insbesondere im

schulischen und kulturellen Bereich.

Die Mehrsprachigkeit stellt f¨r uns

einen Mehrwert dar und wird von allen

Skupno življenje slovenske in nemške narodne skupnosti se izraža v Vrbi zelo pozitivno.Dvojeziœnost cenijo kot dodano vrednost, ki odpira nove poti. Das Zusammenleben beider Volksgruppen gestaltet sich in Velden sehr positiv.Mehrsprachigkeit wird als Mehrwert und Eröffnung von neuen Chancen angesehen.

Mnenje

Danijela Mišiç, odgovorna urednica

Veœjeziœnost doživljam kot nekajsamoumevnega, saj se z njo sooœamže od rane mladosti – moj maternijezik je bosanšœina, slovenšœina innemšœina sta moja druga jezika. Rada se udejstvujem v naši veœ -kulturni družbi, interakcijo z ljudmidrugih kultur zaznavam namreœ kotpremik lastnega zornega kota. Zelosem vesela, da poleg svojega študijapedagoške smeri slovenšœine innemšœine lahko kot urednica pri -spevam k Skupnosti koroškihSlovencev in Slovenk. Odprla so semi nova vrata in dobila sem dodatnemožnosti, da svojo veœkulturnostživim in negujem. Ob tej priložostiželim izreœi veliko zahvalo vsem, kimi pri tem pomagajo in me podpirajo!

~~~~•~~~~

Aufgewachsen in einer dreisprachigenUmgebung - mit Bosnisch als Mutter-sprache, Slowenisch und Deutschals Zweitsprachen - betrachte ichMehrsprachigkeit als eine Selbst -verständlichkeit, den Austausch mitMenschen anderer Kulturen als eineHorizonterweiterung. Es bereitet mirgroße Freude, neben meinemLehramtsstudium der FächerSlowenisch und Deutsch nun alsRedakteurin bei der Gemeinschaftder Kärntner Slowenen mitwirken zudürfen. Damit stehen mir neuerRaum und zusätzliche Möglichkeitenoffen, meine Multikulturalität zuleben und zu erweitern. Ein beson-derer Dank gebührt allen, die michdabei fördern und als Unterstützungzur Seite stehen!


7Skupnost 3/2012

als große Chance gesehen.

2004 ist Velden mit der slowenischenGemeinde Bled eine kommunalePartnerschaft eingegangen. Wie wirddiese Partnerschaft gelebt undgepflegt?

Velden am Wørthersee ist eine

europåische Gemeinde, denn wir

haben seit mehr als 50 Jahren eine

Partnerschaft mit Gemona in Friaul

und seit dem Jahre 2004 eine Partner -

schaft mit der slowenischen Stadt Bled.

Uns war es wichtig, noch bevor Slowe-

nien der EU beigetreten war, ein

grenz berschreitendes Signal der

Freundschaft und Verbundenheit zu

setzen. Mittlerweile wird diese

Partner schaft breit getragen und vor

allem sind unsere Treffen ein grenz -

¨berschreitendes Håndereichen der

Jugend dieser begnadeten Region am

Schnittpunkt dreier Kulturen.

Was wünschen Sie sich für dieZukunft in Bezug auf das Zusammen-leben beider Volksgruppen?

Dass von unserer Gesellschaft der

sloweni schen Volksgruppe noch mehr

die Møglich keit der Entfaltung

geboten wird, damit die wunderbare

Kultur, die ich als Kleinod bezeichne,

erhalten bleibt und sich weiterent -

wickeln kann. Dar¨ber hinaus ist die

Grenze kein Raum der Trennung

mehr, sondern ein Raum der zu -

såtzlichen, erwei terten Chancen.

Nutzen wir diese Chancen f¨r Kårnten

und Slowenien, nutzen wir sie gemein-

sam, im Geiste eines vereinten

Europas.

~~~~•~~~~

20. Kulturni teden koroških

Slovencev je letos potekal v oböini

Vrbi. Ali ste zadovoljni s potekom

prireditev?

Zelo! Kulturni teden je omogoöil

vpogled v bogato kulturno ustvarjanje

slovenske narodne skupnosti. Program

je bil izredno raznolik – od

zborovskega petja, literature in

klasiöne glasbe do lutkovnega gleda -

lišöa in dvojeziöne maše.

Ali se je letošnje geslo „DIALOG &

KULTUR(A)“ uresniöilo?

Pozitivno razpoloženje se je öutilo

zlasti pri nastopih otroških vrtcev iz

Poreöa ob Vrbskem jezeru in Celovca.

Vsaka prireditev je hkrati nudila

možnost za pogovor.

Deželni glavar Gerhard Dørfler je ob

slovesnem odprtju poudaril, da

moramo v prihodnosti zediniti moöi in

jih ne kot v preteklosti deliti. V ko-

likšni meri je ta sinergija v oböini

opazna?

Že stoletno skupno življenje nemško-

in slovenskogovoreöih se v Vrbi poseb-

no izraža na šolskem in kulturnem po-

droöju. Veöježiönost doživljamo kot

dodatno vrednost, ki nam odpira nove

poti.

Leta 2004 se je razvilo partnerstvo

med oböinama Vrba in Bled. Kako

poteka sodelovanje?

Vrba je evropska oböina, ki živi že veö

kot 50 let partnerstvo z dvema italijan-

skima oböinama. Še pred pristopom

Slovenije k Evropski uniji smo se želeli

öezmejno udejstvovati. Danes se to

izraža posebej v uspešnem sodelovanju

mladine iz regije, kjer se sreöavajo tri

kulture.

Kaj si želite za prihodno sožitje

narodnih skupnosti?

Da bi se slovenska narodna skupnost še

bolj udejstvovala v naši družbi in s tem

lahko ohranila in naprej razvijala svojo

kulturo. Brezmejni prostor nam nudi

nove, dodatne možnosti. Možnosti za

Koroško in Slovenijo. Možnosti, ki jih

moramo koristiti v duhu združene

Evrope.

VestiV zadnjih tednih so predstavniki SKSvodili številne pogovore s predstavnikiparlamentarnih strank na Dunaju in vLjubljani. Predstavili so sogovornikomvsebinske opredelitve organizacije in opozorili na skupno stališœe vseh trehkrovnih organizacij glede novelizacije zakona o narodnih skupnostih.Die Vertreter der SKS haben in den letzten Monaten und Wochen zahlreicheGespräche mit den Obmännern undKlubobmänner der Parlamentsparteien in Slowenien wie auch in Österreichgeführt. Im Mittelpunkt der Gesprächestand die geplante Novellierung desVolksgruppengesetzes sowie die inhaltliche Ausrichtung der Gemeinschaft.

~~~~•~~~~

SKS poziva vse bralce in bralke, da namsporoœite preko pošte ali e-maila mnen-ja, ideje in vsebinske predloge za delo-vanje SKS. ([email protected]). Vese-limo se vašega sodelovanja.Die SKS würde sich im Rahmen ihrerneuen inhaltlichen Ausrichtung über ihreIdeen und Anregungen sowie inhaltlichenVorschläge sehr freuen (per Postwegoder an [email protected]).

~~~~•~~~~

AACC uspešenŒlanica AACC, kanton Sarajevo, je s svojim predsednikom in ministrom zagospodarstvo obiskal Koroško, Dunaj inNižjo Avstrijo. Ob tej priliki so se dogovirili za konkretne projekte.Das Mitglied des AACC, der KantonSarajevo, besuchte mit seinem Premierund Wirtschaftsminister vor kurzemKärnten, Wien und Niederösterreich. Konkrete Projekte wurden vereinbart.AACC je omogoœil sreœanje pred-stavnikov koroške obœinske zveze spredstavniki Združenj obœin Slovenije inSkupnostjo slovenskih obœin v koristœezmejnega sodelovanja obœin izSlovenije in Avstrije.Die Vertreter des Gemeindebundes Kärnten haben sich auf Initiative desAACC mit Vertretern beider Gemeinde-bünde Slowenies zu Gesprächen zu -sammen gefunden. Mit dieser Initiativewurde eine vertiefte grenzüberschreit-ende Zusammenarbeit der Gemeindenaus Slowenien und Kärnten ermöglicht.www.aacc.or.at

Ferdinand Vouk je œlan Upravnegaodbora Alpe-Adria Centra AACC inžupan obœine Vrbe, kjer je od 19.do 26. junija 2012 bil 20. Kulturniteden koroških Slovencev.Ferdinand Vouk ist Vorstandsmit-glied des Alpe-Adria ZentrumsAACC und Bürgermeister der Markt-gemeinde Velden am Wörthersee,wo vom 19. bis 26. Juni 2012 die20. Kulturwoche der KärntnerSlowenen stattgefunden hat.


8 Skupnost 3/2012

Izdajatelj in zaloænik: Skupnost koroøkih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 10/Novi trg 10, 9020, Klagenfurt/ Celovec, www.skupnost.at Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463) 59 16 57 E-Mail: [email protected] Urednica: Danijela Miøiç Konto št. SKS: Zveza Bank, banœna št. 39 100, konto št. 748 152 Tisk in obdelava slik:Druckreif Albert Bostjanœiœ, Celovec, www. druck-reif.at Oblikovanje in priprava za tisk:Johann Golavœnik, (0660) 53 22 066, Podjuna 21

Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Botrstvo

veöjeziönosti

Cornelia Vospernik

vodja informacijskih oddaj na 1. programu ORFLeiterin der Information in ORF EINS

„Govorim, torej sem.Œimveœ jezikov govorim, tem bolj sem!“

~~~~•~~~~

„Ich spreche, daher bin ich.Je mehr Sprachen ich spreche, desto mehr bin ich!“

~~~~•~~~~

„Parlo, allora sono.Più lingue che parlo, di più sono!“

Osebe in osebnosti

Novice +++ Neuigkeiten +++ Novice +++ Neuigkeiten

www.facebook.com/Mehrsprachigkeit

www.mehrsprachigkeit.at

www.vecjezicnost.at

WalterWratschkoVodja kluba Tre Popoliželi krepitisožitje inraznolikost

na podroœju Alpe-Jadrana. Der Klub Tre Popoli, unterder Leitung von WalterWratschko, ist bemüht,das Miteinander und dieVielfalt des Alpen-Adria-Raumes zu fördern.

Miroslav PolzerNa obœnemzboru Svetov -negaslovenskegakongresa je

bil Miroslav Polzer izvoljen zapodpredsednika za za mejstvo.Œestitamo! Wir gratulieren Miroslav Polzerzur Wahl als Vizepräsident imRahmen des SlowenischenWeltkongresses.

Igor RoblekIskrene œestitke obvstopu na novo življenj -sko pot œlanu Upravnegaodbora AACC Igoru Robleku in NadinePfahringer, ki sta se 18. maja 2012 poroœila! Herzlichen Glückwunschdem Vorstandsmitglieddes AACC Igor Roblekund Nadine Pfahringerzur Vermählung!

Literarni veœer z Majo HaderlapV torek, 3. julija 2012, so v celovški knjigarni Heyn prijatelji literature prisluhnilipogovoru Stefana Zoltana in Maje Hader-lap. Avtorica je pripovedovala o nastankuproznega prvenca „Engel desVergessens“ (Angel pozabe), s katerim jelansko leto osvojila Bachmannovo nagra-do. Pisanja se je lotila s ciljem, da bi sespremenila, kateremu se je stavek zastavkom približevala in ga tudi dosegla.Književno ustvarjanje bo nadaljevala v liriœnem jeziku - namerava napisati zbirkopesmi. Do tedaj pa se lahko veselimo najesen, ko bo izšel slovenski prevod ro-mana.Die Bachmannpreisträgerin Maja Haderlaperzählte am 3. Juli in der BuchhandlungHeyn in Klagenfurt im Gespräch mit Ste-fan Zoltan vom Veränderungsprozesswährend der Arbeit an ihrem ersten Ro-man „Engel des Vergessens“. Derzeit inPlanung: ein Gedichtband.

Dalmatinsko vzdušje na nadmorski višini 1000mDa hrvaški zvezdi Oliver Dragojeviç in Gibonni polnita po vzhodnih obalah Jadrana koncertne dvorane, ni nobenaskrivnost. Toda da jim bo uspelo napolniti velikanski šotor na 950m nad-morske višine, tega verjetno tudi organi-zator koncerta DGS Sele ni priœakoval. V petek, 29. junija 2012, se je Sele-Fara s sonœnim zahodom zaœela poœasi spre -minjati v dalmatinsko obœino. Najkasne-je, ko se je Oliverju na odru pridružil še Gibonni, je z njima soglasno zapelo1.200 obiskovalcev, ki so na koncertprišli celo iz Slovenije in Hrvaške. Z do-brotami dalmatinske kuhinje je gostomorganizatorjeva ekipa poskrbela zanepozaben veœer v morskem duhu. Für ein unvergessliches Konzert derStars der kroatischen Musikszene, Oliver Dragojeviç und Gibonni, sorgtenmehr als 1.200 Besucher. Damit hatwohl selbst der Veranstalter DGS Zell-Pfarre nicht gerechnet.


skupnost 03/2012

Documents